50 din - Leto XXXIX - St. 33
kranj, torek, 29.4. 1986
GLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
^onirji kovinarstva ^ročajo
L^jte po poti, ki so jo začrtali vaši j** Odprta je in dovolj široka za ' ^° njej nas vodita razum in delo.«
Dobri direktorji
Bili so časi, ko o direktorjih nismo pisali, nekako potisnjeni so bili ob stran. Gospodarska kriza je marsikaj spremenila, tudi direktorjem je dala večjo veljavo.
4. stran
Praznina bi bila pri basih, če bi odnehal
Devetinpetdeseto leto teče, odkar je začel igrati pri kranjski godbi. Na cvetno nedeljo leta 1928 je bilo, ko ni imel še niti štirinajst let.
Sedaj sem smučar, potlej pa ...
Treniraj, kot da si zdrav, so dejali Gregi Benediku zdravniki, potlej pa bomo videli, ali bo poškodba odnehala ali boš moral pod nož.
5. stran
8. stran
Razvoj ne čaka zamudnikov
Nespametno in škodljivo je v teh časih verjeti in pričakovati, da prihaja razvoj sam po sebi in da bo vsesplošni napredek počakal zamudnike. Enako nespametno je ponavljanje preživelih razvojnih vzorcev in vztrajanje na obstoječi proizvodni strukturi, brez želja, pretolči se na višjo in zahtevnejšo razvojno raven in organizirati sodobno in učinkovitejšo družbo. Žejni smo smelih zamisli in praktičnih korakov v prihodnost, vendar ne kratkovidnih in kratkega trajanja brez učinkov, temveč korakov, ki bodo vsebovali razumevanje razvojnih zakonitosti. Otresti se bomo morali vnaprejšnjega prepričanja, da je delavec samo tisti za strojem, v modrem kombinezonu, sodelavec v beli halji pa je manj vreden, manj koristen, skratka človek, ki le troši za strojem ustvarjeni dohodek. Takšno pojmovanje in ločevanje je eden najhujših napadov na naš razvoj in s tem na našo prihodnost, katere cilj je delavski razred, sposoben samostojno uporabljati znanje za skupno prihodnost. Odveč je pogosto izražena bojazen, da s poudarjanjem pomena znanja in tehnike gradimo tehnokratsko družbo. Bolj kot družbe takšne sorte se je treba bati korenin tega razmišljanja. Zaostajamo za razvitim svetom in zato smo se prisiljeni veliko hitreje razvijati, da ga bomo dohiteli ali se mu vsaj približali. Način pa je samo takšen, kakršnega nam narekuje čas.
Sedanje razmere nas dobesedno silijo, da krenemo po takšni poti. Ni nam je treba iskati, saj je zapisana v ustavi, zakonu o združenem delu in še množici drugih dokumentov.
Pod vplivom sedanjih težav pozabljamo na bistvene stalnice te poti: to so samoupravljanje delavca in njegova glavna beseda pri ustvarjanju in delitvi rezultatov dela, to je odločitev delavca, vsestransko in objektivno seznanjenega s položajem in možnimi najboljšimi rešitvami, kam najgospodarneje obrniti denar, to je uveljavljanje tržnih in blagovnih zakonitosti ter odgovornost kolektivov za dobro poslovanje, in to je, končno, nagrajevanje po rezultatih dela kot posledice dela in znanja. Samo na tak način lahko povečamo povpraševanje po znanju in samo po tej poti bomo sposobni ločiti dobro od slabega, pridnega in ustvarjalnega delavca od lenuha in koristi željnega sopotnika.
Na nedavnem desetem kongresu Zveze komunistov Slovenije je eden od govornikov dejal: »Izobraževanje in sploh usposabljanje za delo naj se osredotoči na tista znanja, ki so osnova za večje zmožnosti prilagajanja razmeram proizvodnje v naslednjem tisočletju. Nič drugega kot sprejeti je treba zahtevo mlade generacije, da je temeljna naloga šole, človeku pomagati pri doseganju njegovega, njemu lastnega ustvarjalnega maksimuma.«
In to tisočletje se za nas že začenja, breme te dobe pa bo slonelo na mladih.
Samo s spremenjenim odnosom do naše sedanjosti in prihodnosti lahko vrnemo sijaj tolikokrat zapisanemu in izgovorjenemu geslu: delu čast in oblast!
J. Košnjek
Naročnikom in bralcem Gorenjskega glasa, našim sodelavcem in vsem Gorenjcem čestitamo za 1. maj, praznik dela. Želimo vam prijetno praznovanje.
Časopisno podjetje glas kranj
ERKUR KRANJ
^KOMPAS > KRANJ
I tel.: z 28-472
"g 28-473 m
< KOMPAS
nw JUGOSLAVIJA
GLAS 2 STRAN
NOVICE IN DOGODKI
TOREK, 29. APRILAjj Tq
30 let na Železnici
Vsak dan tristo vagonov
15. aprila, za praznik železničarjev Slovenije in Istre, je bil med 325 dobitniki zlate značke za 30-letno neprekinjeno delo na železnici. »Rad imam to delo in tudi drugi ga cenijo. Morda včasih premalo. Še vedno pa mislim, da je bila ukinitev proge v Z gornje savski dolini pred desetimi leti napačna poteza ...«
Hitro in precej raztrgano je tekel
najin pogovor na železniški postaji
Jesenice pred dnevi. Delavnik se mu
je iztekal in že čez nekaj minut po
tem je imel avtobus proti Podkorenu, kjer ima danes družino in kjer se
je tudi rodil 17. aprila pred 52 leti. »Izučil sem se za krojača. Ko pa
sem prišel od vojakov, ni bilo lahko
do bo ti delo za moj poklic. Konfekcija je takrat že naredila svoje. Tako
sem šel 1956. leta k železnici. Bil
sem najprej vlakovni odpremnik na
Jesenicah. Potem sem naredil izpit
za prometnega transportnega od-
premnika in se 15. septembra 1965
zaposlil   na   železniški   postaji v
Kranjski gori. Vendar sem bil tam
samo do marca 1966, ko je bila proga
ukinjena. Vsem, ki smo takrat delali
v tem delu Gorenjske pri železnici,
nam je bilo težko. Še vedno mislim,
da je bila takratna ukinitev proge
pred desetimi leti napačna poteza.« Vendar je Lojze že vzljubil delo
pri železnici in zato je takrat ni zapustil. Prišel je na Jesenice in naredil izpit za vlakovodjo. Tako je postal popisni vlakovodja. Na tem delovnem mestu je dočakal tudi 30-letnico in zlati znak.
»Delo popisnega v lako vod je je zanimivo, odgovorno in tudi naporno. Treba je popisati vsak vagon tovornega in včasih tudi osebnega brzega vlaka. Gre za neke vrste osebno izkaznico, v katero je treba vnesti 12 podatkov. Povprečno se zvrsti vsak dan 8 do 9 vlakov z okrog 34 vagoni. Skupaj torej okrog 300 vagonov. Treba jih je tudi pravilno razporediti,
izračunati težo in zavrto težo vlaka in še posebej paziti, če je kakšen vagon naložen Z vnetljivimi snovmi. Teža posameznega vlaka je največkrat več sto ton, nosilnost vagonov pa se giblje od 8 do 40 ton. Moja naloga je, da točno izračunam posamezne obremenitve in upoštevam zahteve glede varnosti. Takole okrog 10 kilometrov in več prehodim, kadar sem v službi.«
Njegovo delo je odgovorno in tudi dokaj cenjeno. Morda pa včasih vendarle premalo. Če ne bi bil (stacioniran) na postaji, bi imel skrajšano delovno dobo do pokojnine. Vendar upa, da bo najmanj tri leta, ko bo izpolnil pogoje, še zdržal. Za naprej pa ga ne skrbi, saj je doma v Podkorenu nekaj zemlje, kjer že zdaj z družino preživi prosti čas. Zlati znak pa mu pomeni delovni uspeh in hkrati potrjuje zadovoljstvo v poklicu!
A. Žalar
Zlati znaki Zveze sindikatov Slovenije
Ob prazniku dela Zveza sindikatov Slovenije svojim najzaslužnejšim članom podeljuje zlate znake. Letos jih bo prejelo 30 posameznikov, dodelili pa so jih tudi petim osnovnim organizacijam in sindikalnim konferencam. Štiri priznanja pojdejo tudi na Gorenjsko, in sicer vsa v Kranj. Za večletno izjemno in učinkovito delovanje ga bo prejela osnovna sindikalna organizacija v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo v Kranju, za napredno in uspešno družbenopolitično delo v sindikatih pa Anton Jereb iz KŽK, Angelca Rozman iz Merkurja in Slavko Virant iz Save.
Kranj, 25. aprila — Na vrtu kranjske delavske univerze so v petek odkrili doprsni kip revolucionarju in prvoborcu Tomu Brejcu, po katerem delavska univerza nosi ime. Kip je delo škofjeloškega kiparja Toneta Logondra. Slavnostni govornik je bil ob tej priložnosti Boris Bavdek, sekretar Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. — Foto: F. Perdan
Kviz v počastitev praznika — V Domu JLA v Kranju so v sklopu praznovanj ob 27. aprilu in 1. maju pripravili tudi kviz. Na sliki: zmagovalna ekipa iz osnovne šole Franceta Prešerna. — Foto: F. Perdan
Koncert v sodelovanju z naravo — V četrtek, 24. aprila, je mladina mesta Kranja priredila koncert »v sodelovanju z naravo« zoper onesnaževanje okolja. Na koncertu v Delavskem domu so se prvikrat predstavili mladi, še neuveljavljeni glasbeniki z glasbo, napisano posebej za to priložnost. — Foto- F. Perdan
Vprašanje, kako preživeti, postavlja na stranski tir vse druge probleme v sozdu GLG
So dobri gospodarji res čez no postali leni in nesposobni?
z
Bled, 25. aprila — Neizpodbitno je, da je novi zunanjetrgovinski režim med vsemi gospodarskimi panogami najbolj prizadel lesarstvo in da so se še pred leti uspešni gospodarji in veliki izvozniki znašli med zgubarji, v očeh nekritičnih poznavalcev razmer pa med lenuhi in nesposobneži — je ena plat medalje, za katero smo slišali na petkovem posvetu, ki ga je pripravil medobčinski svet ZKS za Gorenjsko; druga, nič kaj spodbudna, pa kaže, da so lesarji v času dobre prodaje pozabili na svoj razvoj in da danes večina njihovih izdelkov sodi na konvertibilnem trgu v najnižje cenovne razrede.
spojin
Članice sozda GLG (Alples, Jelovica, LIO Gradiš, Zlit, LIP, Aero Medvode ter gozdni gospodarstvi Bled in Kranj), ki zaposlujejo 5400 delavcev in so po izvozu na 18. mestu v Sloveniji, so lani še dokaj uspešno poslovale. Izgubo je ob koncu leta izkazoval le tržiški Zlit; rdečih številk pa bi bilo še precej več, če članice ne bi pokrile primanjkljaja z lastnimi rezervami. Letošnji četrtletni rezultati gospodarjenja so potrdili le to, kar so lesarji slutili že ob sprejetju nove devizne zakonodaje, ki jim je med drugim zmanjšala izvozne spodbude in jim »vzela« še tisto, s čimer so lani v sili krpali luknje v zaključnem računu — dohodek od prodaje deviz. Članice sozda so v prvem letošnjem četrtletju »prigospodarile« pri izvozu več kot 500 milijonov dinarjev izgube in razen te še 250 milijonov na domačem trgu.
Kako preživeti? Kako gospodariti, da ne bo izgub oziroma da bodo čim manjše? To sta osrednji vprašanji, na katera tudi gorenjski izdelovalci pohištva ne vedo jasnega odgovora. V Alplesu razmišljajo o spremembi poslovne politike: več izvažati na vzhod, več prodati doma in za polovico zmanjšati izvoz v Ameriko. V Zlitu, kjer pri izvozu svojih izdelkov na zahod pokrijejo s ceno le dve tretjini izdatkov, opozarjajo, da bodo primorani odpovedati tuja naročila, če se razmere ne bodo prav kmalu bistveno spremenile. »Prodaja doma je zastala, izvažati na zahod se ne splača;
nam pa ob vsem tem očitajo, da smo nesposobni in leni,« je dejal Marjan^ Bizjak, direktor Zlita. »Na problemski konferenci o razvoju gozdarstva in lesarstva v Sloveniji so sklenili: lesna industrija mora izvažati najmanj dve petini proizvodnje. Sklep smo uresničili, a zdaj smo za to kaznovani s težkim gospodarskim položajem in z izgubami,« je pripomnil Franc Bajt, direktor LIP-a.
Res je, da so se lesarji znašli v i>|[ fradi vidljivem položaju predvsem zJ splošne gospodarske krize in no1 _ zunanjetrgovinskega režima, ki *\y> malo spodbuja izvoznike, toda n& no je, da bi krizo lažje preživljali A v letih, ko so se njihovi izdelki pro* *Pra\ li za med, bolj mislili na razvoj', j^gn tem, da spričo slabega stanja g°r ne bodo mogli računati na neonw količine lesa, bodo morali razmi« , Se tudi o bodočnosti, ki je v tem pof>;e £ I; povsem jasna: to so kakovostnejši delki z manj surovine, z več vložen' %z[x dela in znanja — in za več denarja j>je i sarji se sicer radi izgovarjajo, da n* «kri jem trgu niso konkurenčni, ker so^j ^je j surovine (les, pohištveno okovje ^sv polovico ali še več dražje kot na sve' ftftln nem trgu, toda izračuni, ki so up05 tovi] vali svetovne cene, so pokazali, <^ ^>te še vedno le trije izdelki iz proizvod1 ga programa sozda GLG dohodi
zanimivi na tujem trgu.
Občinska priznanja OF
Na osrednjih slovesnostih ob 27. aprilu, dnevu Osvobodilne fronte
olotnfŽ
s
bodo podelili priznanja OF. Na Jesenicah jih bodo dobili: Moški pevstf ^°le zbor društva upokojencev Jesenice, Stanko Klinar, Gabrijel Divjak *k Ivan Kambič in Tine Dolar-Čiro.
20 let valjarne Železarne Jesenice
Jubilej jeseniških valjavcev
Jesenice, aprila — Minuli petek so v delavskem domu na Javorniku slovesno proslavili 20-letnico dela valjarne bluming-štekel na Koroški Beli
Pred dvajsetimi leti so v jeseniški Železarni dobili nov, moderen valjav-ski obrat, ki naj bi nadomestil že izrabljene stare valjarne. V začetku so se valjavci srečevali z vrsto težav, bili so brez ustreznih izkušenj in so se morali učiti ob samem delu. Proizvodnja na blumingu se je hitro večala in tudi proizvodnja toplo valjanih trakov je že v drugem letu obratovanja zadovoljila potrebe hladne valjarne na Jesenicah.
puj
V Kranju bodo priznanja izročili Poldetu Zupanu, Viljemu Erštc delu tu, Matiji Suhadolniku, Vidu Vukašinoviču, Vladimirju Roossu, Petn* Hje j Repniku, Janezu Rozmanu, Mariji Markelj, Mihi Mohorju, Franc11 Pol<£ Tavčarju, Miroslavu Kočevarju, Francu Polajnarju, Marjanu PetričU' plavj Zeljku Fileju in Albertu Logarju
V Radovljici jih bodo prejeli: Miroslav Birk, Janez Erman, Bran« Jo; Grohar, Janez Štale, DPD Svoboda Bohinjska Bela in osnovna šol* '&v< prof. dr. Josipa Plemlja na Bledu. ,p
Dobitniki letošnjih priznanj OF v Škof ji Loki so: Slavka Mlina'': Mz Alojz Štremfelj, Janez Šolar, Milka Šmid, Lojze Tomažin in Vi^ lrav Zakelj. * U|
V Tržiču pa jih bodo podelili Francu Barabašu, Heleni Gros, Ivai»' ,sPrc ki Hvalica, Zdenki Maglica, Marjanu Markiču in Ivanki Šulgaj.      L *
Zdaj valjavci delajo veliko bolj W tetno, čeprav se srečujejo z neneh1^ _ težavami kot so večje okvare, ^ \j\ povzročile daljše zastoje in iztroše ^ sti naprav, primanjkuje pa jim tu^ zervnih delov.
Dvajset let valjarne so jesenišk1 m J lezarji proslavili nadvse slovesi^ svoje obrate so povabili učence o& ne šole Karavanških, kurirjev, da* ogledali proizvodnjo in pisali spisfi temo o delu valjavcev, pripravili P* l tudi slikovno razstavo o delu v zad^l dvajsetih letih. Najbolj zaslužni*11 lavcem pa so v kulturnem domu vorniku podelili priznanja in poh^ Jubilej so obeležili še s šport1* tekmovanji v streljanju z zračno ško, v kegljanju na asfaltu in v m*1 nogometu.
D. Sed«
_:_Jh
2e takoj v začetku so izvaljali trak iz bloka v eni vročini, brez vmesnega do-grevanja.
Tako danes praznuje valjam u bluming-štekel 20-letnico svojega obstoja. V teh letih so na blumingu izvaljali več kot 7,5 milijona ton polizdelkov, od tega 2,8 milijona ton toplo valjanih trakov. Če bi vso to proizvodnjo naložili na 20-tonske vagone, bi dobili vlak, dolg od Beograda do Lizbone in nazaj.
V Železnikih proslavili 40 let kovinarstva
Pionirji kovinarstva naročajo
M
Ni
«8
is«
učenci iz osnovne šole. Ti so v p°,iw
i tud' Pel
Železniki, 26. aprila — »Hodite po poti, ki so jo začrtali vaši očetje, harmonikarji, recitatorji, folklor1*^1 Odprta je in dovolj široka za vse. Po njej naj vas vodita razum in delo,« je na osrednji slovesnosti ob 40. obletnici kovinarstva v Železnikih naročil mlajšim rodovom Peter Polajnar, eden od ustanoviteljev kovinarske zadruge Niko, iz katere so zrasle tovarne Niko, Iskra Elektromotorji in Tehtnica.
tev jubileja kovinarstva izdali sebno številko šolskega glasila kovali slike v linorezu in asfaltu.
slikal1
ti
V muzejskih prostorih pa so
ob
Na prireditvi so podelili zlate plakete 40-letnice kovinarstva sedmim še živečim ustanoviteljem kovinarske zadruge Niko: Niku Žumru, Matevžu Šmidu, Antonu Jelencu, Antonu Dolencu, Jožetu Torkarju, Niku Bertonclju in Petru Polajnarju. Plakete so prejeli še Franc Blaznik, Anton Pegam, Štefko Primožič in Lojze Žumer, ki so s svojimi pobudami najbolj odločilno posegli v razvoj tovarn Niko, Iskre Elektx'omo-torji in Tehtnice. Priznanja so prejšnji večer na skupnem zasedanju delavskih svetov vseh treh tovarn dobili tudi nekateri delavci, in sicer iz Iskre 24, iz Nika 16 in iz Tehtnice sedem delavcev.
Slavnostni govornik na osrednji proslavi pred tovarno Iskro je bil podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dolfe Vojsk. Dejal je, da so Niko, Iskra in Tehtnica plod žilavosti, delavnosti in znanja ljudi Selške doline, ki niso čakali na pomoč od drugod, ampak so takoj po vojni obudili na silo prekinjeno sedemstoletno tradicijo kovinarstva v Železnikih. Razvojni nemir, značilen za vseh minulih štirideset let, naj negujejo še naprej, iščejo vedno nove izdelke, ki bodo terjali čim, manj materiala in energije, pa toliko več znanja. Kajti prihodnost temelji le na znanju, je poudaril Dolfe Vojsk, in
še dejal, da lažna solidarnost ni naš razvojni cilj. Da se morajo delavci, tudi kovinarji iz Železnikov, bojevati za boljše gospodarske razmere, za to, da bodo tisti, ki res delajo, pravično nagrajeni.
. V kulturnem programu so na prireditvi sodelovali člani pihalne godbe iz Alplesa, pevska zbora Iskre in Nika,
priložnosti odprli razstavo izdelk^ ,„ ka, Iskre Elektromotorji in Te« ter razstavo fotografij in slik dej8 ^ J$s iz teh treh tovarn, ki bo odprta o0^^ dine maja. Bogat dokument jf ^ t)jv brošura 40 let kovinarstva, ki kaz^ dovinski razvoj in prihodnost iei jjj, karskih tovarn. >.c H. Jelovi
Zlate plakete ustanoviteljem in najzaslužnejšim za razvof kovinarstva,. F. Perdan
^sledeh Kidričevih nagrajencev
Izumitelj v svobodnem poklicu   Sindikalno delo sloni na predsedniku
ed letošnjimi Kidričevimi nagrajenci za izume in tehnične izboljšave 'udi dipl. inž. elektrotehnike Jože Pogačar iz Britofa pfi Kranju. uPaj z znanim inovatorjem iz Iskre Telematike, Francem Dolencem, Jf izdelala elektronsko planšeto EPLA-48 za spremljanje zračne ^cije.
i*!ta?6 ^osačar Je bil za Kidričevo na kkri Predlagan že leta 1980 za razvoj >v*tPAt»e telefonske hišne centrale pi toy ^-100 — veliko njegovih paten-spi tuj;8.^8a področja je priznanih tudi v "\^rr a ga je neizpolnjena formal-W.    Je obležala v nekem predalu,
la ob nagrado. Tokrat pa je bil za 'o ^itel" Pre°^a^an *e ^ot samostojni
1°REK, 29. APRILA 1986
OB DNEVU OF IN 1. MAJU
.3. STRAN (MMTOg^GLAS
Drago Uzar
m je°?Ptembra 1983. leta je začel na svo-\ th,,j . ^skre je šel, ker na dolgoleten n{ ^ . *n rezultate dela ni bilo pravega J uja^8, J°že pravi, da so bogate izkuš-kkln Ve^^° znanja, ki ga je pridobil v i) m r!» osnova in pogoj za njegovo seda-) p<> lnovatorsko delo. Doma se je ves fliial^ razvoju zahtevnih mikroraču-)0j B0^kih procesnih aplikacij. Eno nje-& ^tfti-**1"^      ^ot samostojnega izu-o<M8   a Je nagrajena planšeta EPLA-
*      ^asični planšeti so podatke o gi-pj-Aj1 letal v zraku zarisavali ročno na ,> ^6°izpleksi stekla, porisano z geo j^^skimi značilnostmi, kodno mrežo P0to2na^ami- Elektronska planšeta pa \^t*n\ hitrejše, preglednejše in na-je '^ejše spremljanje zračne situaci-t[f^T omogoča tudi večjo varnost do-t>ol     Pred letalskimi napadi. Franc nc je pri napravi izdelal celotno *ki   °niko, Jože pa obsežen program-Stj. Pa.ket, ki vsebuje prek 15000 in-jej ?cij- Naprava že dve leti brezhibno tye •  v občinskem centru za opazovalk'n 0Dveščanje, zanimanje zanjo so *2ali drugi tovrstni centri po Jugo-W in tudi JLA.
Bdv2v p°Sacar dela sedaj že dva dru-fcdli ka projekta: za Oljarico Britof je *»al elektronsko napravo za nadzor i^neriji olja. Računalnik bo namreč )r^oroval potek proizvodnje olja in ■ jV 2 njim se bodo bistveno zmanjša-2Sube olja. Naprava je poskusno že ^izvodnji in prvi rezultati že kažejo Psšnost projekta. Drugi projekt, ki ^Pripravlja za Oljarico, pa bo sprem-Celotno dogajanje v polnilnici olja.
Vse projekte dela Jože prek Centra za tehnološke inovacije NOVUM Ljubljana.
