."...................¦...............¦....................¦¦%
•                                                                                          •
Razno.
¦                                                                                                                                                                        ¦
¦                                                                                                                                                                        ¦ •............................................................*
Zanimivo   statistiko   objavlja  zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro. Po tej statistiki je bilo leta 1919 med 995.440 prebivalci področja Zdr.   ods.   odr.   9824   porok, 22636 porodov, 18356   smrtnih   slučajev.   Navadni   prirastek znaša torej,   ako  prištejemo še mrtvo rojene (578) 3702. Dobrih 15.6% vseh novorojencev je   nezakonskih.   Največja   umrljivost je bila j pri otrocih od 1 do 5 let (4369), od odraslih ' pa jih je največ umrlo v starosti nad 70 let J )4732).   Od   bolezni,   ki   so zahtevale največ i žrtev, se nahaja na prvem mestu tuberkuloza, j ki je ugrabila   2492 življenj, pljučnica poko- i pala 1276 ljudi, griža 872, španska gripa 649. ! Od   drugih   epidemienih   bolezni   je   omeniti j koze (400), trebušni legar (109), pegavica (20). ! Slučajnih smrtnih nezgod je bilo 474 ; največ j ljudi   se   je   utopilo (103). 74 se jih je ubilo pri padcu, 38 so jih zmečkali   vozovi in avtomobili, na železnicah je bilo 21 smrtnih nesreč (10 ljudi od vlakov povoženih, 11 jih je padlo iz vlakov), igranje z granatami je stalo 5   ljudi živlienje, 8 jih je ubila strela, 2 pa elektrika. Samomor je izvršilo  111 ljudi. Naj- | več (47) jih je seglo po vrvi, 18 se je utopilo,
18 ustrelilo, 15 zastrupilo, 10 zaklalo, 2 pa sta se sama sežgala. Zločinska roka je povzročila smrt 112 žrtev; 34 jih je bilo ubitih, 36 ustreljenih, 18 zastrupljenih, 10 zabodenih, 10 zadavljenih, 4 roparsko umorjeni.
Premog se zopet podraži? Delavci v pre-rnogokovnikih zahteva, da se mu plače iz-nova zvišajo in sicer za 184%. Zadnje zvišanje se jo zvršilo meseca junija. Od tistega časa je resnica, da so se cene živilom nekoliko zvišale. Če bi rudarji zahtevali temu primerno zvišanje, bi vsakdo uvidel njihovo opravičenost. Trboveljsko ravnateljstvo trdi, da so dosedanji zaslužki primerni. Tako zasluži premogovni kopač (z ženo in 2 otrokoma) povprečno po 112 K 70 v na dan; kopači učenci, ki tvorijo 30% vsega delavstva, zaslužijo po 104 K 38 v, težaki (28% delavstva nad 89 K. 70% delavstva ima že danes več ko 90 K na sJht. Sedaj pa zahtevajo delavci, da bodi najmanjši zaslužek za delavni dan za samca po 85 K, za delavca z ženo 122 K. za delavca z ženo m 1 otrokom 15G K, z dvema otrokoma 190 K. Ravnateljstvo zatajuje, da. so ti poviški ne-spremljivi. Premog bi se moral podražiti za 27 K 100 k.; ter bi stal 80 K. Ako pa se podraži premog, so bodo podražile tudi vse druge življenske potrebščine in kmalu bo treba delavcem iznova povišati plačo. Že pri zadnjem podraženju premoga v juliju se je to povdarjalo, kar se je kasneje v resnici zgodilo. Eno povišanje rodi neizogibno drugo. Kam naj to dovede, ako se ne ustavi kmalu ? Kaj naj poroče k tem zahtevam naše delavno kmetsko ljudstvo. Ako uaj bi dobivalo tudi ono za svoje delo na polju ia pri gospodarstvu enako odškodnino, bi morale cene poljskim pridelkom neprimerno narasti. Tudi javni nameščenci in državni uradniki ne dobivljajo niti sedaj po zadnjem povišanju večjih plač in morajo izhajati.
Dr. Matija Murko v Pragi. Na češko vseučilišče v Pragi so pozvali letos za profesorja slovanskih slovstev našega ožjega rojaka dr. Matijo Murka, rojenega v Drsteli. V gimnazijo je začel hoditi v Ptuju, šel na dunajsko vseučilišče, kjer je kasneje tudi začel predavati. Prišel je potem za vseučiliškega profesorja slovanske filologije v Gradec. Odtod so ga pozvali na vseučilišče v Lipskem. Sedaj pa je prišel k našim bratom Čehom, ktere bo med drugim seznanjal z našo jugo-slovensko kulturo, ktero prav on odlično pozna.
Izpraznitev Koroške. Iz Celovca poročajo: V petek je naša železniška uprava izročila železnice v coni A avstrijski upravi. V nedeljo zjutraj je odšel zadnji vlak iz Vetrinj na Jesenice. Večina uradov je že prešla v avstrijske roke in to po posredovanju plebiscitne komisije. Do 6. novembra zapusti plebiscitno ozemlje tudi naše orožništvo in naša politična uprava. Plebiscitna komisija pri-pravlja razglas, s katerim bo naznanila, da i se bosta od G. novembra dalje obe coni ple. biscitnega ozemlja upravljali po občih avstrijskih zakonih, toda do nadaljnega   pod   nad-
zorstvom plebiscitne komisije. — Dejstvo, da bo plebiscitna komisija še nadalje kontrolirala upravo v plebiscitnem ozemlju, bo naAe ljudstvo gotovo z veseljem pozdravilo, ker mu ta kontrola vendarls daje gotova jamstva za njegovo osebno varnost. Radi tega naj si tudi vsak, ki bi se morda botei izseliti, to poprej dobro premisli.