»Če bomo hoteli proizvodnjo dvigniti na višjo raven, bomo morali slediti modernim tokovom elektronike in računalništva,« pravi Jože. »Iz svojih dosedanjih izkušenj pa lahko rečem, da imajo v naših delovnih organizacijah še premalo posluha za to. Je to nezaupanje do mladih strokovnjakov, stara miselnost? Vsekakor bo to treba preseči.«
Dipl. inž. Jože Pogačar iz Britofa je izumitelj v svobodnem poklicu. Verjetno edini v Kranju, zagotovo pa edini na področju mikroračunalništva, zato tudi orje ledino pri problemih, ki se pojavljajo pri tovrstni samostojnosti. Medtem ko lahko vsak obrtnik uvaža vse potrebno za svoje delo, on ne more. Prav smešno: ko je imel še popoldansko obrt, je lahko uvažal aparature in elektronske komponente, kot samostojni izumitelj pa ne. Naša zakonodaja se bo morala torej hitreje obrniti, če bomo hoteli v korak s časom.
D. Dolenc
cinski nagrajenci OF — Jesenice
os"'
*' is*
ada
Hladi cenijo poštenost l*i iskrenost
SHt5fnlCe» aprila ?jfiaktivist Gal
Med občinskimi nagrajenci OF v jeseniški občini je Gabrijel Divjak — Mladim v šolah bi morali več povedati o 1 zgodovini
petimi občinskimi nagrajenci
..°bodilne fronte na Jesenicah je ;0j 9a°rijel Divjak z Jesenic, upo-1 3 elektrikar, dolgoletni aktivni ^benopolitični delavec.
vuaorijel Divjak se je med vojno ^er- V Jeseniško-bohinjski odred, \\\Je kil desetar voda za veze pri tor u Prve brigade KNOJ in instruk-^*a zveze ob delu. Po vojni se je V je "I v Elektru Žirovnica, nato pa ^QSeniški Železarni, kjer se je akti-v^ljučil v samoupravne organe
I jb^^žbenopolitične organizacije. hVu} Je in še vedno dela v krajevni
NOV
Va*1?8**' Je tajnik vezistov >fj ^Jske in tajnik vezistov NOB d° )orc°D°ini Jesenice, podpredsednik ^\ .fv Jeseniško-bohinjskega Odre-
de
S*V ta.' Predsednik aktiva borcev jeseni-
?ldV< ^Sp°binjskega odreda pri občini
d 0 ^v?106, ^e in še bi lahko naštevali jf t hj   ne odgovorne naloge Gabrijela
lŽe   ktia^a' zglednega in zagnanega Clsta.   ki mu ni odveč nobeno fyjtovoljno delo. Izredno si tudi pri-lipr Va. da bi zaživela hišna samo-a v vsej krajevni skupnosti tjj0 eta Bokala in bi se tako dokon-Jo^UvelJavil zakon o stanovanjskem p°darstvu.
V **aši krajevni skupnosti starejši ***** vedno pritegnemo k delu in ^n°sti mladino. Menim, da so jj."1 dobri in pripravljeni delati, če ^i prav in pošteno ravnaš, če-je obenem tudi res, da imajo j.^1 malo možnosti za zabavo ali ločijo. Ni prostorov, kjer bi se ali kjer bi se lahko pogovar-' endar smo jih naučili, da je le-eti v čistem okolju, zato okoli J1 blokov nikoli ni navlake. Mla-. M^jv^ba iudi razumeti in jim pra-SlNh ^re<*stavlti našo preteklo zgo-/ vq      tega pa je v šolah premalo, im ne poveš, kako je bilo
Tržič, aprila — Po videzu mlad, po družbenopolitičnem stažu pa že prekaljen aktivist, ki je opravljal bržkone že vse funkcije, kar jih je v tovarni in krajevni skupnosti, ob letošnjem srebrnem sindikalnem znaku meni: »Ko te nagradijo, še ne pomeni, da si dovolj delal.«
Drago Uzar iz tržiškega Tokosa je že od svojih vajenskih začetkov v proizvodnji, tako da tudi na svoji koži čuti težo kovaškega ceha. Delavec v Toko-su zdaj kar dobro zasluži, tako da lahko pozabi na težke delovne razmere, prostorsko stisko, invalidnost, ki jo poraja težko delo ...
»Zdaj nas je v kolektivu 270,« pripoveduje sindikalni nagrajenec. »Kosa, naš osnovni izdelek, še vedno daje precejšen ekonomski učinek. Povečana produktivnost dokazuje, da so naši delavci še vedno zagnani, pripravljeni dobro delati. Osebni dohodki, ki zadnje čase sicer že zajedajo akumulacijo, se sproti povečujejo, tako da vsaj malo blažijo cenovne skoke. Glede osebnih dohodkov je sindikat v naši tovarni ves čas buden, čeprav je vzdušje pri nas še zadovoljivo. Vemo pa, da je drugje močno naelektreno in da ravno plače utegnejo izzvati štrajk. Nisem sicer proti temu, da delavci terjajo svoje pravice, vendar imamo razen štrajka še dosti
^0L?ino »n kako je treba ceniti °bitve naše revolucije, potem od
njih tudi ne moreš zahtevati, da bi jo znali pravilno vrednotiti in spoštovati. V osnovnih šolah posamezni učitelji še govorijo o tem, medtem ko je v srednjih šolah tega pouka občutno premalo.
Ob raznih državnih praznikih me zelo moti, da predvsem na zasebnih stanovanjskih hišah ne visijo zastave. Na družbenih objektih, blokih in stolpnicah še so, medtem ko se zasebnikom ne zdi vredno, da bi jih izobesili. Ni pošteno in prav, kajti kljub kar precej velikim gospodarskim težavam nam gre kljub vsemu še dobro. To pa vedo najbolj tisti, ki so preživljali strahote vojne, predvojna težka delavska leta in ki vedo, kaj je pomanjkanje.«
Gabrijel Divjak je za svoje uspešno delo že prejel več drugih priznanj: medaljo zaslug za narod, red zaslug za narod s srebrno zvezdo, bronasti znak OF in tudi letošnji srebrni znak OF občine Jesenice bodo podelili pravemu, zagnanemu aktivistu.
D. Sedej
drugih možnosti. Te vidim v sindikalnih skupinah. V našem kolektivu so kar dobro zaživele.«
Drago Uzar je zdaj drugi mandat v sindikatu. Kot vedo povedati sodelavci in kot daje vedeti srebrno sindikalno priznanje, je dobro zastavil. Sindikat je kar dobro vklopljen v družbenopolitično, pa tudi poslovno življenje tovarne, najbolj pa si kajpak prizadeva za ustreznejši družbeni standard delavcev. Z družbeno prehrano, pravi sindikalni predsednik, niso najbolj zadovoljni, saj bi radi imeli menzo v tovarni, bolje je glede možnosti letovanja in klimatskega zdravljenja, oživlja se kulturna dejavnost (pripravljajo se na ustanovitev moškega pevskega zbora), aktivni so v športu, le stanovanjskih problemov ne morejo obvladovati, saj lahko letno kupijo eno samo stanovanje.
Ce je v stiski tovarna, gre težko tudi delavcu, tega se Tokosovi delavci dobro zavedajo. Vedo, da je njihova pri-
hodnost odvisna od strokovnjakov, zato terjajo razvoj domače pameti. Vedo, da se bo v kovačnici kmalu izmenjala generacija visokokvalificiranih kovačev, ki imajo beneficirano delovno do-bor, zatorej bo treba vlagati tudi v ta kader. Vlaganje pa je tudi dostojna nagrada za vloženo delo, se njihovemu mnenju pridružuje srebrni sindikalni nagrajenec Drago Uzar.
D. Z. Žlebir
Marjan Posedi
Kadar delavcem ni kaj prav, je najlaže ustaviti stroje
Kranj, aprila — Eden od dobitnikov srebrnega sindikalnega znaka je tudi Marjan Posedi, sindikalni aktivist iz kranjskega Tekstilindusa. Tekstil okuša že domala tri desetletja, delo v sindikatu pa poldrugo desetletje. Prav zdaj znova čuti krizo, v kateri je tekstilna industrija, vendar je optimistično prepričan, da se bodo delavci z voljo, značilno za tekstilce, tudi tokrat izvlekli.
Tekstilna industrija velja za lahko, a Marjan Posedi, ki jo pozna že iz očetovih izkušenj, zdaj pa tudi iz svojih 28 delovnih let, ve, da je za mnoge delavce prav nasprotno. Delavkam v tkalnici, kjer zdaj pomaga pri vodenju obrata in pripravlja delo, ni prav nič lahko. Ropot, napeta norma, prah pa nizke plače in čez desetletja prav tako borne pokojnine, nevsezadnje pa še neugleden položaj te industrijske veje na trgu, vse to že desetletja spremlja tekstilnega delavca.
»Zdaj je znova eno takih obdobij, saj se zaradi številnih težav celo ustavljajo stroji,« pravi Marjan Posedi.« Stavkam pa ne botrujejo le nizki osebni dohodki, temveč tudi vse večji življenjski stroški, ki pojedo vso plačo. Sindikalnemu delavcu je v takem času težko. Po eni strani mora misliti na dolgoročni družbeni razvoj, po drugi pa ščititi delavca in to dvoje se včasih močno bije. Docela razumem naše mlade delavce, ki ob teh plačah težko shajajo. V naši tovarni je veliko tudi delavcev, ki prejemajo socialno pomoč. Žalostno je, da z normalnim delom ne moreš zaslužiti dovolj za življenje. Ko delavcem zavre, jim je seveda najlaže, ustaviti stroje in terjati večjo plačo.«
Sindikatu velikokrat očitajo, da skrbi zgolj za ozimnico. Marjan Posedi priznava, da je tudi v njihovem sindikatu velika pozornost namenjena nakupom sadja, mesa, kurjave. Delavcem pomaga, da vse to kupijo malo cenej in nato po obrokih odplačujejo dolg.
»Ljudje so zadovoljni, ker jim olajšamo jesenske nakupe. Tako si tisti, ki manj zaslužijo, vsaj lahko privoščijo nekatere dobrine, ki si jih sicer ne bi. Res ne vem, zakaj so takšne prodaje vredne tolikega obsojanja,« se sprašu-
je sindikalni aktivist. »Sicer pa delo sindikata ni omejeno zgolj na ozimnico. Delavci pač od nas pričakujejo, da jim nudimo tisto, kar jim sindikat zagotavlja že več let: da lahko tudi ceneje letujejo, si privoščijo toplice, če so jih upognila leta in naporno delo, da tudi kasneje, v pokoju, ne pozabimo nanje ... Delo našega sindikata je zadnja leta boljše. Zaposlili smo koordinatorja, ki se poklicno ukvarja s temi vprašanji, imamo pa tudi delavno in energično vodstvo sindikalne konference, tako da laže uveljavimo svoja stališča.«
Marjan Posedi ni prvikrat nagrajenec, tudi njegova osnovna organizacija ne. Če so nagrade res spodbuda za nadaljnje deio, je pričakovati, da bo tudi delavec v tekstilni industriji s pomočjo svoje organizacije kos težavam, ki se kopičijo zadnja leta.
D. Z. Žlebir
Srebrni
znaki
sindikata
Prvomajska srečanja so tudi priložnost, da v občinah nagradijo prizadevne sindikalne delavce. V Tržiču bodo letos podelili le tri srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije, in sicer osnovni organizaciji sindikata v tkalnici BPT, Dragu Uzarju in Branku Rožiču iz Tokosa.
Škofja Loka ima letos med sindikalnimi nagrajenci enajst posameznikov in dve osnovni organizaciji. Dobili jih bodo: Anton Kosem iz Name, Marija Brcko iz Jelovice, Lojzka Kejžar iz Gorenjske predilnice, Kristina Sokolov iz osnovne šole Blaža Ostrovrharja, Anica Pintar iz Kmetijske zadruge, Franc Čufar iz Nika Železniki, Angela Jezeršek iz Alpine Žiri, Jože Uršič iz GG Gozdarstvo, Zora Bonča iz osnovne šole Prešernovih brigad v Železnikih, Pavle Benedik iz THN, Cvetka Jezeršek iz Termopola in osnovni organizaciji THN tozda Hladilstvo in Mercator TZ Sora Žiri.
Radovljiški sindikat podeljuje srebrni znak ZSS osnovni organizaciji v tozdu Sidrne verige v Verigi Lesce, Stanku Bercetu iz Plamena, Tomislavu Burezi-nu iz Iskre v Otočah, Mili Cerne iz Almi-re, Sonji Magister, zaposleni v samostojnem osebnem delu, Andreju Potočniku iz Plamena, Dani Potočnik iz osnovne šole bratov Žvan v Gorjah, Mariji Re-pinc iz Sukna v Zapužah, Antonu Stare-tu iz Lipa Bled, Zdravku Vidicu iz Elana in Olgi Mlakar iz Verige.
V Kranju so dobitniki sindikalnega priznanja Janez Drinovec iz ETP, Slavko Ivanič iz KŽK, Janko Lončar iz Save, Miha Logar iz Iskre, Franc Maček iz Pekarne Žito, Slavica Nečimer iz Vzgojnega zavoda v Preddvoru, Marjan Posedi iz Tekstilindusa, Ivan Skufca, zaposlen pri Varnosti, Janez Ziherl iz Iskre Telemati-ke, Viktor Žnideršič iz Oljarice KŽK, Silvestra Vehovec iz KŽK, osnovna organizacija v Savi, tozd Umetno usnje, in Iskra Telematika TEV ter sindikalna konferenca v Kokri.
Na Jesenicah prejmejo srebrne znake: Kati Sukič iz Gradbinca, Alojz Martelj, GG Bled, Janko Pintar, Lip Bled, Peter Primožič, ŽG Promet Jesenice, Jasmina Mušič, Postaja mejne milice Rateče, Marija Volčini, ŽG, TTG Gostinstvo, Du-šanka Ulaga-Basta iz PTT, Aleksander Mrzlečki iz Postaje mejne milice Jesenice, Niko Jezeršek iz Univerzala, Vilko Bergant, Zoran Krejić, Jaka Piberčnik, Pavel I) i mi t rov, Marjan Ravnik in Ot-mar Odar, vsi iz Železarne.
Milka Šmid, letošnja škofjeloška nagrajenka OF
Vsak naj pometa pred svojim pragom
Železniki, 23. aprila — Ni družbenopolitične organizacije, v kateri ne bi sodelovala. Začela je kot mlada skojevka, nadaljevala kot sindikalna aktivistka, ugledna komunistka, deluje tudi v borčevski organizaciji. Za minulo delo je dobila več družbenih priznanj.
Tudi v novem mandatnem obdobju je niso pustili križem rok. Človeka, ki je pripravljen delati, ki pošteno in dobro dela, ne spregledajo. Milka Šmid se je spet obkrožila z nizom funkcij. V občinskem odboru zveze borcev je prevzela komisijo za internirance. Kot nekdanja taboriščnica iz Ravennsbrii-cka bo skušala organizirati delo z in-terniranci.
Kot stara, izkušena komunistka je dragocena tudi v osnovni organizaciji v Železnikih. V njej je povezanih 26 članov, predvsem upokojencev. Njihova povprečna starost je prek šestdeset let.
»Med nami je nekoliko prisotno ma-lodušje. Smo pač starejši, ne moremo toliko vplivati na dogajanja v družbi, jih usmerjati. Organizacijo bi bilo treba pomladiti, vendar ne gre. Mladih v kraju ne zanima niti delo v mladinski organizaciji, čeprav je ožje vodstvo izredno prizadevno, niti v partijski. Vem,
da nekateri komunisti niso v redu, ne ravnajo prav, v skladu s politiko partije, vendar pa je večina dobra. A ljudje, mladi r vidijo predvsem slabe člane. Partija bi morala tisto, kar sklene, tudi uresničiti. Nikamor ne pelje, da od spodaj kritiziramo vodstvo, vodstvo pa kritizira nas. Vsak bo moral pomesti pred svojim pragom. Le tako bo partija pridobila ugled, bo privlačna tudi za mlade.«
Milka Šmid se je upokojila pred sedmimi leti kot voditeljica splošnega sektorja v Alplesu. Bila je med ustanovitelji Alplesa. Še vedno se rada vrača med sodelavce, čeprav je že veliko novih, nepoznanih. Tovarna je bila njen drugi dom, če ne celo prvi. Ljudje v Alplesu so delavni, prizadevni, pripadni tovarni. Upa, da se bodo izvlekli iz sedanjih težav. Uspeh ali padec nekega kolektiva je uspeh ali padec vsega kraja, celih Železnikov.
Z delom v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine se prvič srečuje. Ne more še reči, v kolikšni meri bo lahko prispevala k njegovemu dobremu delu, obljublja pa, da se bo trudila.
Lahko ji verjamemo. Doslej nikjer ni bila članica samo na papirju.
H. Jelovčan
GLAS 4. STRAN
GOSPODARSTVO
TOREK, 29. APRILA
K 2!
Dobri direktorji
Bili so časi, ko o direktorjih nismo pisali, nekako potisnjeni so bili vstran. Gospodarska kriza je marsikaj spremenila, tudi direktorjem je dala večjo veljavo. Krmilo morajo sukati med čermi nezanesljivih gospodarskih razmer, med predpisi, zakoni in ukrepi tekoče gospodarske politike, ki se hitro spreminjajo. Dvakrat težko je biti danes direktor, saj morajo ob vseh težavah, ki tarejo gospodarstvo, ustvarjati v kolektivu dobro delovno vzdušje za reševanje problemov. Seveda pa se danes jasneje kaže, kje imajo dobrega direktorja in kje ne. Izbrali smo jih nekaj in predstavljamo vam jih ob prazniku dela.
Janez Tavčar, glavni direktor delovne organizacije Mercator — KŽK Gorenjske Kranj
Gradimo, kar koristi vsej Gorenjski
»Le 72 od 1300 zaposlenih v kombinatu dela v skupnih službah, kar je po eni plati pozitivno, po drugi plati pa imamo v teh službah še vedno premalo strokovnega kadra,« pravi Janez Tavčar.
V sredo kar precej zgodaj sva bila dogovorjena za pogovor. Kratka sva morala biti, saj je imel ob sebi na mizi že vse pripravljeno za pot v Ljubljano k slovenskemu kmetijskemu ministru Kneževiću. Za gradnjo hladilnic mesa v Škof j i Loki se prižiga zelena luč in ker bodo hladilnice pomembna zadeva, je treba zanjo potrkati na mnoga vrata.
»Razvojna vprašanja in naložbe, ki jih ima delovna organizacija v srednjeročnem načrtu in jih terjajo od nas tudi posamezne občine, so mi vzele v dobrem letu, kolikor sem direktor KŽK, precej časa. Časovno je treba usklajevati opravila, dobiti kup dovoljenj po občinah in v republiki, še posebej ,če gre za pomembno gradnjo. Največji problem je zagotavljanje denarja, ki ga naša panoga nima ravno na kupe. Reči moram, da z vsemi kar dobro sodelujemo in nam plan naložb ne uhaja iz rok. Seveda pa smo pozorni, da gradimo tisto, kar je pomembno za vso Gorenjsko, in se odločamo za najsodobnejšo tehnologijo. Naša pot do sovlagateljev in fi-nancerjev je lažja, pa tudi splošna naklonjenost kmetijstvu se zboljšuje. Ne le zaradi prehrambenega pomena, ampak tudi zaradi zagotavljanja novih delovnih mest. Na takšnih izhodiščih smo gradili mlekarno v Kranju,
ki je bila velik naložbeni zalogaj, kmalu bo zgrajen center za semenski krompir v Šenčurju, lotevamo se gradnje hladilnic na Trati pri Škof j i Loki, ponovno pa oživljamo družbeno živinorejsko in kmetijsko proizvodnjo. Agroživilci skušamo dokazati, da je mogoče tudi v teh razmerah kaj narediti.«
Kakšen je delovni dan direktorja največje gorenjske kmetijske organizacije?
»Svoje obveznosti bi razdelil na četrtine. V prvo bi uvrstil usklajevanje zadev med tozdi in med delovno organizacijo in soz-dom. V prvem letu takšne organiziranosti smo,in posli te vrste so zato še posebej aktualni. Značaj teh opravil nujno terja moje sodelovanje. Druga četrtina nalog je usklajevanje nalog po sektorjih, tozdih in službah v delovni organizaciji. Skrbim za sprotno medsebojno obveščanje in za preverjanje, kako dogovorjeno uresničujemo. To v našem primeru ni lahko, saj smo samo v kranjski občini raztreseni na 11 krajih, razen tega pa smo prisotni še v vseh drugih gorenjskih občinah. Tretjo četrtino mojih nalog vzame dogovarjanje in usklajevanje med delovno organizacijo ali tozdi in med občinskimi in regijskimi organi, gospodarsko zbornico, banko, iz-
vršnimi sveti in skladi za pospeševanje kmetijstva. Četrto, ne najmanjšo četrtino pa moram rezervirati za povsem poslovne obiske in razgovore, bodisi doma v hiši, na Gorenjskem ali zunaj nje. So dnevi, ko prevladuje eno od opravil, vendar pa na splošno tako ocenjujem svoje delovne naloge . Če pa k temu dodam še sestanke samoupravnih organov, ki jih imamo praviloma zadnjo uro delovnika, in sestanke družbenopolitičnih organizacij, ki so zvečer, je pogosto dan prekratek. Seveda pa mora človek kdaj tudi kaj prebrati, za stroko ali za splošno razgledanost in poznavanje problemov. Za slednje je treba kdaj čas dobesedno ukrasti.«
J. Košnjek
Franc Bajt, direktor LIP Bled
Dolgoročne usmeritve v senci sprotnih problemov
Bled — Brane Bajt je neposredno doživljal in soustvarjal razvoj lesne industrije na Bledu. Dvaintride-set let je zaposlen v LIP, enajst let je tudi na krmilu delovne organizacije, na glavnem direktorskem stolu. V podjetje je prišel v času, ko so se na Bledu začeli preusmerjati iz žagarstva v višjo stopnjo predelave lesa in sploh postavljati temelje današnjih proizvodnih programov. LIP se je v treh desetletjih razvil v pomembnega izdelovalca notranjih vrat v Jugoslaviji (ne po količini, temveč po kakovosti), vhodnih in garažnih vrat, opaznih plošč, lesenih oblog, masivnega pohištva, strojev in naprav za lesno industrijo in nenazadnje tudi v pomembnega izvoznika na zahodno tržišče.
Menjavala so se dobra in slaba obdobja. Pred desetimi leti, kmalu zatem, ko je Franc Bajt postal »prvi mož« v podjetju, je kriza v gradbeništvu močno udarila tudi po proizvajalcih stavbnega pohištva, vendar je, kot pravi, sedanja kriza še večja in širših dimenzij od prejšnje. »Kriza na domačem trgu je posledica manjše kupne moči prebivalstva in manjše stanovanjske gradnje. Na tujem tržišču kriza niti ni tako velika, le odnos Jugoslavije do izvoza je postal nemogoč. Veliki izvoznik, nekdaj paradni konji slovenske industrije, so naenkrat postali »paradni osli«. Izvoz na zahod se ne splača, in to nedvoumno kažejo tudi četrtletni obračuni poslovanja v slovenski lesni industriji.«
Pogoji gospodarjenja se pri nas neprestano spremi-
njajo in to nenehno iskanje najboljših poti in rešitev zahteva od direktorjev, da stalno prilagajajo poslovanje delovne organizacije družbenim okvirom — zakonom, predpisom, režimom, usmeritvam ... »Reševanje sprotnih problemov, ki so predvsem posledica nestanovitnih gospodarskih razmer, vzame direktorju in še nekaterim odgovornim delavcem v podjetju občutno preveč energije, premalo časa pa jim ob vseh teh problemih sprotnega poslovanja ostane za ubadanje z razvojnimi, dolgoročnimi usmeritvami delovne organizacije. Odkar velja novi zunanjetrgovinski režim, se vse suče okrog vprašanja, kako organizirati proizvodnjo, da bo dohodkovno uspešna. Škarje se namreč čedalje bolj zapirajo:
surovine in ostali materiali se dražijo hitreje kot naši izdelki , oziroma inflacija »raste« hitreje kot dolar. Pa ne gre le za izvoz: veliki problemi so tudi pri uvozu, ker tujci zahtevajo predplačila, akreditive ...« je povedal Franc Bajt.
Vsaj enkrat na mesec gre v proizvodne obrate, med delavce, s katerimi se ob tej priliki tudi pogovori o težavah pri delu. Prizna, da bi moral večkrat po tovarnah, a kaj, ko ga vedno priganja čas. Pogosto mora na sestanke v Ljubljano, petkrat do desetkrat na leto ga obveznosti zanesejo v Beograd, včasih mora tudi na pot v tujino.
»Gospodarske razmere so takšne, da za direktorska mesta ni več velikega zanimanja. To opažam tudi pri nas v LIP. Ljudje se težko odločajo za prevzem odgovornih dolžnosti v temeljnih oziroma v delovni organizaciji. Direktorjem bi morali dati več svobode, s tem pa mislim več pristojnosti in odgovornosti pri postavljanju vodilnih in drugih odgovornih delavcev v podjetju. Mislim, da je vsak človek za nekaj primeren, le pravo delo mu je treba dati.«
»Brez problemov bi bilo dolgčas, vendar pa se človeku včasih zdi hudo, da se mora ubadati tudi s takšnimi, ki so posledica neumnih odločitev,« pravi Franc Bajt in dodaja, da mora direktor, ob vseh težavah, ki tarejo gospodarstvo in delovno organizacijo, vedno ustvarjati dobro razpoloženje za hitro in učinkovito reševanje pro-blemov. c ZaplQtnik
tinp
Miroslav Noč, direktor Tehničnega biroja Jesenice
Strokovnost ohranja ugled v tujini
Jesenice, aprila — Tehnični biro Jesenice izvaža 70 odstotkov svojega dela v tujino — Projekti za valjavniške naprave in dolgoročno povezovanje z domačo predelovalno industrijo
Tehnični biro Jesenice sodi med najuspešnejše delovne organizacije jeseniške občine, še posebej zato, ker se 50-članski kolektiv že vrsto let uveljavlja na zahtevnem tujem tržišču. V tujini se morajo nenehno potrjevati, da bi se obdržali in ohranili ugled.
Direktor Tehničnega biroja je inženir Miroslav Noč. S svojo strokovnostjo in delavno zagnanostjo vodi kolektiv, v katerem prevladujejo tehniki, ki pripravljajo projekte in načrte za valjavniške naprave.
»Največ časa mi vzame prizadevanje, da bi se pri delavcih povečala motivacija za delo. Opažam, da se vse preveč hočejo uveljaviti težnje po uravnilovki, kar ni dobro, še posebno ne za našo dejavnost. Prav zato naj bi v prihodnje sprejeli poseben sistem premij za tiste delavce, ki dosegajo nadpovprečno produktivnost in učinkovitost pri delu.
Želimo si, da bi ohranili ugled na tujem tržišču, še po-
li je D je Ni t isilsl lske li za toda
^™™"™^—" spov . Va,
več kompenzacijskih pji, N Podatek, da izvažamo li igi 70 odstotkov našega delilol, že na to, da smo uspeli, 0 pi zni boj pa je vedno boljjhšč« smiljen. Ne živimo od d 1°JZ; do jutri, zato sklepamo z 1 tudi doma, z domačo pretel 1 valno industrijo in z delllgn mi organizacijami. Ocer; |® mo, da nas je dovolj po i: lu, kajti v tej dejavnosti i lo nedopustno več zapos ti. Vsak nadaljnji razv< je zelo vprašljiv, če se n mo dolgoročno povezov proizvodnjo.
sebej v Nemški demokratični republiki, kjer imamo največ poslovnih partnerjev. Obdržati izvoz vsaj v sedanji količini pa nikakor ni lahko, kajfi na tem tržišču bi morali tudi več kupovati in skleniti
delovni organizaciji zad; J. ljivo delujejo samoupi'
organi in družbeno-polil_
organizacije. Večkrat nigie( mo odločitve sprejeti zel p0n tro, ker roki za inozenfjav partnerje ne dopuščajo a j* benega omahovanja inavo vlačevanja, nobenih nt M< ali celo nestrokovnosti, to d lavci se tega prav dobroza vedajo, zato v projekte, k1 n* sprejemajo tuji ali doi pn naročniki, vložijo vse sm° sposobnosti in vse svoje : |V nje. Le tako in samo ne smo se do zdaj ohranili Vf ^ di tuji konkurenci in upi^ £ da bomo taki tudi ostjaj( pravi direktor Tehnici ;aj biroja Miroslav Noč. ki D. Sedsan
_;to,
bilo težko plačevati.
• »S kakšnimi problemi se sedaj največ ukvarjate?«
»Največje probleme nam povzroča nova devizna zakonodaja, ki ni zaživela tako, kot bi morala. V prvih treh mesecih letošnjega leta smo 41-odstotno uresničili letošnji izvozni načrt, napeli smo vse moči, toda navkljub temu imamo težave z uvozom. Doslej smo dobili že šest pošiljk na up, ne vem, kdaj jih bomo lahko plačali. V nedogled tako ne bo šlo. Če se bodo začele trgati reprodukcijske verige, bo izvoz usihal.
Naslednje vprašanje pa je dohodkovna motiviranost za izvoz. Zavest in dohodek nista ena in ista stvar. Da zavest imamo, smo dokazali, toda če ne bo ustreznega dohodka, nam zavest ne bo pomagala. Zdaj je na boljšem tisti, ki prodaja na Vzhod ali doma. Če se stvari ne bodo spremenile, se bomo žal tudi mi začeli ozirati na Vzhod.
Vse te težave pa nam vzamejo veliko časa in energije, namesto da bi več delali na področju razvoja, se moramo ubadati s tekočim poslovanjem. Če bi bile gospodarske razmere zanesljive, bi delali veliko lažje, bolj bi skrbeli za bodočnost.«
• »Kakšno vlogo mora odigrati vodstvo tovarne pri kreiranju razvoja?«
»Razvojni cilj mora biti jasno postavljen. Predpogoj pa je seveda strokoven in sposoben kader. Dolžnost vodstva pa je, da dobro organizira dela za uresni-
Jože Rozman, direktor tovarne Zvezda v Kranju
Peš smo hodili po makadamu, ko so se dru vozili po asfaltu, zato nam zdaj slabe ceste -povzročajo manj težav -
Deseto leto je Jože Rozman že pri krmilu tekstilne tovarne Zvezda v Kranju £j podatkov, ki govore o dobrem delu in gospodarjenju 160-članskega delovnegfuf lektiva, bi lahko nasuli, saj je Zvezda danes »v špici« kranjske industrije. Vzel afi le enega, da se ne bomo izgubljali v številkah. Letos bodo na zahod prodali: aJ' milijona dolarjev izdelkov, kar pomeni skoraj 10 tisoč na delavca, za uvoz boci ^ trebovali le tretjino zasluženih deviz. Če bi vsi delali tako, nam tujih dolgov ve{
, d ib\
• »Kako uspete vzd;va dobro delovno vzdušje v
tivu?« d0
na
»Tekstilci nismo bili j ia deležni družbene podpori kfi no smo se opirali na lastn£}0g Peš smo hodili po makatvi ko so se drugi vozili po a, zato nam zdaj slabe ces*e vzročajo manj težav. Skrire<j torej ni, vsa skrivnost je j P' v tem, da imam res dobek-gled nad dogajanjem. 20. secu imam na mizi vse p( o delu in poslovanju v pret"— mesecu, sproti tako lahko vimo, kje se zatika, hitro kaže, kdo dela dobro in treba ukrepati. Slabega d( nas ni moč skriti.«
»Pravijo, da lahko vsal^-vec pride k vam v pisarndhj žit, če je kaj narobe.« ^
»Za vsakogar sem na ra d go med štirinajsto in šesti uro. Spočetka sem se takci čil, da bi si ustvaril kar d ll šo sliko o kolektivu, pri iN nemkoli problemu pa vseliš lim slišati obe plati, imel A ram vendar posluh za vs delavca. Spočetka so pogiš prihajali, zdaj ne več, včas: g< dej o tudi zaradi osebnih p1*) mov, ki jih prav tako potfK rešiti, saj z njimi obrem*« delavec pač ne more dobili lati. <*<
i c
Za vse režijske delaV^ smo uvedli delo v proiz> ^ vsak mora tam prebiti d dan. Ne gre za »horuk« i if, temveč za to, da nam je i vodnja blizu, da čutimo z fe.
M. Vol' (,
čitev tega cilja, da vodi takšno poslovno politiko, ki omogoča vlaganja. Brez dobrih delovnih odnosov seveda ne gre, vodstvo mora biti enotno. Le tako je moč na celoten kolektiv prenesti željo po napredku.«
• »Kam ste v Zvezdi naravnali razvoj?«
»Ne izdelujemo več le tkanine z,a konfekcionarje, temveč tudi za obutveno industrijo, kar 30-odstotno. Ne želimo, da bi naša proizvodnja slonela le na eni industrijski veji, temveč na ve-čih. Zdaj se spuščamo v avtomobilsko industrijo, bodočnost vidimo v nekaterih zahtevnih izdelkih zanjo, kar terja veliko dela, seveda pa tudi tveganje.«
LA
29. APRILA 1986
KULTURA
.5. stran (mmmmMGLAs
Franc Markič, Berkerežev, iz Kranja:
PRAZNINA BI BILA PRI BASIH, ČE BI ODNEHAL
inpetdeseto leto teče, odkar je začel igrati pri kranjski godbi. Na cvetno nedeljo leta 1928 je bilo, ko ni imel še niti štirinajst let. Začel je z baritonom, potem je prešel na bas, ki ga igra še danes.
(h je bilo pri godbi veselo, ta-b je godba še nekaj veljala pri Ni bilo prireditve brez nje, no-isilske veselice, sokolskega izle-Iske parade, ne pusta, ne pogreli za prvi maj so igrali že pred —|Toda ne na sam prvi maj, ker je ^povedano, ampak prvo majsko . Vaje so imeli pri Felnarju pod i p<Ji. Na vrhu Mohorjevega klanca moli igrati, pa po trgu gor, po Tom-delilol, po Tavčarjevi gor, do Bek-n primskovškega mostu, mimo lišča, kjer je danes Prešernov >d d lojzij Zakrajšek, dimnikarski
Lz imenitnimi brki, je pred vr-1 palico. Tudi po vojni je bilo jg"Jkigrati. Kadar so urezali parti-, je iz ljudi, posebno iz borcev, "rele
eli,
30lj
ice po isti pos izv( ;e n zov
za upr olil
t
ze
ajo
m
sti.
e, k dot
e s >je io ili v u os li
5edj
Včasih se mu zdi, da pojenjujeta in volja in ugled. Vedno se morajo boriti za denar. Saj so se v stari Jugoslaviji tudi. Ko je bilo najslabše, je nekdo pobiral v puščico. Ko so leta 1934 ustanovili Kranjsko glasbeno društvo, so po Kranju nabrali podporne člane. Ti so poskrbeli, da so imeli pri godbi za najnujnejše.
Vojna jih je razbila. Franc je prišel 1944. leta v Kokrški odred in z njim tudi na Koroško. Pri Lubasu v Celovcu so ob koncu vojne pobrali inštrumente in že je imela 14. divizija trinajst muzi-kantov in svojo godbo na pihala.
Takrat je bila godba nanihala še cenjena. Pa zdaj poglejte! Če bi ne bilo pogrebov, bi razpadla, ker bi ne bilo denarja za njeno vzdrževanje. Stanejo prevozi, stanejo inštrumenti, obleke.
Niso kot pevski zbor, ki nastopa le po zakurjenih dvoranah, na suhem. Oni so vedno zunaj: na pokopališču pozimi od zgoraj zajemaš v čevlje, premočen si, sapa v inštrumentih sproti zmrzuje in ,štima' odpoveduje. Pa tudi odnos občinskih mož do godbe! Najbolje bi bilo, da bi naredili tako kot so Trbovelj-čani: prvi dve vrsti sta za funkcionarje, če jih ne bo, tudi mi ne bomo igrali. Pa so vrste polne. Pri nas pa'nič, tudi če jim pošlješ osebna vabila, brezplačne vstopnice ... Za koncert na trgu še stolov ne postavijo. Dajte no! Inštrument, držalo za note, note, pa še stol na rami. Si lahko zamislite godbenike, ki bi tako šli čez mesto? Če je že zaprto mesto, naj bo res zaprto. Ne pa da sredi koncerta, med najlepšim solom, pridrvi mimo kakšno ropotalo.
Prvomajska budnica je nekaj zares lepega. Včasih so ljudje že po prvih taktih kar pridrli na cesto. Zdaj pa ne veš, komu igraš. Na Planini je toliko ljudi, pa se le sem in tja pokaže kakšna glava. Saj človek ne igra sebi!
Jutri zvečer, na predvečer prvega maja, bo pihalni orkester koncertiral na Titovem trgu v Kranju. Njegov sin Branko je njihov dirigent. Lep program so pripravili, odlomek iz Smetanove Libuše pa Dalmatinko. To muzi-ko ima Franc zelo rad, saj je zahtevna, a lepa za uho.
Še bo igral, dokler bo mogel. Sicer pa, saj bi bila pri basih prav praznina, če bi odnehal... D. Dolenc
Imajo ljubljanske kulturne hiše preveč obiskovalcev?
RAZGRABLJENA KULTURA
jica, aprila — Delavci iz radovljiške občine so zelo navdušeni nad in Cankarjevega doma. Sindikat jim organizira prevoze in zagotovi
čase najbolj zatika.
predstavami ljubljanske Drame, vstopnice. Toda prav tu se zadnje
"Jgled
lp
Verdijevega Nabucca se je omladi iz radovljiških kolekti-zefl|ijavilo 1740 interesentov, sindi-a je uspelo dobiti le eno samo infrvo, torej za okrog 500obisko-Morda bodo za nekaj avtobusov to dobili karte, kadar bodo pred-broza »izven«, polovica pa si, če hiša ne bo naredila zanje vsaj predstave, te priljubljene opere mogla ogledati. Je naša operna s tako zelo oddana ali so spet takšne »suše«? Tega Radovljiča-ne morejo vedeti, so pa razoča-fekatere večje delovne organiza-sta na primer Veriga in Elan, ajo dobiti za svoje delavce vsaj avtobusov vstopnic. Tudi raki sindikat se dogovarja, da bi ameznih predstavah dobili vsaj 8to, dvesto kart.
ko je delati selekcijo,« pravi se-Občinskega sindikalnega sveta
P1 it
(M taj
Radovljica Mirko Rimahazi, ki skrbi za kulturno dejavnost. »Težave so že pri razdeljevanju na prvo in drugo skupino.«
Na sindikatu se trudijo, da bi približno enako zadostili željam vseh krajev in vseh delavcev, zato organizirajo avtobuse z odhodi iz različnih krajev. Na predstave Nabucca so peljali štirje avtobusi iz Radovljice, dva z Bleda, dva iz Lesc, po eden pa iz Gorij in iz Begunj. Lipničani in Bohinjci bodo na vrsti prihodnjič.
Kulturno življenje v radovljiški občini je zares živahno. Pred desetimi leti so kulturna skupnost, občinski sindikalni svet in delovni kolektivi sklenili družbeni dogovor, po katerem delovne organizacije združujejo sredstva za kulturne prireditve. Na zaposlenega prispevajo večje delovne organizacije po 30, manjše pa po 40 dinarjev na leto. S tem denarjem, pa kar je še sredstev
iz drugih naslovov, organizirajo v občini od 30 do 50 različnih kulturnih prireditev na področju občine, kjer je pač dvorana in primeren oder. To so prireditve amaterskih in poklicnih gledaliških skupin in folklore, koncerti in podobno. Vse prireditve v okviru občine so brezplačne, za obiske predstav v Ljubljani pa delavci prispevajo tudi sami.
»Prav za Ljubljano je izredno zanimanje,« pove Mirko Rimahazi. »Takšno, da se zveza kulturnih organizacij pritožuje, da je potem pri domačih prireditvah premalo obiska. Zato moramo krmariti med enimi in drugimi. Ljudem pa je treba ustreči. V prvih letih družbenega dogovora so prihajala gostovat gledališča iz Ljubljane. Zdaj so taka gostovanja predraga, pa tudi odra ni pravega. Primeren oder ima le Bohinjska Bistrica, malo večji so v Pod-nartu, Kropi in Ribnem, Radovljica pa
nima dvorane, kjer bi lahko imeli večje prireditve. Za manj zahtevne imamo kinodvorano, za folkloro in pevske zbore pa osnovno šolo. Festivalna dvorana na Bledu je predraga, uporabna je le za koncerte. Zato ni nič čudnega, da ljudi vleče v Ljubljano. Sedaj je lastna ,udeležba po 350 dinarjev, v parterju pa stane 600 dinarjev. Od 1. maja pa bo vstopnica 1000 dinarjev. Ljudje pravijo, da bi plačali tudi več, tudi polno ceno, da bi jim le organizirali ogled.«
D. Dolenc
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ — V Prešernovi hiši so vče raj odprli 17. razstavo Westeast, v okv ru katere razstavlja tudi pesnica Gora na Kunaver in Ljubljane.
V galeriji Mestne hiše pa so odprli razstavo akad. slikarja Draga Hrva* kepa.
RADOVLJICA - V Sivčevi hiši je odprta razstava ilustracij Marjane Amaliettija.
PREDDVOR - Od danes pa do Če trtka, 1. maja, in nato spet od ponedel ka, 5. maja, pa do petka, 9. maja, od K\ do 12. in 15. do 18. ure je odprta razstn va izdelkov skupine oskrbovancev in likovnih, del učencev šole Simona Jenk. iz Kranja. V ponedeljek, 5. maja, o> 16. uri bo v Domu kulturno*zabavn program, na katerem nastopa folklor na skupina KUD Visoko z Gašperji.
glasbeni dogodek
KRANJ — Čeprav bo koncert kranj ske mezosopranistke Sabire Hajdare vič šele 10. maja v kranjski stolni cerkvi, že zdaj za nastop vlada izjemne zanimanje. Ob Hajdarevičevi, letošnji dobitnici gorenjske Prešernove nagra de, bo na orglah igrala Angela Toma nič.
naSežene v gorah
BLED — Komisija za kulturo ir: proučevanje zgodovine planinstva je že za letošnji 8. marec pripravila spo minsko razstavo fotodokumentacije, ki se je zdaj preselila v Festivalno dvora no na Bledu. Obiskovalci razstave si lahko ogledajo fotografije in drugo do kumentacijo naših prvih alpinistk, kot so bile na primer Roza Škantar-Šesto va, ki je leta 1870 kot prva ženska sto pila na Triglav. Sledile so ji seveda Se mnoge znane slovenske alpinistke.oi Nadje Fajdiga do Barbke Lipovšek Ščetinin. Na razstavi pa je v preko 31 slikah tudi vrsta zavzetih in dolgole tnih oskrbnic planinskih postojank pr nas. Razstava bo odprta do 9. maja.
aplavz na odprti sceni
SKOFJA LOKA - Premieri Debelih zbodb Petra Fuleža na Loškem odru je prisostvoval tudi sam avtor,Jure Ki slinger iz Maribora. Ko je Janez Eržen gladko, v eni sapi, naštel devetindvaj set različnih aktov, ki jih je Fulež reše val kot administrator, si Kislinger ni mogel kaj, da mu ne bi zaploskal, dvorana pa mu je sledila. Temu »nevarnemu« mestu sta se namreč v monologu raje izognila oba profesionalna igralca Polde Bibič in Janez Klasinc, ki sta se že pred leti spopadla z zabavnim Ki slingerjevim tekstom.
Galerija v Domu upokojencev Kranj
SLIKARJEVO DARILO
Kranj, aprila — Pred nedavnim je slikar in grafik Miha Maleš, eden najpomembnejših slovenskih umetnikov, poklonil Domu upokojencev Kranj okoli petdeset svojih grafik.
ko bi rekli, da bo dobil Kranj ma-liu.e razstavne prostore. Seveda ne J .stavbe, pač pa se bodo prostori le» upokojencev na Planini polepša-zeiafikami Mihe Maleša, enega nali jajvidnejših slikarjev. Obsežen J Maleševih grafik — več kot 50 — a slikar j eve grafične stvaritve iz /ega pariškega in španskega ob-del grafik, morda tudi najlepši, fcbuje dela, ko se je slikar in gra-/zdtv&rjal z motivom ženske.
doslej niso bile umetniške slike nah Doma upokojencev v Kranju 1 ia redkost, vendar pa pomeni toli-)0IiWik znamenitega umetnika izje-odek, ki prav gotovo sega tudi ire samega doma.
ke so dar slikarja Mihe Maleša,« 'edala direktorica kranjskega Do-iokojencev Roza Kernova.« Male-
m* loge ikatv
0 a ces Ikri je
obdt
20 s pc retr ko ;ro in
1 d<
Slikar Miha Maleš je že pred leti, leta 1980, poklonil Kamniku 2600 svojih likovnih del. S tem je lahko nastala mestna galerija, ki občasno prireja razstave njegovih del.
Slikar in grafik Miha Maleš se je šolal v Zagrebu, na Dunaju in v Pragi v letih med 1922 do 1927. Študij je končal na praški grafični specialki. Malešev motivni svet je tako v grafiki kot v slikarstvu zelo širok, opus pa obsežen. Uspešen je bil v ilustraciji, ukvarjal pa se je tudi s slikanjem na steklo, krašenjem keramike in izdelovanjem predlog za tapiserije.
ševa sorodnica je namreč v našem domu že dolga leta, v zahvalo, da vzorno
skrbimo zanjo, pa smo dobili slike v trajno last. Ko nas je Olga Maleševa, slikarjeva žena, vprašala, če bi hoteli sprejeti nekaj Maleševih grafik, si nismo mislili, da gre za tako veliko darilo.«
Razmišljajo, da bi zbirko grafik predstavili izbrano po temah, morda
niti ne vseh slik naenkrat. Razobesili jih bodo po stenah klubskih prostorov, v avli, morda tudi v jedilnici, povsod tanj, kjer bodo najbolj vidne tako stanovalcem doma kot tudi obiskovalcem. Da bo ta, vsekakor izjemna stalna razstava tudi lepo pripravljena, so za pomoč naprosili strokovnjake.
Čeprav prihaja v Dom upokojencev vsak dan veliko obiskovalcev, predvsem sorodnikov stanovalcev in tudi
stiki s krajevno skupnostjo so živahni, saj v Domovih prostorih organizirajo tudi društveno dejavnost, pa slik Mihe Maleša vendarle ne bi videlo toliko obiskovalcev, kot bi jih, recimo, lahko, če bi bile grafike razstavljene v galeriji sredi mesta. Zato se zdaj že dogovarjajo z Gorenjskim muzejem, kdaj bi se dragocena zbirka za nekaj časa lahko preselila tudi v eno od galerij Gorenjskega muzeja; najverjetneje bo to že junija. l. m.
Živahna likovna dejavnost
barve in oblike med sivino Časa
sal< rn<nj
t ra esti*-akc
r
ri /s me vs£ >o
j, aprila — V Gorenjskem muzeju likovna dejavnost nima toliko prostora, kot bi ga glede na zanimanje potrebe časa morala imeti. Vse večji obisk v galerijah pa kaže, da ljudje utrip časa —■ včerajšnjega in današnjega — radi pogledajo tudi na slikah. o tem kustos Gorenjskega muzeja, dr. Cene Avguštin
nifrav kaže, da likovna umetnost J tekaj svojega prostora, pa pozna-el Vseskozi ugotavljajo, da vendarle ■ nima tistega mesta, ki ji gre. J, prav tako kot je včeraj in pred-jim, odslikuje barve svojega 5asi| govori o bogastvu ali tudi kultur-tosti nekega obdobja, oliko prostora odmerja Kranj m Rovanju likovne umetnosti?
prav gotovo ne, da bi lahko dovolj. Sedanjega prostora je preda bi lahko, recimo, v okviru Go-ega  muzeja  bolje spremljali ostni razvoj slikarstva in tudi umetnosti — fotografije, arhi-e, uporabne umetnosti. Imamo •fond starih slik, ki jih ne moreno prikazovati, shranjene v ar-akajo na boljše čase — le od časa
31Z
i t« je
i z
/oifi
do časa del tega bogastva najde prostor v galerijah.«
• Kmalu se bo Zavod za spomeniško varstvo preselil iz Tavčarjeve 43 v grad Kiesselstein. Kako boste uporabili te prostore?
»Še vedno ne bomo imeli takšnih možnosti — kot jih imata na primer Celje in Ptuj — da bi lahko vso stavbo namenili opremi z zgodovinskimi predmeti, vključenimi v staro, lepo arhitekturo. V Kranju bi bila za kaj takega najprimernejša Pavšlarjeva hiša — bolj kot pa za stanovanje, kot jo zdaj uporabljamo. Arhitektura iz 16. stoletja, freske v stavbi, arkadno dvorišče, vse to je pri tej hiši še neizkoriščeno. V načrtu pa je, da bo v izpraznjenih prostorih Tavčarjeve 43 nastala predavalnica; vse stroke, s katerimi se ukvarja
Gorenjski muzej, imajo namreč tudi veliko diapozitivov, ob katerih lahke na takih in drugačnih predavanjih osvetlimo marsikaj, česar zdaj z živo besedo in s stikom s poslušalstvom ne moremo.«
• Ko že govorimo o stiski s prostorom, ki jo občuti Gorenjski muzej — ali ni nekaj možnosti tudi v Mestni hiši?
»Res ima 350 let stara mestna hiša še klet, lepo tlakovano z opečnim tlakom. Četudi ne bi bilo treba ravno ogromno denarja za njeno ureditev, pa letos še ne bo nared za sprejem stalne razstave fresk, ki bi se tja razširile iz stebriščne dvorane.«
• Tako bogate likovne dejavnosti v Kranju in na Gorenjskem že dolgo ni
bilo. Očitno prostor ni ovira za razsta-vljalce?
»Ce ne bi bilo izmenjave razstav, bi kmalu lahko govorili tudi o takih ovirah. Ali še huje; če bi razstavljali le domače avtorje in se zapirali pred novostmi, ki jih prinašajo druga okolja, bi imeli kmalu le še provincialno likovno dejavnost. To, da likovna dejavnost bohti, je le izraz časa, je prizadevanje, kako človeka potegniti iz sivine vsakdanjosti. Enako se dogaja v literaturi, v glasbi... Vse več ljudi prijemlje za čopiče, piše, poje ...«
# Nekateri vihajo nos nad razsta-
vami, ki nastajajo v kavarnah, gostilnah.
»Zakaj tak odnos? V Parizu izkoristijo vsak kotiček, da razstavijo sliko. Ni tako pomembno, ali razstavljaš v galeriji ali kje drugje. Saj tudi tisto, kar je v galeriji, ni vedno kvalitetno. Mislim, da se bo tak način predstavljanja likovne ustvarjalnosti še razširil. Zakaj le bi kdo hotel ovirati stik likovnih del z ljudmi? Je pa res, da vse ni dobro, kar visi na zidu. Marsikaj znamo vrednotiti šele kasneje. Spomnim se, da je naša galerija razstavljala slike Jožeta Tisni-karja, ko je bil še povsem neznan, zdaj se za njegove slike pulijo vse galerije... Zato naj bi bile tudi v bodoče naše galerije odprte za vse smeri in zvrsti likovne umetnosti; tudi za tako imenovana nova iskanja, eksperimentalne razstave, ki ljudi — vsaj po obisku sodeč — tudi zelo zanimajo.«
# Galerijsko delo je v bistvu zelo izpostavljeno, okusi so različni...
»Nekateri bi res radi le umetnost prvega razreda, vendar pa bi takšna elitna zaprtost izključila vse mlade, s tem pa njihov razvoj. S takšno politiko si nekatere galerije res ustvarjajo sloves, meni pa se zdi, da s prvo potezo še nihče ni postal pomemben slikar, za to sta bila potrebna čas in prostor za razkazovanje ustvarjenega. V kranjskih galerijah smo imeli zato za oboje vedno dovolj posluha.«    L. M.
GLAS 6. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
TOREK, 29. APRILA 1
Termopol je na poti, da prek OZN postane zgled vsem nerazvitim deželam
Recept za najhitrejši razvoj nerazvitih
Sovodenj, 23. aprila — Ekonomska fakulteta iz Ljubljane je za razpravo v centralnem komiteju zveze komunistov Slovenije o opiranju na lastne sile predstavila Termopol kot primer, kako je mogoče uspešno združiti način upravljanja in vodenja z ekonomsko učinkovitostjo. V združenju malega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije si zdaj prizadevajo, da bi bil Termopol v UNCTAD, konferenci Združenih narodov o trgovini in razvoju, sprejet za vzorčni model; za zgled, kako se v nerazvitem kraju lahko razvije sodobna proizvodnja, ki je spremenila življenje ljudi in podobo njihovega kraja. Potrditev bi kolektivu pomenila več kot samo priznanje. Termopol bi nerazvitim deželam oziroma deželam v razvoju lahko ponudil svoj model organizacije, proizvodnjo, svojo tovarno.
Termopol ni umetna tvorba. Zrasel je iz kraja, iz želje oziroma potrebe ljudi,kibisi ob pičlem zaslužku od gozda in polja odrezali boljši kos kruha.
Rezati so ga začeli 4. maja 1959. Termopol jim je dal možnost. Ne le za boljši kos kruha, za boljše življenje; zadržal jih je doma, tudi tiste v najbolj odročnih hribih. Dobre četrt stoletja so že skupaj. Dovolj dolgo, da so se zrasli.
Med 131 delavci sto domačinov
Danes daje Termopol stotim domačinom in njihovim družinam socialno varnost, otrokom pa obeta, da se bodo nekoč zaposlili ravno tako kot so se starši. Vendar za razliko od staršev, ki so večji del nekvalificirani, kot kvalificirani, srednje, višje ali celo visoko izo-
Lojze Bogataj, direktor Term opola
vila v gozdu ali na polju. Takrat mora Termopol razširiti mrežo pogodbenih sodelavcev po dolini, v Žiri, Gorenjo vas, Škofjo Loko.
Termopol ima tudi več kot petdeset kooperantov. Na Sovodnju je eden.
Ramona Ušeničnik, delavec
Prav Termopol ima največ zaslug za to, da ima Sovodenj vse, kot všečno pravijo domačini. Ne le hiše, ki smo jih našteli; ima tudi kanalizacijo, telefone, razgibano dejavnost. Tudi v tem srednjeročnem obdobju je krajevna skupnost s Termopolom sklenila samoupravni sporazum, po katerem podjetje odvaja za krajevni razvoj dva odstotka od kosmatih osebnih dohodkov.
Podoben sporazum so imeli tudi v preteklih letih. S Termopolovo pomočjo in lastnim samoprispevkom so na Sovodnju lani odprli nov gasilski dom, naredili so kanalizacijo, javno razsvetljavo in, kot že rečeno, napeljali 120 novih telefonskih priključkov po vsej krajevni skupnosti. Termopol pomaga planincem graditi dom na Ermanov-cu, ki ga bodo odprli julija. Na Er-manovcu bodo še letos zgradili tudi protipožarni bazen.
Delavci Termopola ne odklonijo niti pomoči kulturno-umetniškemu in turističnemu društvu, lovcem, odboruRdečega križa, zvezi borcev, šoli, ki ji vsako leto sofinancirajo šolo v naravi in so jo obogatili z računalnikom spectrum. Za novo leto prispevajo denar za enotno obdaritev vseh otrok.
braženi delavci. To jim obljublja Termopol, ki vzporedno s programom predelave plastike načrtuje nov razvoj predvsem na prodaji tehnologije in znanja doma in na tujem.
Plače delavcev iz Termopola so solidne. V prvih treh letošnjih mesecih so zaslužili povprečno po 73.643 dinarjev. Zaslužek v tovarni jim pomeni glavnico družinskega proračuna. V Termopolu pa ne dobijo le plače. Kdor gradi ali obnavlja stanovanje, lahko računa na posojilo. Letos si je devet delavcev razdelilo 11 milijonov dinarjev. V podjetju imajo tudi lastno kuhinjo in jedilnico.
Zanimanje za delo na domu"
Kar 37 Sovodenjčanom daje Termopol dodatni zaslužek s pogodbenim delom na domu. Prevzemajo ga delavci, njihovi sorodniki pa tudi drugi krajani. Opravljajo preprostejša ročna dela; lepijo in šivajo elemente za etuije, jih sestavljajo, obstrigujejo otroške vozičke iz žameta in podobno. Plačani so od kosa. Za delo te vrste je veliko zanimanja. Težava nastane le takrat, ko imajo ljudje najbolj nujna opra-
Zamudna vožnja v Loko odpade
Roman Ušeničnik in žena Lojzka iz Koprivnika sta še pol leta nazaj delala v loškem Šeširju. Zjutraj sta vstajala ob pol štirih, doma sta bila spet čez dvanajst ur. Zdaj Lojzka dela v proizvodnji, Roman s kombijem vozi material kooperantom in se vrača od njih z izdelki. Zaslužita bolje kot v Šeširju. Glavno pa je, da sta več prosta. Doma imajo še nekaj zemlje in gozda. Samo od zemlje ne bi mogli živeti. Tudi včasih, ko so bili še bolj skromni, niso mogli. Tkali so platno. Zdaj so drugačni časi, drugačne zahteve in potrebe. Roman in Lojzka Ušeničnik sta zadovoljna.
Sovodenj ima vse
V krajevni skupnosti Sovodenj živi 650 ljudi. Središče Sovodnja je majhen trg ob mostu z gasilskim ter zadružnim domom. Sovodenj se ponaša še s štirirazredno osnovno šolo, trgovino, pošto, poslovalnico kmetijske zadruge in dvema industrijama: obratom Jelovice, v katerem predelujejo les, ter Termopolom, v katerem predelujejo plastične mase.
Franc Peternelj, predsednik sveta KS Sovodenj
Toplota iz lesnih ostanko~
Letos bodo obnovili kulturno dvorano. Pripravljajo projekte za skupno kotlovnico za ogrevanje z lesnimi ostanki, ki bo v Jelovici, s presežki toplote pa bo lahko ogrevala tudi nekatere druge prostore na Sovodnju. Podjetji sta sofinancirali že alarmiranje, vsako leto v sodelovanju s krajevno skupnostjo izpeljeta obrambni dan, pripravita skupno silvestrovanje v domu.
Morda smo kaj spregledali. Ob obilici udejstvovanja bi se to pač lahko zgodilo. Vendar, če pod vse našteto potegnemo črto, lahko sklenemo takole: Termopol skrbi za ekonomski,družbeni, komunalni, kulturni, skratka vsestranski razvoj kraja. To je pravi recept za najhitrejši razvoj nerazvitih.
H. Jelovčan
Slovenski kuharji so pokušali gorenjske narodne jedi — Odbor za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije je že laj^sko jesen začel akcijo oživljanja slovenske narodne kuhinje. Ta naj ne bo gostu ponuđena le v kmečkem turizmu, temveč tudi v hotelih. Toliko dobrih in zanimivih jedi imamo, ki bi jih tujci radi naročali, če bi jih le poznali. Pa jih ne, ker smo sami skoraj pozabili nanje, v hotelske ponudbe pa jih niti poskušali nismo uvesti. Srednja šola za gostinstvo in turizem Bled je svoj seminar pripravila ta mesec. Zbrane kuharje in kuharice iz vse Slovenije so učenci in kuharji hotela Golf seznanili z domačo kuhinjo iz okolice Bleda in Bohinja. Izvirnih jedi je bilo toliko, da bi gostom, ki prihajajo v turističnih paketih, lahko vsak teden pripravili en dan z nacionalnimi jedrni. — D. Dolenc
Dom krajevne skupnosti Tenetiše
Tenetiše, aprila — Leon Štrukelj: »Za predsednika sveta krajj vne skupnosti sem bil izvoljen pred štirimi leti ob splošnih vol1' vah. Takrat je bil v krajevni skupnosti na referendumu izgla$° van tudi samoprispevek za gradnjo doma ... Raje bi delal safl1' z lopato, kot pa odpiral vrata za ,zeleno luč*...«
mo za lopato, ne pa da sem odp'^ vrata za .zeleno luč' za gradnjo. V*" dar sem videl željo in podporo v kraj* nih, v ostalih članih in gradbenem °* boru. Nič koliko prostovoljnih del0! nih ur je bilo narejenih. Ljudje so odstopili les. Čutili so, da gradijo i$ In hitro je bilo treba delati, saj je in® cija neusmiljeno klestila denar. Do*' smo v krajevni skupnosti zbrali ' Dom okrog 8 milijonov dinarjev, i Zavarovalnici pa Je ocenjen na 17 m! jonov dinarjev. Če bi danes začeli., ga težko naredili. Res pa je tudi« nam je uspelo, ker smo pač maj^ krajevna skupnost, vendar pa enoti*' ugotavlja Leon Štrukelj, ki je bil Pf* nedavnim ob izteku mandata razrei dolžnosti predsednika.
Še naprej bo delal v gradbenem boru, da se Dom dogradi, in v deleg' ji za zbor krajevnih skupnosti. Zado* ljen je, da jim je ta akcija uspela,,^ prav novo vodstvo letos čaka še ve)1 dela. Največje priznanje vsem, ki sodelovali v tej akciji, je Dom. KraF na skupnost pa je bila letos tudi W lagana za priznanje zvezne konfere1* socialistične zveze.
A. Žalaf
Bilo je 28. junija pred štirimi leti, ko so v eni najmanjših in tudi najmlajših krajevnih skupnosti v kranjski občini, v Tenetišah, odprli za krajevni praznik javno telefonsko govorilnico. Takrat so svečano položili tudi temeljni kamen za izgradnjo Doma krajevne skupnosti. Lani, tudi za krajevni praznik, konec junija, so Dom svečano odprli. Ni še gotov. Letos jih čaka še trgovina. Vendar je v domu že lep čas zelo živahno. Praktično ni dneva, da se v lepo urejeni dvorani ne bi kaj dogajalo: kulturne prireditve, sestanki, rekreacija, srečanja mladih, borcev, tečaji aerobike, lutkovne igrice, proslave, gledališke predstave ... Dom je zares postal središče in potrdil željo in potrebo krajanov po njem.
»Ob splošnih volitvah pred štirimi leti sem bil izvoljen za predsednika sveta krajevne skupnosti. Takrat je bil na referendumu izglasovan tudi samoprispevek za gradnjo Doma. Na vseh, v vodstvu in gradbenem odboru je bila velika obveza. Po drugi strani so bile težave, kajti prav takrat so bili sprejeti tudi ostri ukrepi glede tovrstnih investicij. Ničkolikokrat sem bil kot predsednik v precepu, ko bi raje prijel sa-
Telefonsko
omrežje za 150 hiš
Brezje, aprila — Slavko Škofic, po poklicu organizator dela bil predsednik gradbenega odbora v krajevni skupnosti Brej za izgradnjo primarnega in sekundarnega telefonskega omreŽJJ Nekdaj so bili v krajevni skupnosti trije telefoni, danes pa imajo skoraj v vsaki hiši.
Velika telefonska akcija v krajevni skupnosti Brezje v radovljiški občini se je začela v začetku novembra 1983. leta. Ustanovljen je bil gradbeni odbor, za predsednika pa so takrat izbrali domačina Slavka Škofica, po poklicu organizatorja dela, ki je zaposlen v Iskri Lipnica kot vodja tehnične kontrole. V akcijo so se takrat vključili tudi krajani iz sosednje krajevne skupnosti Mošnje in Slavko je potem praktično vodil in usklajeval delo v obeh gradbenih odborih. 20 mesecev je trajala akcija, da so v obeh krajevnih skupnostih lani sredi leta zazvonili telefoni. V Krajevni skupnosti Brezje so bili nekdaj trije, zdaj pa jih je blizu 150 oziroma skoraj v vsaki hiši.
»Čeprav sem po poklicu organizator dela, se tako velike akcije, s toliko ljudmi, ne bi hotel še enkrat lotiti. Še vedno pa sem prepričan, da danes v krajevni skupnosti najbrž ne bi bilo vseh teh telefonov, če ne bi takrat, na samem začetku, predsednik sveta Anton Toman šel do vsakega posameznika oziroma hiše in dobil pristopno izjavo. Tako smo že na samam začetku zbrali 95 interesentov v naši krajevni
skupnosti in 75 v sosednji. Takrat j* tudi že .določen prispevek po 70
dinarjev. Ko so bile opravljene vse
malnosti z načrti in soglasji, smo i1* že toliko denarja, da smo lahko skl* li pogodbo z izvajalcem Marja*1 Megličem iz Ljubljane. Mi smo držali, on pa tudi. Tako nas inflaciji preveč prizadela. Po koričani a* smo vsem, ki so prispevali denar, j kaj denarja celo vrnili. V letu 19^ lani smo imeli vsi skupaj kar pijj delovnih dni, da smo izkopali jark^jj me, postavili drogove in teren p° , spet zravnali. Še posebej sem d*' zadovoljen s solidarnostjo, da smo * peljali kabel tudi do naročnikov v daljeni Peračici. Sami stroška fle zmogli,« ugotavlja Slavko Škofic.
Pravi, da si je zares oddahnil, ^ bil 27. maja lani tehnični prevzertK marnega in sekundarnega telefof^ ga omrežja. Takrat je bilo garaško 9 vseh, še posebno pa gradbenega op. ra^končano. Danes je v krajevni sh nosti laže dobiti telefonski prikljy j Seveda je priključek dražji kot ]e^ za prve graditelje, ki so se do niib kopali s krampi in lopatami,   a. lP
TOREK, 29. APRILA 1986
OB 1. MAJU
Prane Puhar-Aci:
7. STRAN ©©SME&lJglSIGLAS
Stari Kranj bi moral odpreti čudovita obokana dvorišča
Ko sem napisala, da Kranj še ni imel predsednika, ki bi imel mesto rad, sem imela slabo vest prav zaradi Franca Puharja-Acija, ki je imel Kranj rad. S kakšnim žarom mi je nekoč pripovedoval o starih Kranjčanih, posebnežih, kot je bil Igličev Ruda, ki je s pravo kavbojsko pištolo na širokem pasu hodil po Kranju. Pa o času, ko je bila v Kranju še vsaka druga hiša gostilna in je škof, J*o so odprli prvi vodovod v Kranju, rekel, da je to zelo potrebno, ker se v Kranju samo še vino pije ...
Tudi napake smo delali
Aci je veliko delal. Predsednik občine je bil noč in dan. Občinski uradniki prav tako. Radi so ga imeli, za takega predsednika rad delaš tudi Ponoči, si jih slišal reči.
Na občini je bil v letih od 1958 do 1964. Najprej podpredsedn;k za »vlade« Vinka Hafnerja, potem predsednik. Tedaj je bila občina odgovorna *a vse, tudi kamen se ni premaknil brez nje. Za vse je poskrbela s pol ali Pa tričert manj uradnikov kot danes. Vse odločitve, gospodarske in kadrovske, so se sprejemale v soglasju s partijo. O krajevnih skupnostih takrat še sanjali niso.
To je bil čas, ko se je Kranj začel spreminjati. Prej so zgradili po deset, dvajset stanovanj na leto, takrat so začeli s štiristotimi! Ko je Puhar Predlagal tak način, so mislili, da je 2norel. A je takrat zraslo Zlato polje. Uvedeni so bili stanovanjski krediti, razmahnila se je zasebna gradnja.
Vas naj ostane vas
. Veliko bitko za prostor so bili. Z Industrijo ven, na deželo, je bilo takratno geslo. Ločani so šli z njo v °be dolini, Radovljičani v Bohinj, Begunje. V Kranju tega niso pustili. Naj industrija ostane v Kranju, vas naj ostane vas. Če so se ljudje toliko desetletij vozili v Kranj na delo, se bodo pa še naprej. V Preddvoru so sicer postavili žago, a je bila tam že v. prejšnjem stoletju. Savo so preselili na Gaštej, Helarjeve tekstilke pa v Tekstilindus in Inteks. Sava je danes jugoslovanski velikan, čeprav A-ci razmišlja, da bi morala uvajati drugačno industrijo, plemenitejšo. Sploh bi moral Kranj spremeniti industrijo.
'V njegovem času ni bilo v Kranju se niti kvadratnega metra asfalta. *-este so polivali s protiprašno mešanico, da se ni preveč kadilo. Avtobusna postaja je bila tam, kjer je zdaj restavracija Park, po trije avtobusi na dan so odpeljali z nje. Potem so jo naredili pri stari tiskarni, za deset ;*et. Zdaj je tudi sedanja že premajhna. Aci ima preprosto rešitev za povečanje: vrtec za njo je treba podre-tl> saj sredi teh plinov res ni mesta 2&nj, pa bodo lahko naredili tudi obračališče.
Most z Žontarjevega vrta in tržnica v savski valjarni
»Kranj je treba povezati s Planino še z enim mostom,« je odločen Aci. »Ze takrat so bili narejeni načrti, da bi šel en most z Maistrovega trga, Prav tam, kjer so potem postavili desnico, drugi pa čez Žontarjev vrt do Blažuna. Stara savska valjarna bi bila za tržnico, pivnico in razne dru-|e lokale. Ta načrt bi morali oživiti. 9e bi ostal jaz na občini ali pa Martin Košir, bi to zagotovo speljala. Potem bi bilo mesto res povezano z drugo stranjo in zapora mesta bi dobila veljavo, ker bi bil tu obvoz.«
Gostinci so za Kranj Naredili najmanj
Takrat so v Kranju*pospravili'sta-r° Gorjančevo hišo, staro sodnijo,
napravili so prostor Globusu in hotelu Creina. Tudi Creina je zrasla s pomočjo občine. Takrat sta naredili industrija in trgovina velike korake. Še najmanj so naredili gostinci. Le bifeje so odpirali, in danes moraš na Kokrico, na Belo ali na Breg, če hočeš do^ro jesti.
Planika je bila zgrajena in nova pekarija. Postavili so jo na rob mesta, danes pa je že sredi naselja. Vodovod so napeljali iz Bašlja. Kakšne mladinske delovne brigade so bile to! Ves vodovod, visoko z Bašlja do Kranja, so skopali na roke. Klobuk dol pred tako mladino, je šedanesna-njo ponosen Aci. Ob otvoritvi je ko-rajžno napovedal, da bodo Kranjčani za naslednjih 20 let preskrbljeni z vodo. Pa je bilo res. Premalo pazimo na naše potoke, ki naj bi bili vir pitne vode, je razočaran. Smetišča rastejo ob njih, iz novih hiš je speljana kanalizacija vanje, vsaka hiša pa ima pralni stroj ... Strup!
Stari Kranj ohraniti tak kot je
»Kaj pa stari Kranj?«
»Čeprav smo bili obsedeni z novogradnjami — takrat smo gradili prizidek k občini, avlo, se selili iz stare občine — smo mislili tudi na stari Kranj. Prvi poseg je bil narejen s Plečnikom. Fasada Prešernovega gledališča, petelin, oboki ob rožen-venski cerkvi, Mohorjev klanec. Za stari del Kranja ni bilo nikoli posebnih načrtov, vedno pa je bila prisotna želja, da Kranj ohranimo tak, kot je bil. Edina noviteta je mesnica na Maistrovem trgu. Takrat je bil Kranj čist. Vsa komunala je bila pod absolutno roko občine. Zdaj je podjetje. Če je denar, se dela, če ga ni, pa ne. Če sem videl, da je Kranj umazan, sem samo telefoniral, pa je bil kmalu raport, da je že čist.
Na Pungartu smo nameravali povečati glasbeno šolo, tam bi naredili odprt prostor za koncerte. Toda imeli smo slabe izkušnje z letnim kinom, ki je bil sicer vedno poln, toda ženske so prihajale z odejami. A kaj, ko smo vedno delali kaj drugega. Stanovanja so bila takrat prva in industrija. Nebotičnik smo zgradili pa pokrito kopališče v Majdičevem logu.
To je napaka, vem! Toda takrat je Tekstilindus obljubljal, da bo dajal vročo vodo za bazen. Ko je bil narejen, so se premislili. Na otoku smo takrat načrtovali le park, celo z malim živalskim vrtom. Plavalni bazen pa bi moral stati pri štadionu. Tudi Smarjetna je napaka, ki pa sem jo podedoval. Vinko Hafner se je ni hotel lotiti, jaz pa sem se je moral. Rešili smo, kar se je rešiti dalo. Zamišljena je bila še za dve nadstropji višja zgradba. Tam, kjer je zdaj restavracija, naj bi bila šele klet, vse ostalo je bilo višje. Ni bilo druge rešitve; hrib za hotelom smo zravnali, naredili ploščad in zgradba je ostala v tej višini, kot je danes. Na Šmarje-tni bi morala ostati koča!«
Še danes je vesel, ker ni dovolil, da bi se v stari občinski zgradbi razpasle pisarne. Dolinarjevo galerijo so uredili, prostore za stalne razstave in poročno sobo. In vesel je tudi, da sta se z Martinom Koširjem uprla podreti železnico. Ko so ukinjali progo proti Tržiču, nista pustila pobrati tračnic in progo so podrli s tržiške strani le do Nakla, do kranjske občinske meje. Zdaj imajo delovne organizacije tam industrijske tire.
Ne pozabiti na zgodovinopisje
»Tovariš Puhar, kaj pa bi naročil naslednjim predsednikom?«
»Varujejo naj okolje in naj ne gredo z industrijo na polja. Naj ne širijo Kranja z idejo, da bo to nekoč mesto s sto tisoč prebivalci. Naj ostane pri tej velikosti. Pa industrijo je treba oplemenititi. Več posluha naj imajo za ohranitev starega dela mesta. Prešernovo ulico je treba prevrtati in odpreti oboke. Vse kranjske hiše imajo znotraj velika obokana dvorišča. S Prešernove naj bodo narejeni prehodi v Tavčarjevo in Tomšičevo ulico. Ti dve je treba oživiti z malimi obrtmi, s trgovinicami. In obnoviti bisere stare arhitekture, kot so Pav-šlarjeva, Ekslerjeva hiša in druge, jih odpreti ljudem in kulturi. Pa na most z Žontarjevega vrta naj ne pozabijo, na tržnico v stari savski valjarni in na vodnjak na Titovem trgu. To bi bil seveda napor, toda le z naporom se nekaj naredi. In na zgodovinopisje ne smejo pozabiti. Kranj ima preveč bogato in zanimivo zgodovino, da bi jo smeli prepustiti pozabi.«
D. Dolenc
Marjan Peneš ob koncu delovne akcije in ob otvoritvi avtoceste Ljubljana— Zagreb leta 1958 v Novem mestu. Na sliki je v prvi vrsti, pred Titom.
Matjan Peneš, nekdanji brigadir
Mladi so prepuščeni sami sebi
Kranj, 23. aprila — »Biti brigadir je nekdaj pomenilo odzvati se pozivu družbe, maršalu Titu, biti napreden. Sodelovanje v delovni brigadi je pomenilo odskočno desko za napredovanje v delovni organizaciji, za delo v brigadi so izbirali le najboljše delavce. Danes so mladi prepuščeni sami sebi, imajo vrsto drugih težav. Mladi smo bili nekoč nosilci družbenega življenja, danes pa so iz njega odrinjeni,« pravi Marjan Peneš.
Komaj dve leti po osvoboditvi je šel takrat enajstleten Marjan Peneš prvič med brigadirje. Počitnice so bile in tisti šolarji, ki doma niso imeli pomembnejšega dela, so šli obirat hmelj v Savinjsko dolino. Deset let kasneje je kot predsednik mladine v kranjski Savi pomagal pri gradnji avtoceste Ljubljan—Zagreb, dve leti kasneje pa še pri gradnji otroškega letovišča na Stenjaku.
»Z odhodom v brigado, kjer smo gradili avtocesto proti Zagrebu, sem hotel dati zgled mladim v naši tovarni. Takrat sem bil predsednik mladinske organizacije in mladi smo bili nosilci družbenega življenja. Za delo v brigadi se je pogosto prijavilo več mladincev kot pa je bilo mest. Mladim so stale ob strani vse družbenopolitične organizacije, zavedali smo se pomena svojega dela. Danes v mladinski organizaciji za delovne akcije skrbi en mladinec, ki skuša zbrati mlade brigadirje. Ostale druž-beno-politične organizacije pa, kakor da bi jih delo in prihodnost mladih ne zanimala. Mladinci so prepuščeni sami sebi, poleg tega pa imajo vrsto težav, ki jih odvračajo od prostovoljnega dela. Ne vedo, če bodo
dobili službo, pot do lastnega stanovanja in ustvarjanja družine se jim zdi nemogoča, saj so cene stanovanj danes že takšne, da jih mladi s svojim delom ne morejo zaslužiti.«
Se vam zdi, da so tudi mladi krivi, ker so iz družbe vedno bolj odrinjeni?
»Tudi danes bi mladi radi delali, delo se jim ne zdi sramotno, treba bi jih bilo le pravilno usmerjati. To je pokazal tudi mladinski kongres, na katerem so mladi poudarjali, da nočejo biti generacija prihodnosti, temveč hočejo sami ustvarjati prihodnost. Zavedajo se, da niso sami krivi za današnje stanje, da se ga da spremeniti in da ga hočejo spremeniti. Zato smo tudi od kongresa ZKS pričakovali več konkretnih pobud za odpravo težav mladih in vse družbe, kajti zadnji čas je, da družbeno-poli-tične organizacije, od zveze komunistov do sindikata, naredijo kaj za mlade, da jih podprejo in pravilno usmerijo. S tem bi odpravili marsikatero težavo v naši družbi, dali pa bi tudi ponoven polet mladinskemu prostovoljnemu delu,« pravi Marjan Peneš.
V. Stanovnik
Prvomajski nagradi dela
Beograd, 29. aprila — V palači federacije v Beogradu danes svečano podeljujejo letošnje prvomajske nagrade dela. Med nagrajenci so tudi štirje delavci iz Slovenije. Prvomajsko nagrado dela tokrat prejme tudi Jože Peklenik, elektroinženir iz Kranja, zaposlen v Iskri Telematiki kot svetovalec direktorja za tehnično področje. O nagradi je odločilo njegovo dolgoletno uspešno delo, ki traja že prek 36 let, številne racionalizacije in tehnološke izboljšave, ki so močno izboljšale kakovost izdelkov, povečale produktivnost in hkrati zmanjšale proizvodne stroške.
Druga prvomajska nagrada dela gre Janezu Rotarju iz Tržiča, strojnemu ključavničarju iz Metalke, tozda Triglav v Tržiču, kjer dela kot samostojni konstruktor. V 29 letih dela se je izkazal kot delaven, marljiv delavec, ki ga odlikuje tudi nekaj pomembnih inovacij. Delovna organizacija nekatere že več kot desetletje uporablja tudi v delovnem procesu.
GLAS 8. STRAN TOREK, 29. APRILA 1986
reportaJJS!
5
Življenje, (Jelo, ustvarjalne
Grega Benedik iz^ vrednosti
Preboj v inovacijsko družbo
DENAR MORA ISKATI IDEJE, NE IDEJE DENARJA
Vsevprek govorimo o razvoju, o znanstveno-tehnološki revoluciji, o preboju v inovacijsko družbo. Razviti svet hiti najprej, težko je loviti korak za njim. Kje tiče problemi, kaj je pri nas narobe, da smo tako počasni? O tem smo se pogovarjali s tremi mladimi razvojniki kranjske Kibernetike. Narava njihovega dela jim narekuje nenehno iskanje, nezadovoljstvo z doseženim, kritičnost. Torej drugačni tudi v pogovoru niso mogli biti, govorili so predvsem o problemih, vendarle pa so kratko dodali, da se stvari le premikajo na bolje.
»SEDA POTLEJ
Žirovnica, 22. aprila - (JjJ) ki, potlej pa bomo videl'
Vrhunska smučarija že časa ni več ljubiteljska zaW]Jj ,g
O problematiki inovacij in motivaciji za inovacijsko dejavnost smo se pogovarjali s tremi razvojniki kranjske Iskre Kibernetike. Pavel Jamnik je vodja projekta v Razvojno raziskovalni enoti Kibernetike, Jože Pogačnik je vodja projekta v Iskri Instrumenti Otoče, Alojz Rakovec pa vodja razvojne skupine v tozdu Tovarna števcev v Kranju, (od leve proti desni). Foto: F. Perdan
• V Kibernetiki so bile razvojne službe razbite po tozdih, pred dvema letoma so jo osnovali tudi na ravni delovne organizacije
Jamnik: Razvojna služba na ravni delovne organizacije je nadgradila razvojne službe po tozdih. Njen namen je poenotenje znanja, združevanje znanja za bodočnost. Prej zaradi zapiranja v tozde tako rekoč nismo vedeli drug za drugega, stari Iskraši so še vedeli, kaj kje delajo, mladi komajda. V Razvojno-raziskovalni enoti se ukvarjamo tudi z raziskavami, združujemo interdisciplinarno znanje. Prej je bil problem pri tozdovski razvojni službi zaposliti strokovnjaka za kemijo, matematiko, fiziko, saj ga potrebujejo le ob reševanju določenih problemov. V skupni razvojni službi brez njih seveda ne gre. Ne ukvarjamo se le z raziskavami, razvijamo izdelke, za katere ni vnaprej znano, v katerem tozdu jih bodo izdelovali. Seveda pa skupna razvojna služba še ni polno zaživela, stvari ni moč spremeniti čez noč.
Pogačnik: Začetne težave so še vedno opazne. Marsikje so
še vedno vpeti v staro mentalitete nenehno je treba poudarjati, kaj je razvoj — da je razvoj naša bodočnost, da je bistven inovacijski reprodukcijski proces, ki je pogoj za naš bodoči obstoj.
• Mostovi znanja lahko rečemo prelivanju znanja iz znanstvenih ustanov v združeno delo in nazaj
Pogačnik: Znanstvene ustanove se ukvarjajo z bazično znanostjo, zagotavljajo izobraževanje, naše bodoče družbeno uveljavljanje v sodelovanju s tujino. V teh bazičnih znanjih je malo konkretnih stvari, ki so takoj uporabne v proizvodnji. Če pa že so, gre za zelo zahtevne izdelke in za še zahtevnejši prenos v proizvodnjo. Inštitut Jožef Štefan namerava narediti laboratorij za razvoj vrhunskih izdelkov. Sprašujem se, kako bo plasiral te zelo zahtevne elemente v proizvodnjo, kako bomo osvojili vrhunski izdelek, če nismo pripravljeni nanj.
Jamnik: Čim prej moramo dobiti priključek z znanstvenimi ustanovami, da to ne bo ko-
rak, ki ga bo težko napraviti, da bo industrija sodelovala z ustanovami in obratno. Tega prelivanja je bilo doslej zelo malo.
Pogačnik: Ni dovolj, da sodelujemo z znanstvenimi institucijami, da vemo, kaj se tam dogaja; tudi njihovi strokovnjaki bi morali prihajati k nam, da bi vedeli, kaj se dogaja pri nas.
Jamnik: Negibljivost kadrov je problem, evropski problem, naš toliko bolj. Nimamo ustrezne politike, kako pridobivati strokovnjake, kaj šele, da bi jih ustrezno motivirali.
• Inovacije imamo, toda zelo počasi jih spravljamo v proizvodnjo
Jamnik: Na začetku, ko sem na sejmih v tujini videl bleščeče izdelke, sem se počutil manjvrednega, sčasoma, ko sem prišel v stike s tujimi kupci, pa sem spoznal, da v znanju prav nič ne zaostajamo, le izkoristiti ga ne znamo. Imamo prav toliko in tako pametne ljudi kot kjerkoli drugje, saj je znano, da naši ljudje na tujem dobro uspejo.
Rakovec: Korak, ki nam vzame največ časa, je industrializacija inovacij. Hitro smo, de-
nimo, razvili digitalno stikalno uro, v pol leta. Minili pa sta že dve leti, a jih še vedno ne izdelujemo serijsko. Problem je v sposobnosti osvajanja inovacij v proizvodnji.
Pogačnik: Pomembna je splošna inovacijska naravnanost, inovativna sposobnost vseh. Poglejte, iskraseop smo razvili kot svetovno novost, zdaj ni več, vendar jih ne naredimo toliko, kot bi jih lahko prodali, kaj šele, da bi prodajo spodbujali. To je naš splošni problem, ne prodremo tam, kjer bi lahko.
Jamnik: V razvojnem pogledu ne obvladamo marketinga, reprodukcije proizvodnega procesa. Inovacije imamo, vendar novih izdelkov ne znamo hitro izdelati in z njimi zaslužiti, denar pa spet obrniti. Ker smo zaprti, zavoljo tega nismo tepeni, še premalo nam gre slabo.
Pogačnik: Dobro smo družbeno organizirani, da se povezujemo, združujemo delo, pri inovacijah pa se vedno kje zatakne.
Jamnik: Denar bi moral iskati ideje, ne ideje denarja. Ker tega preboja še nismo na-
redili, je težko s prstom pokazati, kaj je narobe, kdo je kriv.
• Razvojno delo ima svoje posebnosti, iskanje je poplačano z veseljem, z razvojem tehnike pa se spreminja tudi način razvojnega dela
Rakovec: Razvojnik je kot gobar. Ko najde gobo, je ves njegov trud poplačan z veseljem. Kolikor bolj strasten gobar je, toliko večje je veselje. Razvojno delo je užitek, poplačano pa ni vselej.
Pogačnik: Četudi je goba užitna, je vsi ne jedo. Tudi z inovacijami je tako.
Jamnik: V ustaljenem procesu je inovacija motnja, sitna muha, ki jo najraje odženejo.
Pogačnik: Razvojniki smo večno nezadovoljni, kritični, seveda pa s tem ni rečeno, da je vse slabo, da se stvari ne premikajo na bolje.
Rakovec: V zadnjem času je bilo dosti več storjenega za boljšo razvojno opremljenost, posodablja se, toda tudi tu so zaostanki.
Jamnik: Način našega dela se spreminja, razvojno mesto je vse bolj opremljeno, ideje se preverjajo na računalniku, ne več fizično. M.Volčjak
ampak težaško delo.
Razli*.
vzdevki so se prijeli vrhun-^ smučarjev, od avtomatov f ^ vratci, do klovnov belega cifj ^ sa in gladiatorjev, ki zadovw ^ jejo strasti občinstva in po^ nežev, katerih cilj je, od srt^j ^ rije in smučarja čim več iztr*1 ^
Zirovničan Grega Benejjj ^ 23-letni član letos zelo usp*1 ^ jugoslovanske reprezentanc* ^ alpskem smučanju, stud' ^ 2. letnika mariborskega VE* ^ je dobil letos zaradi dveh ble* ^ čih slalomskih uspehov O**
J
Stane Jamnik in Robert Likozar iz Oljarice v Britofu
'rfi
DRAGA, TODA ZELO NAPRAVA
Odnos do okolja se je v zadnjem času bistveno spremenil, pravi Stane Jamnik, tehnolog v Oljarici v Britofu pri Kranju, ki bedi tudi nad čistilno napravo. Otroci, ki nas obiščejo ob šolskih ekskurzijah, najprej vprašajo, kam teče umazana voda.
Janez Golmajer, modelar iz Peka:
»Če sem pošten, moram reči, da smo bili prisiljeni postaviti čistilno napravo, s"£fj sicer ne bi dobili soglasij pri gradbenih posegih. Res pa je tudi, da smo se sami zelo potrudili«, je dejal Stane Jamnik. »Čistilna naprava je leto dni obratovala poskusno, letos pa dela redno. Lansko poletje je bilo vroče, Kokra, kamor so se prej stekale odpadne vode, je zelo upadla. Večkrat sem si dejal, kako dobro je, da imamo čistilno napravo, saj bi bile sicer težave velike.«
Čistilna naprava, ki iz odpadnih vod odstranjuje maščobe in druge organske snovi, je seveda draga, danes bi jo lahko ocenili na 80 milijonov dinarjev. Povzroča tudi stroške, posebej drago je odlaganje odpadnega mulja, ki ga kot poseben odpadek vozijo na smetišče v Tenetiše. Toda, pravi Stane Jamnik, skrajni čas je, da skrbimo tudi za okolje,v katerem živimo, saj sicer delamo škodo sami sebi.
V čistilni napravi smo pri delu našli Roberta Likozarja, enega od tehnikov , ki upravljajo z njo. Nadzoruje vse v napravi, popravi, če se kje kaj pokvari, ter pripravlja apno in kislino, s pomočjo katere čistijo z maščobami prepojene odpadne vode. Noč in dan morajo bedeti, zato dela v štirih izmenah, tudi ob nedeljah in sobotah, kadar je na vrsti. Nadzor je seveda zelo pomemben, saj je ob okvarah treba hitro ukrepati. Večjih sicer še ni bilo, toda vedno je treba kaj postoriti.
Iz čistilne naprave odteka v Kokro od 85 do 95 odstotkov očiščena voda. Povsem čista torej še ni. Morali bi jo speljati do nove kranjske čistilne naprave, kjer bi jo spustili še skozi kemično čiščenje. Toda kanalizacija
NAJTEŽJE JE NAREDITI PRVI MODEL
Kakšna bo kolekcija za naslednjo sezono? Kot vsi drugi tudi Pekovi modelarji! kukajo čez mejo, na sejme v Miinchen, Verono, Padovo, Firence. Pri delu se v porajajo ena za drugo, variacija za variacijo. To je živčno delo, pravi Janez Gol^ jer; to je delo, pri katerem nisi nikoli zadovoljen.
Tehnolog Stane Jamnik in tehnik Robert Likozar, ki bedita nad delom čistilne naprave (od
do tja ni zgrajena, kdove kdaj bo. Razmišljajo tudi, kako bi koristno uporabili odpadni muljr delajo študijo, ki bo pokazala, kaj storiti.
Oljarica ima neposrečeno lokacijo. Nastala je iz bivše žage,
leve proti desni) pri zbiralniku odpadnega mulja. Foto: F. Perdan
pred davnimi čusi, ko še nihče ni mislil na varstvo okolja. To jih je prisililo, da so postavili čistilno napravo. Vendar, pravijo danes, to je res draga naprava, toda zelo koristna.
M. Volčjak
Najtežje je narediti prvi model, prototip. Ko je model šele na pol narejen, se že kaže nova ideja. Iz prvega modela nastaja grupa modelov z majhnimi razlikami. Vsak modelar jih naredi po sto in še več. In ker je v Peku trinajst modelarjev, je za vsako sezono pripravljenih tudi po 1400 modelov. Ko je ta enoparovska kolekcija narejena, si jo pridejo ogledat poslovodje iz vseh poslovalnic in narede prvo selekcijo. Dajo še kakšne napotke, saj najbolj vedo, kaj hočejo kupci.
Modelarji nato izdelajo zelo zoženo kolekcijo. Iz nje pa poslovodje izberejo modele, ki jih bodo naročili za svoje poslovalnice. Od 1400 modelov se kolekcija zmanjša na 200, 300 modelov.
Tujci kupujejo prek svojih potnikov. Kolekcija zanje mora biti pripravljena čimprej, ker ima prvi zagotovo boljše uspehe. Roki so iz leta v leto krajši. V Peku je zanimiv čevelj v proizvodnji že čez teden dni, pred dvajsetimi leti pa so rabili nekaj mesecev.
Vsak modelar mora svoje modele vpeljati v proizvodnjo, sproti pomaga reševati probleme. »Sodelujem, dokler čevelj ni v škatli,« pravi Ivan Golmajer.
V Peku imajo sposobno modelarsko ekipo, vsak je mojster, Ivan Golmajer je eden najboljših. O njegovih uspehih govore nagrade, ki jih je dobil
na tekmovanju čevljarjev vse Slovenije v Slovenjem Gradcu. Štirikrat ali petkrat zapored je bil prvi, v Beogradu enkrat prvi in dvakrat drugi, njegova je bila tudi prva nagrada potrošnikov za otroški čevelj.
»Zelo pomemben je smisel za kreiranje, okus za modo. Šola ti ne da vsega, pri našem delu delajo mojstra izkušnje. Vedeti moramo, kakšni okusi in želje vodijo ženske v Sovjetski zvezi, kakšni so okusi v Združenih državah. Medtem ko je obutev za Sovjetsko zvezo podobna evropski, zahtevajo Američanke in Američani udobnost. Udobnost daleč pred eleganco. Preden se Američani odločijo za kopito, ga dobro preskusijo, da se bo
noga zares dobro počut* njem. Evropa pa hoče Hjj za katero se lahko tudi potrpi.«
Poleti delajo za zimo, A za poletje. Živijo vsaj za P? ta naprej, od ideje do M Veseli so, če zvedo, da s« hovi modeli dobro prod« Le da imajo oni sami kaj1 od tega, pri osebnem doW se ne pozna, da se je kate' njihovih modelov dobro P^J jal. Pa bi morali vedeti, ^ model je bil dober, saj je ^ posebej stvaritev posafl*1 ka. Saj ne gre le za denaf' membno je tudi moralni znanje, da jim je uspelo *L diti model, ki bo delovni & nizaciji prinesel več, kupce tudi za naprej.
D. Dol«1
d
jtSjM^MAJU
TOREK, 29. APRILA 1986 9. STRAN ^m^mSBSSSOMJkB
življenje, delo, ustvarjalnost — Življenje, delo, ustvarjalnost — Življenje, delo, ustvarjalnost
zkvnice, alpski smučar mednarodne
M. SMUČAJ
J^i> kot da si. zdrav, so dejali Gregi Benediku zdravni-poškodba odnehala ali pa boš moral pod nož.
e^jj^odka mednarodnega razre-
J&J^tipendije, do katere sem za-lS*Jk tega statusa upravičen, še tBJu? Prejemam. Dobim pa jo od '■Ek6, lter smučam v njenih če-A °d TKS Jesenice in kot re-slC^2eritant od Smučarske zveze iu{v;Veruje, prav tako pa dobim iif^ije za kvaliteto oziroma ^he, ki znašajo določen od-1 prispevka v naš smučar-sklad. Ne tarnam, da slabo tfLj,4.m- Vendar, če bi v katerem-dC., Poklicu toliko garal, vložil $ ih , ^da in toliko vadil, bi A wf Veliko več denarja. Kruh nunskega športnika je trd in
matu**
mm*m*
i
ga nobenemu ne privoščim. Ko pa enkrat ugrizneš vanj, se mu moraš ves predati, sicer je nesmiselno še vztrajati. Nakaj časa sem ob smučariji še študiral, sedaj pa to ne gre več.«
Kakšno bo tvoje življenje, ko boš odložil smuči?
»Ne vem, tega verjetno še ciganka ne ve. Zanesljivo bo moj prvi cilj dokončanje šole. Do naslednjih olimpijskih iger bi rad še tekmoval. Vendar ne vem, kako je s poškodbo. Vso zadnjo sezono sem se izogibal vaj in treningov, ki bi lahko škodovali. Sedaj so mi zdravniki rekli, naj en mesec počnem vse, kar morajo početi moji tovariši. Potem pa bodo videli: ali bo potreben nož ali pa bom lahko še dirkal.«
Vse je prizadela nesreča Jožeta Kuralta.
»Vsak dan smo v smrtni nevarnosti. Vozimo mi ali trenerji, več smo za volanom kot na tekmah. Po Jožetovi nesreči smo se odločili, da bodo za volan sedali samo določeni trenerji, spremljevalci oziroma tekmovalci. Nobeden od nas ni slab šofer, vendar naredi svoje utrujenost. Tudi zaradi tega trdim, da je naše delo težko.«
Jugoslovani ste letos, seveda tudi ti, naredili slalomski čudež.
»Pod vodstvom slalomskega trenerja Jožeta Šparovca smo kvalitetno trenirali in zato uspeli. Čeprav nisem veljal za izrazitega slalomista, sem bil v tej sezoni enkrat peti in enkrat sedmi v tekmi svetovnega pokala. Na račun slaloma pa sta verjetno trpela veleslalom in supervelesla-lom.«
J. Košnjek
Delavski 1. maj
UB Z-KBLJAKSK
NI POČITKA
Jesenice, aprila — V žebljarni jeseniške Železarne je neznosen ropot, še hujša pa je norma — Ljubo Petrovski vztraja že petnajst let — Velika želja družine: lastna streha nad glavo
STROJIH
V žebljarni jeseniške Železarne se ne moreš pogovarjati, ker ob hrupnem ropotanju žebljar-skih strojev ne slišiš niti besedice. Delavke in delavci imajo na ušesih slušalke, ker je ropot neznosen, med obrati jeseniške Železarne zanesljivo največji. Številni delavci zato že po nekaj letih ali celo mesecih obupajo in upajo na zaposlitev kje drugje.
»Saj nas sam ropot ne moti toliko; hujša je norma, in v primerjavi z drugimi obrati slabši zaslužek,« pravi žebljar Ljubo Petrovski, ki je že petnajst let v žebljarni. »Delavci se radi pri-
merjajo z drugimi, tudi marti-narji, ki imajo veliko več časa za počitek kot pa mi ob tej neusmiljeni normi. Zebljarski stroji ne smejo niti hip zastati, en delavec pa skrbi za štiri stroje. Delamo v dveh izmenah in že nekaj časa si prizadevamo, da bi dobili beneficirano delovno dobo, vendar brez uspeha.
Vedno bolj opažam, da med delavci odnos do dela vedno bolj peša, ni prave spodbude in ne volje. Še posebej mlade kaj hitro mine, ko vidijo, da so plačani samo toliko, kolikor naredijo — ko pa v večini drugih obratov te-
ga ni. Jaz zaslužim okoli 88.000 dinarjev, tudi žena je zaposlena v Železarni, imava pa dva otroka.
Po rodu sem iz Makedonije, starši so se kasneje preselili v Banat. Kadarkoli le morem, jih obiščem. Tako kot vsi delavci iz drugih republik, ki so se zaposlili in ostali na Jesenicah, se vračam domov tudi zato, da nakupimo hrano. Podražitve tu so neznosne, vsaj en zaslužek bi lahko dali samo za hrano. Menim, da tudi referendum o novi delitvi osebnih dohodkov v Železarni ni uspel zato, ker so delavci nezadovoljni, saj so življenjski stroški vedno večji.
Nikoli ne čutim, da bi me novo delovno ali življenjsko okolje kakorkoli zapostavljalo ali »gledalo po strani«, ker prihajam iz druge republike. Naša družina je resnično vsejugoslovanska, saj je žena Bosanka, otroci pa so rojeni v Sloveniji. Živimo v eno-
sobnem stanovanju in zdaj smo se odločili, da na Jesenicah ostanemo. Vpisal sem se v stanovanjsko zadrugo Železar in na Hrušici si nameravam postaviti enodružinsko hišo. Kako bo šlo? Mislim, da se lahko z vztrajnim delom in primernim življenjem vse doseže. Nikoli nismo bili zahtevni, zato se bomo trudili, da čimprej pridemo do lastne strehe nad glavo.«     D. Sedej
Aleš Jelovčan, študent
ZNANJE CENIMO LE NA PAPIRJU
Škof ja Loka, 24. aprila — »Pogosto me kdo vpraša, ali iz tega se vidi, da pri nas študija ne cenijo kot delo,« drugega letnika ekonomske fakultete.
že delam ali še študiram. Že pravi Aleš Jelovčan, študent
Aleš Jelovčan niti ne ve natančno, zakaj se je odločil za študij. Po osnovni šoli se je vpisal na škofjeloško gimnazijo, z gimnazijsko izobrazbo si ni upal dobiti dela; ki bi ga zanimalo. Nekaj časa je kolebal med odločitvijo za študij strojništva in ekonomije. Odločil se je za ekonomijo.
»Ko danes razmišljam o svoji odločitvi, mi ni žal. Študij ekonomije je sicer zahteven, vendar zanimiv. Dobil sem tudi štipendijo v Loških tovarnah hladilnikov pa tudi starši mi pri študiju
finančno pomagajo. Že sedaj se zavedam, da je študij le teoretičen uvod v moje bodoče delo, ki si ga sicer še ne predstavljam popolnoma. Bil sem že na obvezni počitniški praksi, vendar sem takrat bolj spoznaval mojo bodočo delovno organizacijo, kot pa to, kaj bom delal.«
Kaj danes pomeni biti študent, je tvoje delo cenjeno?
»Že v začetku študija smo se doma dogovorili, da mi bodo pomagali, dokler bom uspešno študiral. Vem, da ima marsikdo izmed mojih sošolcev že službo,
da zasluži zase, pa tudi doma lahko kaj prispeva. Jaz s svojo štipendijo komaj kupim vozno karto in grem na malico. Vendar sem vseeno zadovoljen, saj imam vsaj par tisočakov svojega denarja. Danes se sicer veliko govori, kako naj bo znanje cenjeno, vendar v praksi ni tako, saj študentje nimamo prave podpore družbe.«
Ti poleg študija ostane še kaj prostega časa?
»Prostega časa je bolj malo, saj se vsak dan vozim v Ljubljano in z vožnjo izgubim precej ča-
sa. Vendar kljub temu rad igram v našem amaterskem gledališču, rad hodim v hribe in s prijatelji na igrišče.«
V. Stanovnik
pirjan Jare z Bleda, vodja recepcije v hotelu Toplice:
GOSTINEC Z DUŠO IN SRCEM
^ Zdravko Slivnik, kmet iz Podhoma:
Ced - Hotel Toplice ni ki ^uraz'oga P° oceni gostov, c. l>h na Bled pripelje agen-W Vugotours, na prvem .,e«u med 295 hoteli v Jugo-
Hotel
nuiei niso le lepo rojene sobe, idilična resta-jracija z razgledom na Blej-C° Jezero, okusne in sveže ^mne rezine; hotel so £[edvsem ljudje z veliko žarnico in eden teh je tudi ^rjan Jarc z Bleda, vodja jjCePcije v hotelu, in človek, k nagovori gosta, še preden l .Povpraša, kje ima sobo, m •0 stane Polni penzion, Nsje bazen — in podobno, u^rjan je, kot pravi, po-Pal korenine v Toplicah. Še študent germanistike je ^l.ri leta delal med počitnica-
Že ^^otelskem kopališču in 0 v gostinstvu ustrezalo.
^daj je začutil, da bi mu
Po končanem šolanju se je zaposlil v hotelu Toplice in v njem bo ostal, če bo le zdravje, vse do konca delovne dobe. Štiri jezike govori: nemščino, angleščino, francoščino in italijanščino. Osem let se je učil tudi ruščino, pa je ta jezik že precej pozabil, ker k njim gostje z Vzhoda ne zahajajo veliko. Prevladujejo Američani, Angleži, Nemci...
Gostinec je z dušo in srcem. Prizna, da je težko biti vedno nasmejan, prijazen in zgovoren, še zlasti tedaj, ko je človek slabe volje, ko ima probleme v službi, doma, kje drugje ... Marjan zna ohraniti mirno kri tudi tedaj, ko so gostje prezahtevni (besede »sitni« kar ne upa reči na glas); zna prisluhniti njihovim   osebnim težavam;
zna, ne da bi trpelo delo za »pultom«, mimogrede odgovoriti tudi na desetine vprašanj o razmerah pri nas, o naših navadah in našem načinu življenja, o Bledu in drugih turističnih krajih v Jugoslaviji — o vsem, kar
dandanes zanima tuje goste.
»Gostinstvo in turizem sta dejavnosti, kjer lahko človek pokaže vse svoje znanje in sposobnosti, vso voljo do dela,« pravi Marjan Jarc. »Gostje so najbolj zadovoljni, dobesedno presenečeni, če jim lahko ponudiš več kot pričakujejo ... Debelo so pogledali, ko se je eden od naših uslužbencev ponudil, da jim sam pokaže pot h Kir-cherju v Domžale. To si gostje dobro zapomnijo in to tudi veliko prispeva k ugledu hotela.« C. Zaplotnik
1 f
IN NEHA PRI DENARJU
Podhom — Zdravko Slivnik iz Podhoma, iz vasice nedaleč od Bleda, kjer je še sedem »čistih« kmetov, je lani izmed vseh kooperantov in članov blejske kmetijske zadruge oddal v klavnico največ bikov. Redi 20 do 25 glav živine, oddaja tudi mleko in na leto poseka še okrog osemdeset kubi-kov lesa.
Gospodar me povabi v hlev. Poln je. Trije lepo rejeni biki čakajo na mesarja. Krave so čedne in kar precej mleka imajo. Pozna se, da so pri hiši ljudje, ki imajo radi živino in predvsem veliko volje do dela.
Zdravko je po osnovni šoli ostal doma na kmetiji. Pred petimi leti, po očetovi smrti, je postal gospodar. Ustvaril si je tudi družino: žena mu je v veliko oporo, otroci so še premajhni, da bi lahko poprijeli za delo, precej postori tudi mama.
Pogosto obiskuje predavanja, ki jih pozimi pripravljata
kmetijska zadruga in gozdno gospodarstvo; rad prebira tudi nasvete -strokovnjakov v Kmečkem glasu.
»Delo na kmetiji je zanimivo, tudi ustvarjalno,« poudarja. »Ko se pojavijo problemi v hlevu, na polju, v gozdu, pri delu s kmetijskimi stroji,je treba veliko znanja, spretnosti in iznajdljivosti.«
Ve, da je živinoreja v eni najhujših povojnih kriz, toda ni takšnega značaja, da bi samo tarnal in kritiziral druge. »Bomo že kako,« pravi. »Pa saj tudi druge izbire tu v Podho-mu nimamo, kot še naprej rediti živino. Krompir pri nas ne bi uspeval.«
»V kmetijstvu ni lahko uveljavljati znanja in naprednih zamisli,« ugotavlja. »Vse se namreč začne in neha pri denarju. Tega pa, kot vemo, kmetijstvo v teh težavnih časih nima kdove kako veliko. Pri nas bi lahko redili tudi tri-
deset glav živine, zemlje je dovolj, če bi lahko povečali hlev. Dohodka ostaja bolj malo in novega hleva si za zdaj še ne moremo privoščiti. Poglejte: traktor, primeren za naše kraje, kjer skorajda ni njive na ravnem, stane štiristo starih milijonov ali približno dvajset lepo rejenih bikov.«
Hrana je resda za delavce s podpovprečnimi mesečnimi prejemki že dokaj draga, toda drugače tudi ne more biti, meni Zdravko, če imamo zemljo v osemnajstih obdelovalnih kosih, če so stroji zaradi majhnosti kmetije slabo izkoriščeni, če pri naših pridelkih veliko zaslužijo tudi posredniki...
Slivnikovi verjetno ob letošnjem prvem maju ne bodo edini, ki bodo praznik dela (če bo le vreme lepo) počastili kar z delom. Muhasto aprilsko vreme je namreč zavrlo delo na poljih in travnikih in bo zato treba vsak lep dan dobro izkoristiti, (cz)
GLAS 10. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
TOREK, 29. APRILA 1986
Predstavljamo nekdanje znane kranjske športnike
Če začneš mlad, lahko marsikaj dosežeš
Kranj, 27. aprila — Vsak začetek v športu je težak. To še posebej dobro vedo nekdanji športniki, ko pogoji za napredovanje niso bili tako ugodni in urejeni kot danes. Ker ima kranjska občina med gorenjskimi najbolj razvito športno in rekreativno dejavnost, smo za pogovor izbrali športnico in aktivistko Partizana Božo Štuhec, plavalca in trenerja Petra Arnška, atleta Toneta Kaštivnika in namiznoteniškega igralca Janeza Terana
Pestra je zgodovina naših sogovornikov. Prva povojna leta so bila težka za delo in vzgojo na športnem področju. Kako je bilo, so na svoji koži preizkusili Boža Štuhec, Peter Arn-šek, Tone Kaštivnik in Janez Teran.
Boža Štuhec: Že skoraj šestdeset let v športu
Boža Štuhec je svojo športno pot začela kot otrok. Že leta 1927 je začela pri tedanjem kranjskem Sokolu. In od takrat pa do danes je še vedno zvesta kranjskemu Partizanu, kjer dela in skrbi za naraščaj. Bila je profesorica telovadbe na tehnični tekstilni šoli. Že trideset let pa je atletski sodnik. Tako se s športno dejavnostjo ukvarja že skoraj šestdeset let.
»Začela sem kot otrok pri tedanjem Sokolu. Z delom sem nato začela takoj po vojni pri Partizanu Kranj in to delo opravljam še sedaj. Začela sem kot vodja pionirk in nato postala članica upravnega odbora. Potem sem delo nadaljevala pri vzgoji telovadcev pri Partizanu, kjer sem še danes aktivni telesno kulturni delavec. Ko sem naredila prvo stopnjo na VŠTK v Ljubljani, sem kot profesorica telovadbe nadaljevale na tehnični tekstilni šoli, kjer sem bila vse do upokojitve pred tremi leti. Pred tridesetimi leti smo v Kranju ustanovili atletsko sodniško sekcijo. Že petnajst let sem tudi mednarodni atletski sodnik in še vedno sem predsednica društva učiteljev telesne vzgoje v Kranju. Če mi bo še vedno zdravje dopuščalo, bom še aktivna pri našem Partizanu.«
Peter Arenšek: Trener Nitka nas je veliko"" naučil
Tako kot mnogi kranjski športniki se je tudi Peter Arnšek zgodaj vključil v plavalne vrste. Kot sam pravi, ni bil kdo ve kaj »velik« plavalec, vseeno je veliko odnesel in pridobil, še posebno se je to poznalo, ko je postal trener za pionirje. Svojo trenersko pot je začel pot vodstvom Staneta Čučka in ko je v Kranj prišel ter začel s sistematičnem delom trener Dušan Brozovič-Nitka. Od njega se je Peter Arnšek veliko naučil.
»Svojo trenersko pot sem začel, ko je v plavalne vrste v Kranju stopil trener Dušan Brozovič-Nitka. Od njega smo se veliko naučili. Sam sem se pozneje vključil v trenerske vrste pionirjev, medtem ko je Peter Čolnar treniral pionirke. Prav Nitka je v Kranju uvedel sistematičen trening plavalcev in plavalk. Začeli smo trenirati v poletnih časih dvakrat dnevno. V veliko korist nam je bil tudi topel bazen pri Intexu. Do leta 1962 sem bil trener in pri meni so se plavalnih veščin naučili Peter Brinovec, Sašo Košnik in Franci Gatej, medtem ko je Peter Čolnar vzgojil dekleta. Odlične so bile plavalke Tatjana Kobi, Nuša Purgar, Nadja Senica in Danica Bogataj. Sam sem do leta 1959 igral tudi vaterpolo. V Kranju je bila takrat močna ekipa kravlistov. To so bili Lado Brinovec, Janez Koc-mur, ki je prišel iz Maribora, in Barb-ka Kancilija.«
Tone Kaštivnik: Težka je pot deseterobojcev
Kranjska atletika je po zgraditvi stadiona Stanka Mlakarja kmalu dobila privržence atletike. In ko so začeli res s pravim delom so iz vrst prišli odlični atleti, ki so Tbili v samem vrhu jugoslovanske atletike. Med te-
mi je bil tudi Tone Kaštivnik, ki je postal odličen deseterobojec. Kot sam pravi, so mu vse atletske discipline za ta deseteroboj še kako koristile. Vsak dan ga lahko opazujemo na stadionu Stanka Mlakarja, kjer še vedno trenira in se rekreira in nastopa v tekmovanjih veteranov. Naj zapišemo še to, da je bil Tone Kaštivnik leta 1983 na svetovnem prvenstvu v Portoricu četrti med veterani.
»Svojo atletsko pot sem začel leta 1956 v Naklem, kjer so že trenirali Štroš, Jošt, Kožuh in Črnilec. V letih 1958 do 1962 sem bil v vrstah Olimpi* je, saj sem se takrat šolal v Ljubljani. In v teh letih sem bil prvič drugi na slovenskem prvenstvu v mnogoboju. Atletiko sem začel gojiti kot metalec kopja in krogle in kot mladinec sem bil že mnogoboj ec in od tu naprej sem presedlal v deseteroboj. Jeseni leta 1962 sem prišel v kranjski Triglav in takrat sem imel pod vodstvom trenerja Petra Kukovca tudi največje uspehe. Konc, Franci Fister, Pajk in jaz smo bili četverica deseterobojcev, ki je bila visoko v jugoslovanskem atletskem prostoru. Bili smo v ospredju v Sloveniji in Jugoslaviji. Sam sem bil tudi državni raprezentant. Kot vidite, za svojo zadovoljstvo in -za tekme veteranov treniram tu na stadionu Stanka Mlakarja petkrat tedensko. Ni mi žal pretečenih kilometrov in prelitega znoja. Udeležujem pa se tudi skoraj vseh tekem veteranov.«
Janez Teran: Potreba po poklicnem trenerju
Namiznoteniški igralec Triglava iz Kranja Janez Teran je legenda kranjskega namiznega tenisa. Bil je odličen igralec, saj je bil kar devet let državni reprezentant in leta 1962 je skupaj z Vojom Markovičem osvojil evropski naslov v igri parov in bil evropski ekipni prvak. Dve leti je bil zvezni moški kapetan in leta 1972 je v Rotterdamu na evropskem prvenstvu s takratnimi reprezentanti osvojil drugo mesto. Toda, po vseh njegovih uspehih doma in v tujini ima grenak priokus. Ko je prenehal igrati, so ga pozabili in dolga leta ga sploh niso povabili, da bi lahko pomagal s svojim delom v klubu. Toda razmere so se popravile po letu 1983 in Janez Teran je spet v namiznoteniških vrstah Triglava.
»Začel sem leta 1952, ko je bila v Kranju generacija Stane Rebolj, Ahačič, Hlebš, Petrovič in Bogataje-va. Pogoji za trening so bili drugačni kot danes. Igralci smo si sami morali »flikati« žogice in nismo imeli trenerjev. Vse veščine namiznoteniške igre mi je pokazal Rudi Hlebš. Lahko re čem, da je bil to prvi moj trener. In od njega naprej nisem več imel trenerja. Za namiznoteniško igro so bili takrat pogoji za trening enaki kot da nes. Še danes kranjski namiznoteni ški igralcr nimajo stalnega vadbenega prostora. Za to generacijo, ki sedaj prihaja, bi bilo potrebno pridobiti poklicnega trenerja. Midva s Tom cem sva bila prva, ki sva v poletnih mesecih trenirala po dvakrat na dan Drugače pa smo trenirali po dve uri na dan in enako je bilo delo tudi v reprezentanci. Priprave je vodil sicer zvezni kapetan in to je bilo tudi vse Ko sem leta 1965 prenehal igrati na mizni tenis, sem bil nato v letih 1971 — 72 zvezni kapetan za moške in v Rotterdamu smo osvojili na evrop skem prvenstvu drugo mesto v ekip ni moški konkurenci.«
D. Humer Foto: F. Perdan
Občni zbor TVD Partizan Tržič
Družina 600 športnikov
Tržič, 20. aprila - Člani TVD Partizan Tržič, ki združuje okrog 600 športnikov in nadaljuje tradicijo Sokola ter neguje geslo »zdrav duh v zdravem telesu«, so se zbrali na občnem zboru. Predsednik društva Janez Kališnik je med drugim dejal, da poslanstvo Partizana ostaja še naprej skrb za množično telesno kulturo, razen tega pa tudi skrb za objekte. Delovale so sekcija za splošno telesno vadbo, gimnastična sekcija, kegljaška sekcija, hokejsko drsalna sekcija, atletska in košarkarska, najmočnejši pa sta sankaška in rokometna. Glede množičnosti so zadovoljni, vendar je v Tržiču še preveč mladih, ki se ne vključujejo v športno aktivnost. Njihovo vključevanje je ena glavnih nalog prihodnjega obdobja. TVD Partizan upravlja DOM TVD Partizan, letno kopališče in drsališče. V domu so prekrili streho, uredili trim kabinet in savno ter nakupili nekaj dpreme za vadbo predšolskih otrok. Kopališče je skrbno vzdrževano, naravnemu drsališču pa manjka ograda. V tekmovalnem pogledu so največ dosegli sankači, rokometaši in tudi atleti so bili med najuspešnejšimi v republiki na krosih Dela in drugih prireditvah. V prihodnje kaže poživiti telesno vzgojo predšolske mladine, organizirati plavalno sekcijo in posodobiti telo-
Veliko
preplezanih
smeri
Tržič, aprila — Tržiški alpinisti so ob pogledu na minulo zimsko sezono zadovoljni. Najzahtevnejši vzpon je že na začetku zime opravil Iztok Tomazin v navezi z jeseniškima alpinistoma Benom Ravnikom in Matjažem Ravhekarjem. Kot prvim je uspela zimska ponovitev v Zajedi spominov v Stenarju. Smer 6. težavnostne stopnje, ki so jo preplezali v 17 urah, je dolgo mikala mnoge alpiniste, saj je bila ena zadnjih še ne preplezanih pozimi te težavnosti v naših stenah.
Na začetku leta so se zaradi slabih vremenskih razmer alpinisti usmerili predvsem v gore okoli Tržiča. Filip Bence je sam ali z Janezom Primožičem preplezal več smeri v severni steni Begunjščice (Rdeči kamnolom, Smer Pavla Janca, Kozorogovo smer in druge). V isti steni sta se Luka Rožič in Jože Rozman prvič pozimi povzpela po Ben-cetovi smeri. Tudi drugi alpinisti niso mirovali, vendar ni moč našteti vseh vzponov.
Poleg plezanja je Iztok Tomazin več kot desetkrat smučal z vrha Storžiča in Begunj ščice. Pri prvem težjem spustu po Frelihovi smeri v Begunjščici se je žal težje poškodoval. Smer je ocenjena s 3. stopnjo za plezanje in na posameznih delih z zgornjo mejo 6. stopnje za ekstremno smučanje; doslej še ni bila presmučana.
Pozimi so se tržiški alpinisti zbrali na občnem zboru, med katerim so v odsek sprejeli pripravnika Milana Meglica iz Loma in Janeza Primožiča iz Doline. Za novega načelnika so izvolili Luka Rožiča in za njegovega namestnika Dušana Markiča. Razveselili so se podatka, da so članoma odseka#Tomazinu in Bencetut podaljšali status športnikov mednarodnega razreda.
Smelo so se lotili tudi uresničevanja načrta dela za letošnje leto. Začeli so se intenzivno pripravljati na letno sezono. Trenirajo v plezalnem vrtcu v Dolžanovi soteski, kjer je eno najboljših slovenskih vadišč za prosto in tehnično plezanje.
J. Kikel
Uspeh Gorenjcev
Ljubljana, 25. aprila — Podjetje Žito je podelilo svoje pokale najuspešnejšim mladim tekačem na smučeh. Večino odličij so osvojili Gorenjci. Med mlajšimi pionirji je zbral največ točk Mali s Kokrice, mad mlajšimi pionirkami Mlakarjeva iz Kranjske gore, med starejšimi pionirji Ažbe iz Kranja, med starejšimi pionirkami Žunkovičeva iz Kranjske gore in Fečurjeva iz Logatca, ekipno pa so na prvih treh mestih Kokrica, Triglav in Kranjska gora.
-jk
RENAULT
ERVVIN RAUSCH
Borovlje, Klagenfurter str. 42 tel.:
9943-4227 3746 3745
REZERVNI DELI ZA VSE VRSTE AVTOMOBILOV
Dosedanji predsednik Janez Kališnik bo še naprej vodil izvršilni odbor trži-škega Partizana — Foto: J. Kikel
vadnico in drsališče. Na zboru so naj-prizadevnejšim podelili spominska darila. Prejeli so jih predsednik Janez Kališnik, rokometaši Janez Laibacher, Franci Maje, Srečo King, sankač Albert Perko, gimnastičarka Tonica Marin, kegljat* Drago Koder, atletska in hokejska delavca Silvo Japelj in Janez Brzin, gospodar Janez Šmejc, delavka kopališča Poldka Piskar, član nadzornega odbora Miklavž Bole in častni član Franc Hladnik.
J. Kikel
OD TEKME DO TEKME
Namiznoteniški turnir v Križah —
TVD Partizan Križe je organiziral občinsko namiznoteniško ligo. Sodelovalo je 8 moštev z okrog 30 igralci. Prva tri mesta so osvojili domačini, sledijo pa Kovor I, Pristava, Kovor II, Senično in Dolina. — J. Kikel
Občinsko prvenstvo šolarjev v nogometu — Na stadionu Stanka Mlakarja je bilo nogometno prvenstvo osnovnih šol kranjske občine. Zmagala je OS Franceta Prešerna pred OŠ Staneta Žagarja, OŠ Davorina Jenka, OŠ Simona Jenka, OŠ Matija Valjavca, Predos-ljami in Šenčurjem. Najboljši igralec je bil Jure Barič z osnovne šole Franceta Prešerna.
V finalu Sava : Zarica — Odigrana so bila polfinalna nogometna srečanja za pokal maršala Tita za področje Gorenjske. Sava je presenetljivo premagala Naklo, Zarica pa Britof. V finalu bosta igrali Sava in Zarica.
300 poslušalcev na predavanju — 22. aprila ie minilo leto, ko sta alpinista Tomo Česen in Borut Bergant osvojila 8505 metrov visoki Yalung Kang. Tržičan Bergant se je med sestopom smrtno ponesrečil. V spomin na uspeh in tragedijo je Tržičan Filip Bence, tudi udeleženec odprave, obujal vtise na podvig in prijatelja Berganta. Na predavanju je bilo kar 300 poslušalcev. — J. Kikel
Na 27. prvomajski regati na Bledu 281 čolnov iz 30 klubov
Uspel uvod v veslaško sezono
Bled, 27. aprila — Rekordno število nastopajočih (700), dobra organizacija in dva nenadejana poraza blejskih veslačev na začetku nove veslaške sezone — to so glavne značilnosti 27. prvomajske veslaške regate.
Blejski veslači so A na prvi letošnji preskušnji obetali štiri zmage — dosegli so le tri. Četverec brez krmarja (Bojan Prešeren, Dani Ferčej, Milan Janša in Robert Krašovec), ki je za zdaj edini jugoslovanski kandidat za nastop na olimpijskih igrah v Seulu, je bil v šibki konkurenci — nastopili so le trije čolni — prepričljivo najboljši, četudi so veslači hranili moči še za kasnejši nastop v osmercu. Prijetno sta presenetila mladinca Sadik Mujkič in Sašo Mir-janič, ki sta zmagala v dvojcu brez krmarja in veliko pripomogla k slavju kombinirane posadke Bleda in koprskega Nautilusa v mladinskem četvercu brez krmarja. Blejci so »načrtovali« zmago še v osmercu, kjer pa je domači čoln, v katerem so poleg posadke četverca »brez« sedeli še Karli Žust, Franci Papler, Milan Mandič in Bojan Ha-be, izgubil dvoboj za vsega pol dolžine čolna z boljšimi veslači Grafičar j a; tekmovalci istega kluba pa so presenetili Blejce tudi v članskem dvojcu, kjer sta posadki Krašovec-Janša in Ferčej-Pre-šeren osvojili drugo in tretje mesto. Od blejskih čolnov sta se v finale uvrstila še dva: nadarjeni skifist, še pionir, Primož Markovič, je bil tretji med mlajšimi mladinci, skupaj z Binetom Kalanom pa še peti v dvojcu.
»Na letošnji regati je bila konkurenca močnejša kot na prejšnjih. Nastopilo je več kakovostnih moštev, kar tudi dokazuje, da veslaški šport v Jugoslaviji vendarle napreduje. Pravo razmerje moči bodo pokazala šele naslednja domača in mednarodna tekmovanja,« je razplet 27. blejske regate ocenil Miloš Janša, trener blejskih veslačev, in dodal, da so, kot je pokazala prva pre-skušnja, priprave dobro izkoristili veslači Grafičar j a.
Med najbolj zadovoljnimi sta regato zapuščala Sadik Mujkič in Sašo Mirja-nič. »Sezona se je dobro začela; upam, da se bo tako tudi nadaljevala. Najin cilj je uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo na Češkoslovaškem, in preboj med šest najboljših čolnov na tem tekmovanju,« je povedal Sadik, doma z Bleda, dijak avtotehnične šole v Škofji Loki. »Še posebej sem vesel zmage v dvojcu, saj se nisem nadejal, da bi lahko že na prvem letošnjem tekmovanju premagala vse tekmece. V veliko spodbudo pa nama je tudi dober čas, ki ga je navzlic skromnim skupnim pripravam doseglo kombinirano moštvo četverca brez krmarja.«
C.Zaplotnik F. Perdan
Bernard Tonejc,predsednik radovljiške
občinske skupščine, predaja pokal vesla- *
čem Grafičarja, zmagovalcem v osmercu. Veliko obeta — Sadik Mujkič.
Blejski Četverec brez krmarja — zlahka do zmage na 27. veslaški regati.
JSBEK, 29. APRILA 19P6
TELEVIZIJA, RADIO, KINO, KRIŽANKA
11. STRAN ©MMM^IEHGLAS
Udio
_J50BOTA, 3. maja
P program
pJ-S.oo Jutranji program -Ptba . 8.05 Pionirski tednik -p"5 Sobotna matineja - 10.05
z nami - 10.25 Dopoldne ^ lahki glasbi - 11.05 Svetovna (JPortaža - 11.30 Srečanja repu-IK m pokrajin + Glasbeni interno - 12.10-14.00 Naši poslu-Mffc ^est'ta'° in pozdravljajo -'Sin kulturna panorama i. ir"^ 5.25 Popoldanski mozaik "■00 Vrtiljak in EP - 17.00 Studio /7.00 - Zunanjepolitični ma-
- 18.00 Škatlica z godbo -
20.00-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Od tod do polnoči NEDELJA, 4. maja
Prvi program
5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja -11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.05 Posebna oddaja - 16.30 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna
PONEDELJEK, 5. maja
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji
program
glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Naučimo se novo pesmico - 9.05 Glasbena
matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.36 S pesmijo po Jugo slaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti -13.30 Od melodije do melodije -13.50 Ponedeljkov križemkraž -
14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 20.00
Kulturni globus - 20.10 Zaplešite z nami - 21.05 Dirigent Uroš La-jovic s komornim in simfoničnim
orkestrom RTV Ljubljana - 22.50 Literarni nokturno - Radmila Tratnik: HiO - 23.05 Zimzelene melodije
TOREK, 6. maja
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? -15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotočja - prenos iz studia radia Maribor - 18.45 Glasbena med-igra - 20.00 Slovenska zemlja v pasmi in besedi - 21.05 Radijska igra — Sam Shepard. Podobe -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.50 Li-
terarni nokturno - 23.05 Iz filmov in glasbenih revij
_SREDA, 7. maja_
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ... - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 16.00 Vrtiljak želja in EP 17.00 Studio ob 17.00 + glasba 18.00 Pesmi v izvedbi zborov drugih dežel 20.00 Pianistka Elisabeth Leonskaja s Schubertom in Musorgskim -21.05 Giuseppe Verdi: odlomki iz opere »Rigoletto« - 22. 30 Zimze-
lene melodije -t- Medigra
23.05 Jazz za vse
ČETRTEK, 8. maja
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate ... - 11.35 Naše pesmi in plesi - 13.30 Od melodije do melodije - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 18.15 Jezikovni pogovori - 18.30 Rossi-ni na koncertnem odru - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi
in napevov - 21.45 Lepe melodije
- 22.30 Večerna podoknica -23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev
_PETEK. 9. maja_
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Naša pesem 1986 - 14.30 Človek in zdravje -14.40-15.25 Popoldanski mozaik
- 17.00 Studio ob 17.00 4- glasba
- 20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih
- glasba - 22 30 24 00 Iz glasbene skrinje
ALPETOUR
§OZD ALPETOUR SKOFJA LOKA
d0 YU BANDAG ŠKOFJA LOKA
objavlja na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja Naslednja prosta dela in naloge:
GUMARJA - MONTERJA AVTOPLAŠČEV
Kogoji: — poklicna gumarska šola in leto delovnih izkušenj ali NK delavec in 3 leta delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja 2 meseca, delo je v dveh izmenah.
pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Skof j i Loki, Titov trg 4 b, 8 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka.
podjetje za vzdrževanje avtocest
AVTOCESTA ljubljana po. titova 64
Po sklepu komisije za delovna razmerja objavljamo naslednja prosta dela in naloge:
2a potrebe cestninske postaje TOROVO pri Vodicah
6 POBIRALCEV ALI POBIRALK CESTNINE
Ppleg splošnih pogojev morajo kandidati (kandidatke) izpolnjevati še naslednje pogoje:
~~ KV delavec, 2 leti delovnih izkušenj, kandidati odslužen vojaški rok.
Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas z devetdeset-dnevno poskusno dobo. Delo je v izmenah, ^ioge z dokazili o strokovni usposobljenosti pošljite v 8 dneh P° objavi na naslov Podjetje za vzdrževanje avtocest, Ljubljana, Titova 64, Kadrovska služba.
GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, n. sol. o.
delovna skupnost skupnih služb, Bled, Ljubljanska cesta 19 °°javlja prosta dela in naloge
Kuharice
v Počitniškem domu Piran.
Pogoji: — KV kuharica ali z delom pridobljene delovne sposobnosti.
Pelovno razmerje bomo sklenili za določen čas — od 10. junija do 15. septembra 1986.
kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh od dneva objave na naslov: Gozdno godpodarstvo Bled, delovna skupnost skupnih služb, Bled, Ljubljanska cesta 19.
sozd zgp giposs ljubljana
SGP GRADBINEC KRANJ n.sol.o.
Nazorjeva 1
j^a podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Strojno kovinski obrati Kokrica objavljamo razpis za proste naloge in °Pravila:
l« 3 KV ŠOFERJE
^°8oj: — poklicna šola za voznike motornih vozil, C kategorija, 2 leti delovnih izkušenj
2 3 KV ELEKTRICARJE ^ za enoto na Jesenicah)
^°goj: — poklicna šola elektro smeri s 4-letnimi delovnimi izkušnjami
3. KV KLEPARJA
°goj: — poklicna šola kovinske smeri s 4-letnimi delovnimi izkušnjami
J KV AVTOKLEPARJA
°goj: — poklicna šola kleparske smeri z 2-letnimi delovnimi izkušnjami, lahko tudi priučen z delnim znanjem ličenja
plovno razmerje sklepamo za nedoločen čas z dvomesečnim P°skusnom delom. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi vložite v ^ dneh po objavi na naslov: SGP Gradbinec, Kranj, Nazorjeva
DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
ORGANIZIRA
TEČAJ KUHANJA - 60 UR
Začetek tečaja bo 5. maja 1986. Posebni dodatek tečaja bo priprava jedi iz soje — 10 ur. Informacije in prijave pri Delavski univerzi Škof-ja Loka, tel. 60-888 ali 62-761, interna 35, vsak dan od 8. do 14. ure.
aerodrom ljubljana
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1 pripravnika za programiranje in organizacijo računalniške obdelave podatkov
2 pripravnika za analitično-proučevalna dela
3. sprejem in izdaja blaga v abs
4. gasilca, voznika
5. varovanje objektov in naprav
6. nakladanje in razkladanje v prtljažni službi
7. čiščenje letal in pristaniške stavbe
Pogoji pod 1.
pod 2.
pod 3.
pod 4.
— vii. stopnja zahtevnosti ekonomske ali tehnične smeri, znanje angleškega jezika
— vii. stopnja zahtevnosti ekonomske ali prometne smeri, znanje enega svetovnega jezika
— v. stopnja zahtevnosti — skladiščni ali komercialni tehnik
— iv. stopnja zahtevnosti — tehnična smer, vozniški izpit C kategorije, opravljen gasilski tečaj pri RSNZ oziroma bo ta tečaj organizirala delovna organizacija
— iv. stopnja zahtevnosti katerekoli smeri in 7. — i. stopnja zahtevnosti — osemletka
pod 5. pod 6.
Kandidati pod točko 5 bodo do uspešno opravljenega tečaja, ki ga bo organizirala DO, opravljali delo varnostnika — pripravnika.
Delovno razmerje bodo sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo 90 dni, pod točkama 1 in 2 pa za določen čas. Kandidati morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki veljajo za delo na letališču in v mejnem pasu.
Podudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Aerodrom Ljubljana, Brnik. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po odločitvi samoupravnih organov.
srednja tekstilna in obutvena šola p. o., kranj
Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu razpisuje za šolsko leto 1986/87 naslednja dela in naloge:
- poučevanje matematike
- poučevanje matematike in računalništva
- poučevanje kemije
- poučevanje stm
- poučevanje stm in zgodovine
- poučevanje obrambe in zaščite
- poučevanje otp
- poučevanje strojeslovja
- poučevanje estetike in modelirstva
- poučevanje praktičnega pouka
v konfekcijskem programu - 2 delavca
- poučevanje praktičnega pouka v obutvenem programu - 3 delavci
Nastop dela 1. septembra 1986.
za določen čas s polnim delovnim časom:
- poučevanje stm in družboslovja
od 1. septembra 1986 do 31. avgusta 1987 — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom
- poučevanje nemškega jezika
od 1. septembra 1986 do 9. januarja 1987, nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih je predpisal strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje'oziroma so določeni z vzgojnoizobraževalnimi programi.
Odbor za delovna razmerja objavlja dela in naloge za določen čas:
- tajnice
za pedagoška opravila od 1. junija 1986 do 31. avgusta 1987, nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu.
Pogoj: — upravno-administrativna šola ali ekonomska šola. Poskusno delo traja dva meseca.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na razpis v 15 dneh, na objavo pa v 8 dneh na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Staneta Žagarja 33.
O rezultatu izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri.
zveza kulturnih organizacij občine radovljica
razpisuje prosta dela in naloge
računovodje
Pogoji: — ekonomski tehnik,
— najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri samostojnem vodenju računovodskih del
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom.
Pisne prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni po objavi na gornji naslov.
elmont bled
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. vec kv elektromonterjev za določen in za nedoločen čas
2. vec kv ključavničarjev za določen in za nedoločen čas
3. strojnega tehnika tehnologa za nedoločen čas
4. vec delavcev ozkega profila za določen in za nedoločen čas
Pogoji: pod 1. in 2. — poklicna šola ustrezne smeri — praksa zaželena,
pod 3. — STŠ strojna smer — praksa zaželena pod 4. — osnovna šola
Delo je za polni delovni čas. OD po pravilniku, stanovanja ni. Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Elmont Bled, Komisija za delovna razmerja. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končani obja-
Iskra
ISKRA TELEMATIKA
Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n. sol. o.
Komisija za kadrovske zadeve Delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge
v SLUŽBI ZA IZOBRAŽEVANJE
1. STROKOVNEGA SODELAVCA - ANDRAGOGA
Pogoji: — visokošolska izobrazba andragoške ali kadrovskoi-zobraževalne smeri, — zaželene delovne izkušnje na podobnih delokrogih in tehnično predznanje
v PROGRAMSKO RAZVOJNI SLUŽBI
2. PREVAJALKE
(delo je za določen čas z možnostjo kasnejše stalne zaposlitve)
Pogoji: — profesor ruskega jezika (po možnosti s kombinacijo angleškega jezika)
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra telematika, Kadrovska služba, Ljubljanska cesta 24a, Kranj.
Trgovska in gostinska DO živila kranj, n. sol. o.,
Naklo, Cesta na Okroglo 3 DS Skupne službe
objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge:
1. opravljanje kurirskih in pomožnih del v administraciji
2. CišCenje poslovnih prostorov
Pogoji:
pod 1. — osemletka,i. stopnja, izpit za voznika B kategorije,
poskusno delo traja 30 dni pod 2. —• osemletka, i. stopnja, poskusno delo traja 30 dni
Prijeve z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba DO Živila Kranj, Naklo, Cesta na Okroglo 3, 8 dni po objavi.
Prijavljeni kandidati bodo v 15 dneh po opravljeni izbiri pisno obveščeni o izidu izbirnih postopkov.
©UPA
POHIŠTVO
SALON V KRANJU
<£) metalka
BLAGOVNICA KAMNIK
NAKUP Z
ZADOVOLJSTVOM
Tel.: (061) 831-757
TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE p. o. TRŽIČ
proizvaja
sestavne dele obutve (notranjlke) in modno usnjeno konfekcijo ter prodaja
vse vrste osebnih In drugih zaščitnih sredstev pri delu, sredstva civilne zaščite
DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJA TELJEM ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA
GRADIŠ
TOZD GRADBENA ENOTA JESENICE
TOZD LIO ŠKOFJA LOKA
Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela — /. maj.
PETROL
DO TRGOVINA LJUBLJANA TOZD TRGOVINA KRANJ Staneta Žagarja 30
avtomaterialom in Gorenjske poleg
Na 32 bencinskih servisih, v 2 trgovinah z v skladišču Medvode vam na območju naftnih derivatov nudimo tudi:
— avtodele, avtokozmetiko, orodje,
— blago za osebno porabo
— in drugo blago, namenjeno vašemu vozilu. Za obisk se priporočamo!
delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem čestitamo ob prazniku dela.
Alpska modna industrija ALMIRA Radovljica
Obiščite nas v naših prodajalnah:
v Radovljici pri tovarni in na Linhartovem trgu, v Novi Gorici, na Jesenicah, na Bledu, v Kranjski gori, v Bohinjski Bistrici in v Grimščah pri Bledu.
Delovnim ljudem čestitamo za praznik dela — 1. maji
^ TOKOS Tržič p. o.
tržiška tovarna kos in srpov - tržič
TOKOS TRŽIČ p. o.
Tržiška tovarna kos in srpov Tržič
Proizvodni program:
• ročno poljedeljsko orodje
• ročno obrtniško orodje za zidarje, mizarje in pleskarje
• rezilni deli za kmetijsko mehanizacijo
DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA.
Cenjene kupce obveščamo, da je spet odprta tovarniška prodajalna na Cankarjevi cesti v Tržiču, kjer se lahko po ugodnih cenah oskrbite z raznimi izdelki iz našega proizvodnega programa in tudi z dopolnilnimi izdelki drugih proizvajalcev.
Trgovina je odprta vsak delovnik od 8. do 13. in od 14. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 11. ure.
Obiščite nas!
TITAN KAMNIK
Tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o. Kamnik
Delovnim ljudem čestitamo za praznik dela, 1. maj!
(jsinsJMf Sepvis
RAJKO klMIFIC
Tončka Dežmana <4 tehC06«4) 3B 500 6^000 KRANJ
Čestita
občanom Gorenjske za praznik dela — 1. maj.
Picerija ROMANO
KRANJ
želi cenjenim gostort'] bralcem GorenjskBn glasa prijetno prvor** sko praznovanje
piccadilly    plccadilly ■ piccadilly    piccadilly piccadilly
BLED
HOTELSKO TURISTIČNO
PODJETJE
BLED
Delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in našim gostom čestitamo za praznik dela — 1. maj
piccadillv piccadillv piccadillv piccadillv
Tovarna klobukov Škofja Loka
priporoča svoje izdelke in čestita delovnim ljudem za praznik dela ■
1. maj.
piccadillv    piccadillv    piccadilly    piccadillv piccadillv
UTOK
Tovarna usnja Kamnik
Čestitamo delovnim ljudem za praznik dela — I. maj
ISB|Kf 29. APRILA 1986
OBVESTILA, OGLASI, ČESTITKE
.13. STRAN (^I^SS^IEIIGLAS
NEMOGOČE JE MOGOČE
KOVINOTEHNA BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE IN OPREMA MENGEŠ
DNEVI POSEBNIH UGODNOSTI od 28. aprila do 10. maja
radiatorji z visokim grelnim učinkom PCDG KOVINOTEHNA 18 % ceneje
bojlerji TIKI Gorenje 10 % ceneje
peči za etažno ogrevanje EMO CENTRAL in KIV Vransko 13 % ceneje
kopalniška oprema METALPLAST in STANDARD (toaletne omarice) 10 % ceneje
radiatorji EMOTERM in TRIKA 13 % ceneje
NEMOGOČE JE MOGOČE
PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ
TOZD ZA PTT PROMET KRANJ in TOZD ZA PTT PROMET ŠKOFJA LOKA objavljata prosta dela in naloge:
1. DOSTAVLJENJE PTT POŠILJK - PISMONOŠA
— 3 delavci za Kranj
— 1 delavec za Tržič
— 2 delavca za Škofjo Loko
2. USMERJANJE PTT POŠILJK
— 3 delavci (moški nad 18 let)
Pogoji:
pod 1. — končano usmerjeno izobraževanje — ptt manipulant ali osemletka ali končano osnovnošolsko izobraževanje
pod 2. — končana srednja šola ali osemletka in vozniški izpit B kategorije
Poskusno delo pod 1. traja tir mesece, pod 2. pa en mesec. Vse informacije in prijave sprejema komisija za delovna razmerja TOZD za PTT promet Kranj, Kranj, Poštna ulica 4, vsak dan od 6. do 14.30, pod 3. alineo 1. točke pa bo sprejemala prijave komisija za delovna razmerja TOZD za PTT promet Skofja Loka, 8 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri.
sozd
mercator-kjt
MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2
oglaša prosta dela in naloge za TOZD Tovarna olja Oljarica Britof
- KLJUČAVNIČARJA, ELEKTRIKARJA ali KOVINARJA STROJNIKA
IV. stopnja za upravljanje s parnim kotlom
Posebni pogoji: — izpit za strojnika kotla, 2 leti delovnih izkušenj na področju energetike, odslužen vojaški rok
za TOZD Komercialni servis Kranj
- PRODAJALKE ŽIVILSKE STROKE za prodajo po poslovalnicah v Kranju
Posebni pogoji: — 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Mercator
- KŽK Gorenjske, Kranj, Splošno kadrovski sektor, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi.
Osnovna šola
JOSIPA BROZA TITA PREDOSLJE
razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA
Poleg pogojev, predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu, mora kandidat izpolnjevati pogoje iz 137. člena Zakona o osnovni šoli. Imeti mora še:
— strokovne,  organizacijske  in  delovne  sposobnosti za opravljanje pristojnih nalog in
— ustrezne moralno-politične lastnosti
Kandidat bo imenovan za 4 leta. Začetek dela 1. septembra 1986.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šo'a Josipa Broza Tita, Predoslje. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
Kompas Kranj, vaš turistični servis, K,)-AS tel. 28-472, 28-473
Tekstilna industrija
m TEKSTILINDUS msum
Po sklepu odbora za delovna razmerja DS Skupne službe objavljamo prosta dela oziroma naloge:
Ekonomski sektor:
1. PROGRAMIRANJE II
Pogoji: — organizator dela (računalniška smer)
— lahko tudi pripravnik
— trimesečno poskusno delo
Kontrolni sektor:
2. OBRATNA KONTROLA KVALITETE TKANIN
Pogoji: — tekstilnomehanski tehnik (tkalska smer)
— dve leti delovnih izkušenj na delih oziroma nalogah v proizvodnji tkanja
— delo v dveh izmenah
— trimesečno poskusno delo
Finančni sektor:
3. PRIPRAVNIKA - 2 delavca
Pogoji: — ekonomski tehnik
— delo je za določen čas
Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne prijave v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri.
Obrtna zadruga
PREVOZNIK GORENJSKE, p. o. NAKLO
Cvetlična 10
DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA - 7. MAJ
DOM DR. JANKA BENEDIKA RADOVLJICA
Razpisna komisija Sveta Doma dr. Janka Benedika razpisuje prosta dela in naloge:
1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
2. VODJA ZDRAVSTVENO-NEGOVALNE SLUŽBE
3. VODJA RAČUNOVODSTVA
4. VODJA PREHRANE
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
Pod 1.
) d
da imajo 5 let prakse na delih in opravilih s posebnimi odgovornostmi v družbenih dejavnostih c) da so moralnopolitično neoporečni Pod 2. a) da imajo višjo izobrazbo ekonomske smeri
b) da imajo 3 leta delovnih izkušenj na področju finančnega poslovanja Pod 3. a) da imajo končano višjo šolo za zdravstvene delavce s strokovnim izpitom b) da imajo 3 leta delovnih izkušenj, od tega 1 leto pri vodenju manjših delovnih enot ali skupin Pod 4. a) da imajo končano srednjo gostinsko šolo — smer kuhar
b) da imajo 2 leti delovnih izkušenj pri pripravi hrane in organiziranju dela v manjših delovnih enotah
c) da imajo opravljen tečaj iz higienskega minimuma
Poleg navedenih pogojev se zahtevajo tudi psihofizične sposobnosti, in sicer sposobnosti vodenja in organiziranja, smisel za komuniciranje in sodelovanje, družbeno naravnan odnos do samoupravljanja, gospodaren odnos do družbenega premoženja in human odnos do ostarelih.
Vsi kandidati pa morajo imeti opravljen tečaj za varstvo pri delu.
Navedena dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema do 15 dni po objavi razpisna komisija Doma dr. Janka Benedika Radovljica, Šercerjeva 35.
O izidu razpisa bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejetju sklepa o imenovanju.
CESTNO PODJETJE KRANJ
obvešča, da bo lokalna cesta L-3809 na odseku Ulice PAVLE MEDETOVE V NAKLEM zaprta za ves promet od 5. maja 1986 do 31. maja 1986 zaradi gradnje kanalizacije in obnove vozišča.
Obvoz za ves promet je določen na relaciji NAKLO — po zvezni cesti proti Bistrici skozi podvoz pod avtocesto — STRA-HINJ in obratno. Pred staro šolo v Naklem v času zapore avtobusnega postajališča ne bo. Udeleženci v prometu naj z razumevanjem upoštevajo, da navedenih del iz tehničnih in varnostnih razlogov ne moremo izvajati med prometom.
energetika
DO ENERGETIKA n. sol. o., TOZD BUTAN PLIN, n. sol. o. LJUBLJANA, Verovškova 70
Obrat Kranj
Odbor za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. ČISTILKE
Pogoji: — NK delavka (osemletka)
— 1 mesec delovnih izkušenj
— poskusno delo traja 30 dni
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Vloge kandidatov sprejema DO Energetika, DSSS, Ljubljana, Verovškova 70, in sicer 8 dni po objavi oglasa.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu odbora za delovna razmerja.
@®m®sgyj©isnGLAS i4. stran.
OGLASI, OBVESTILA — OSMRTNICE
TOREK, 29. APRILA 1*!
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, ljube mame in babice
ALBINE FILIPAJ
roj. KONČAN
se iskreno zahvaljujemo Bolnišnici za onkologijo v Ljubljani, posebno dr. Vrščajevi, za ves trud pri zdravljenju, dr. Selanovi v Šk. Loki, sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam bili v pomoč, darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku, pevcem s Suhe in predstavniku ZB za poslovilne besede.
Škof ja Loka, 29. aprila 1986
Žalujoči: mož Pavle, hči Ida in sin Dare z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete in svakinje
MARIJE ZADNIKAR
p. d. Oreharjeve Micke
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v teh dneh sočustvovali z nami in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedom za pomoč ter Bolnišnici Jesenice in dr. Hriberniku mlajšemu. Posebna zahvala č. gospodu župniku za zelo lep pogrebni obred.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Nova vas, 20. aprila 1986
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, babice in prababice
MARIJE ŽAGAR
Ljubljanska cesta (5
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja sodelavcem Tekstilindusa, tozd Predilnica, Društvu upokojencev Kranj, pevcem za ganljivo petje in g. župniku za pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči hčerki Marinka in Justi z družinama
Kranj, 23. aprila 1986
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame
MARIJE TAVČAR
roj. Homec iz Gornje Dobrave
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, članom kolektiva RUZV, Iskra Železniki, Alpine in Tehnika za izkazano pomoč in pozornost v težkih trenutkih ob njeni smrti. Lepa hvala tudi župniku za poslovilne besede in opravljen obred, cerkvenim pevcem in pevcem iz Alpine za lepo zapete žalne pesmi. Vsem prisrčna hvala za podarjeno cvetje, izrečeno ustno in pisno sožalje tev spremstvo na njeni zadnji poti.
VSI NJENI
ZAHVALA
Minilo je deset dni, odkar nas je v 80. letu starosti sredi dela nepričakovano zapustil mož, očka, brat, tast, ata in stric
FRANC STANOVŠEK
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI
V Kranju, 25. aprila 1986
Sporočamo žalostno vest, da je v 86. letu starosti umrl naš dobri ata
MIHA KOŠNIK
Vrečkov ata s Primskovega roj. 11. novembra 1900 v Olševku
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 30. aprila 1986, ob 15. uri iz mrliške vežice na kranjskem pokopališču.
Žalujoči: žena Francka, hčerki Francka in Heli z družinama ter ostalo sorodstvo.
Primskovo, 28. aprila 1986
Umrla je
ANGELA BOŠTJANČIČ-ZALKA
roj. Jurgele
Pogreb drage pokojnice bo v torek, 29. aprila 1986, ob 16. uri na pokopališču v Kranju.
Žalujoči: mož Stane, sinova Stane in Vladimir z družinama ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob težki in nenadomestljivi izgubi naše ljubljene hčerke in sestre
KLAVDIJE RAMŠAK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, darovali cvetje in jo številno spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem, kolektivu Iskra — OtoČe, še posebej oddelku vzdrževanja in računovodstva, Podjetju za ptt promet Radovljica, PTT srednješolskemu centru v Ljubljani, posebno sošolkam in razredniku 2. b letnika za ptt promet, dijakom 3. a letnika SŠGT — turizem iz Ljubljane, učiteljem in učencem 8. c razreda A. T. Linharta iz Radovljice, njenim bivšim sošolcem in razredniku, Stanetu in Rezki za ganljive besede slovesa in gospodu župniku za pogrebni obred.
Neutolažljivi: mami, ati, Erika in Igor
V SPOMIN
K počitku leglo je telo, a delo tvoje in ljubezen pozabljena ne bo.
27. aprila 1986 je minilo leto dni od smrti
TONETA GOLJE
Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, iskrena hvala.
Francka, Stane in Mira z družino
Davča, 27. aprila 1986
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 72. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče
JANKO JAGODIC
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvala velja OO sindikata Servisno podjetje Kranj, KOGP, KS Čirče, dr. Stenšakovi in dr. Grilu za dolgotrajno zdravljenje, gospodu župniku za pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi. Posebno zahvalo smo dolžni tudi Žgav-čevim za vsestransko pomoč.
Žalujoči: sin z družino, Kati, sestra Mici in sorodstvo
Čirče, 17. aprila 1986
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega moža
MARJANA ŠPICLINA
se iz srca zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v teh dneh sočustvovali z menoj, mojega moža pa v veli' kem številu pospremili na njegovi zadnji poti in zasuli njegov grob z venci in cvetjem. Za pozornost, številne ustne in pisne izraze sožalja ter podarjene vence in cvetje iskrena hvala. Po* sebna zahvala velja družini Legat iz Lesc in sosedom za nesebično pomoč v teh težkih dneh. Hvala tudi Obrtnemu združenju Radovljica, Prevozniku Gorenjske — Naklo, ZŠAM Bled — Jesenice, Tržič, Kranj, godbi iz Lesc in pevcem za zapete žalostinke. Vsem, ki ste bili mojemu možu v življenju naklonjeni in ste ga imeli radi, posebno otrokom iz bližnje okolice, iskrena hvala.
Žalujoča žena Joži, nečakinja Romanca in najožje sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
FRANCA KOPAČA
z Luž, p. d. Prgačevega ata
se iskreno zahvaljujemo botrom, sosedom z Luž, sorodnikom in znancem. Prav tako se zahvaljujemo tudi znancem in prija' teljem iz Gorenj, Visokega, Tržiča in vsem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni tudi gasilcem z Luž za pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Gorenjskem«* tisku, Iskri — tozdoma ERO in ATC, SAVI, tozd TAP za po; darjeno cvetje in izrečeno sožalje. Zahvalo smo dolžni tudi dr. Beleharju in medicinski sestri Ančki iz Cerkelj za zdravljenje. Lepa hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred, govorniku za poslovilne besede, pevcem iz Šenčurja za zapete žalostinke in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti-
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Luže, Gorenje, Visoko, Šenčur, Srednja vas
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta, starega očeta in strica
JOŽETA ŠMIDA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence, za izrečene poslovilne besede ZB Ja' vornik-Koroška Bela. G. župniku za pogrebni obred, pevcem, praporščakom za spremstvo s prapori i° vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, hvala-
ŽALUJOČI: sin Jože s hčerko Mojco in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica, sestra, tašča in teta
JULIJANA ERŽEN
roj. Petelinkar
Za pomoč se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, pr1' jateljem, znancem ter sodelavcem Planike in Iskre za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Hvala osebju Zdravstvenega doma Kranj, Onkološkega instituta Ljubljana za zdravniško pomoč, g. župniku iz Mavčič za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za lepo petje.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Praše, 13. aprila 1986
ZAHVALA
Ob smrti moje drage sestre
MARIJE ZAKOTNIK
roj. Pintar
se zahvaljujem prijateljem in znancem ter dobrim sO' sedom, ki so mi v teh težkih trenutkih stali ob stran1-Posebno se zahvaljujem dr. Debeljaku za dolgoletni zdravljenje, sestri Florjani za nesebično nego in porno^ ter starološkemu gospodu župniku Glavanu za lep P0' slovilni obred. Lepa hvala tudi pevcem za zapeta žalostinke.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA.
V imenu vseh sestra Ivanka Pintar
Vešter, 15. aprila 1986
185
!?REK. 29. APRILA 1986
MALI OGLASI, OBVESTILA , OSMRTNICE
.15. stran ^mJgSSoJMEEGLAS
frjALI OGLASI Hi27 960
jjjaraiMtroji
*)PKodam PUHALNIK tajfun, telefon 2£593. Janez Bertoncelj, Podblica 28,
^ggsnica _5399
Lpfodam starejši industrijski PLETIL-f STROJ št. 8. Telefon (064) 62-972
|j___ 5583
podlim električni MEŠALEC za r°ievko. Urbane, Gorice 24, Golnik
JL___5725
L O°dno prodam eno leto staro čr-l?Delo TELEVIZIJO in odlično ohra-l£.n fegistriran MOTOR ČZ 175. Sp. piSrnolO, Tržič 5726
Crodam
TV nordmende ste-
§ie>Jtar 3 mesece, ekran 56 cm, KA-jep0F°N sansui SC-3330, OJAČEVA-|jr Vamaha A-500 in tuner technics — vse s carinsko deklaracijo. 41 «Ur.d Popoldne. Marko Štefe, Sebe-
H HlTJič _5727
. FOTOPOVEČEVALNIK in nov tomos ™rOMATIK prodam. Telefon 25-406
^___5728
iJV Gorenje 108, črno-bel, še v ga-*?*"}'. prodam za 7.2 SM. Telefon __5729
jwrr°dam ali menjam OJAČEVALEC Wfnc 20 W' GRAMOFON AKAI, KA-L.,F°N (tajvan), dvojni, prenosni, J^sni RAČUNALNIK Z X-81 z doda-za OSEBNI AVTO.
spominom Z"lar> Nad-=-
ižar, Lojzeta
Hrovata 7, 5730
jbeu°lam kombiniran mizarski sko-fl^i.1 STROJ na tri operacije, poravn., |» •'n vrtalna miza. Delavska c. 18, ^gjče, Kranj _5731
iur?in«0n AE 1 bodV in objektiv 2/24 in E*w 80-20 mm ter offset A-4 ge-Jk,I"° obnovljen, prodam. Telefon <£2§______5732
cilinridam traktorski MOTOR deutz, 3 lSnn J?' ^ KS, in noriš motor diesel
"^^oJmkJ14___5733
06hr°.dam POMIVALNI STROJ boseh. C?iak' Podlubnik 243, Šk. Loka, te-^62-091_ 5734
$Tbi?~"godno prodam ŠIVALNI kpn-? *-hiaditnik' "ensko KOLO in za
SSp POSTELJO z omaricami. Tele-
•^g? _ 5735
v8ni (špindel), primeren za obžago-rjJa lesa, in črno-belo TV iskra pano-Kok ■' u9odno prodam. Snediceva 2,
"-jj^jelefon 21-047_5736
CQr°dam večjo mizarsko STRUŽNI-0ouS kopirnim vodilom. Telefon po-t^liP64) 50-369 5737 r?dam l5kW
ELEKTROMOTOR.
5738
^I°Tl77-485 popoldne 'OkM2a ODžagovanje lesa, pr. 900 in MOTOR poceni prodam. Infor-4as7IJe po te,-: 83-770 v popoldanskem
^____5739
do r°dam KINOPROJEKTOR, cena po
"■^yoru. Telefon 70-366_5740
d0v[oda"i ŽAGO samico za razrez hlo-?g.qce- Informacije po telefonu (064)
^jg2______5741
da,». r,l Hl-FI sprejemnik ugodno pro-^UP64J 34-556 5742 star ^ 'oewe opta, ekran 56 cm, 34.ete leta> prodam. Telefon (074)
,•^1^, _5743
0bjeudam FOTOAPARAT praetica z !n0 tlv' in drugim priborom, primer-leio* foto lov. Gašperšič, Mišače 4, ■55079-448
5744
[Uplm
n0i"plrri šivalni stroj, lahko tudi na ^•^iPogon. Šifra: Šivalni stroj 5841 lV?uPim 200 I BETONSKI MEŠALEC.
Sv^Oman, Sp. Bitnje 23_5842
S^Pim GOLF bencinar, cena do 170
•^-fclglgfgn 66-896 _5843
«0lJiUpim OMARO za dnevno sobo, ""j^Ugjj m. Telefon 51 -941 5844 Dc^P'™ kombinirano les-steklo PRE-STENO, dolgo od 3-3,3 m.
sy^5g_po tel.37-381_5845
Teulpim kombiniran mizarski STROJ.
I°iL50-554po 19. uri
5846
Prodam 7 kompletov rabljenih za-steklenih kril za tridelna OKNA. Tele fon 70-176_5869
Zelo ugodno prodam pregradni BLOK (porolit—12) 300 kosov. Bernard, telefon dopoldne 26-771, po-poldne 24-749_5870
Prodam močnejše PUNTE, dolge 3 m, in 120 m' ladijskega PODA. Tele-fon 27-061__ 5871
Prodam armaturne MREŽE, 900 ko-sov OPEKE — modularec 30 x 20 x 20, 20% cene in 1000 kosov rabljene strešne KRITINE špičak. Telefon 45-312 popoldne._5872
Prodam opečno strešno OPEKO mediteran 222 in lesen montažni OBJEKT 10 x 6.60. Franc Oman, Sp. Bitnje 23, Žabnica_5873
Prodam 18 m' hrastovega lamelnega PARKETA. Rihtaršič, Bobovek 3 _5874
Prodam 66 m' ladijskega PODA. Te-lefon 22-205_5875
Ugodno prodam rabljene MODLE za sobni kamin in otroško posteljo iz programa peter. Telefon 74-530 5876
taino prodam
Prodam glasbeni stolp HI-FI. Ber-toncljeva 55, Kranj_5802
Prodam manjši TRAKTOR, pogon na vsa štiri kolesa. Telefon 66-340 5803
Ugodno prodam nemški ŠOTOR za 4—5 oseb, rabljen tri sezone, in barvni TV gorenje, 67 cm, star 7 let, Arnež, Križe 31, Križe _5804
Prodam belo obhajilno dolgo OBLEKO, št. 10. Šenčur, Stružnikova 17 _5805
Prodam fantovsko KOLO od 3 do 5 let. Dražgoška 5, telefon 25-993 5806
Prodam več SENA. Praprotna polica 24, Cerklje_5807
Prodam GAJBICE, primerne za jabolka ali krompir. Demšar, Martinj vrh 32, Železniki_5808
Prodam obhajilno OBLEKO za 7 let staro deklico. Telefon 61 -662 5809
Prodam globok otroški VOZIČEK tri-buna, modre barve, za 25.000 din in KENGURU za nošenje otroka, za 2500 din. Cesta 1. maja 29, Kranj_5810
Prodam PESO. Strahinj 18, Naklo _58JM
Prodam receiverKASETOFON GRAMOFON, vse tehnics, KASETOFON sonv, ZVOČNIKE JBL, OMARICO JVC in minikomponento rotostar (avto). Telefon 75-600_5812
Prodam dirkalno KOLO favorit. Informacije po telefonu 74-142 po 20. uri _5813
Ugodno prodam PELARGONIJE. Jože Konc, Mošnje 37, Radovljica, te-lefon 79-943_5814
Prodam ČOLN maestral 9 SD — in MOTOR tomos 4, kratka os. Informaci-je po tel. 82-627_5815
Prodam starejše moško KOLO. Za-loše 22, Podnart, Hajdinjak_5816
Prodam otroški športni VOZIČEK peg za dvojčka — rabljen, PEČ za centralno kurjavo TAM stadler 35.000 ccal in SURF jugo special. Viktor Uranič, Golnik 9_5817
Varnostni LOK s streho, original za traktor štore, prodam. Kupim MEŠAL-NIK za gnojevko (traktorski ali električni). Gašperšič, Mišače, telefon 79-449_5818
Prodam globok otroški VOZIČEK. Telefon 74-526 5819
tya~". kupih.
Vftn 0c*a3 k°do tu<^i lončnice iz *k^eriJe KŽK, azaleje, razna f^lV^ za uničevanje mrčesa l^^tlinah, sredstva za boljšo ho ' Vrtnarska zemlja in podobna h k° me^ ljubitelji vrtnarje 5ejer^v°lj zanimanja za tovrstni 1 ga bo društvo ponovilo
Jem ^aja!
Prodam SENO. Podreča 11
5820
^?gdi>eni mat.
p —
Plrj*Aarn nove in stare salonitne WCE 100/125 in OPAŽ (napušč). >ftSn26-211 5426
•n o£a?~lesen STROP, kmečko PEČ najboljšemu ponudniku. j*e|6f. v soboto in nedeljo popoldne.
^50-1964) 62-855 _5838
2,5 r£?arr> smrekove DESKE colarice,. F ^.in PLOHE, 5 cm. Voglje52/A
__5839
•» s0pdarn PUNTE in 2 toni CEMENTA Stol«.8?8- Telefon 26 061, Peklenik. ^iL_____5840
etem semen in sadik
5, ^ ani. aprila — V ponedeljek, tu j aJa, od 16. do 18. ure bo v vr-tir^Lj^vilJonu Hortikulturnega j^a Kranj nekakšen »vrt-^šh se;ierm v malem. Člani lja ' m vs* ljubitelji vrtnarje-dr^šh °YetJa lahko prinesejo v S^Vrt ni vrt semena in sadike <lo j >ki jim ostajajo. Tu jih bo-DiTv^k? zamenjali za druge,
Prodam SENO. Tatinec 11, Preddvor __5821
Dnevno SVEŽA JAJCA! Zadraga 18, Duplje_5822
Prodam kombinirani otroški VOZIČEK in JOGI 190x90. Telefon 38-336 od 18. do 20. ure__5823
POTAPLJAŠKI OBLEKI, 5 mm, žen ska št. 36, moška št. 50, ugodno pro-dam. Telefon (064) 34-556_5824
HARMONIKO vveltmeister, 120-ba-sno, ugodno prodam. Martin Jenster-le, Stagne 43, Zasip, Bled_5825
PRODAM stara vratna krila. Pot v Bitnje 11_
Prodam barvni televizor fisher, ekran 42, nov (23 SM) in hi-fi zvočnike 50 V, (2 SM). Telefon 50-852_
Prodam punte in bankine. Nartnik, šutna 103, Zabnica_
Prodam SEMENSKI KROMPIR IGOR (original). Zadraga 13, Duplje
3950
Obveščam cenjene stranke, da spet sprejemam naročila za rolete in žaluzije različnih barv. Roletarstvo No-grašek, Milje 13, 64208 Šenčur, tel.: 061-50-720.
vozila
D. I).
Prodam fiat 850 special, registriran do aprila 1987. Kranj, Savska cesta 60
_5443
Zastava 101 GTL, letnik 1983, v odličnem stanju, prodam. Telefon 26-255 _5446
Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1978, in ZASTAVO 750, starejši letnik. Bukovnik, Trboje 129_5745
Prodam R-4, letnik 1977, prevoženih 70.000 km. Omejc, Bavdkova 11, Stra-žišče _5746
Prodam registrirano ZASTAVO 750, letnik 1974. Mlaka 60, Kranj 5747
Poceni prodam FIAT 750, registriran do decembra 1986, vozen, celega ali za dele. Zg. Bitnje 179 (pri Puškami) Blatnik__5748
Prodam avto 126-P, ohranjen, letnik 1981, za 60 SM Telefon 33-225_5749/
Prodam neregistrirano SIMCO 1100, letnik 1972. Skofja Loka, telefon 61-441_5750
Ugodno prodam VW seiroeco TS, prevrnjen, registriran do februarja 1987, cena 25 SM. Jože Gričar, Blaže-va 10, Šk. Loka__5751
Prodam DIANO, letnik 1977, motor v dobrem stanju. Izidor Demšar, Martinj vrh 32, Železniki_5752
Prodam ZASTAVO 101, GTL 55, letnik maj 1984, prevoženih 14.000 km, v odličnem stanju, in nov MOPED APN 6. Arhar, Vincarje 12, Škofja Loka 5753
Prodam KOMBI Z-430-K, letnik 1977. Telefon 80-494_5755
Prodam FIAT 750, letnik 1980 cena 42 SM. Kržišnik, Podlubnik 286, Škofja Loka_
Prodam ZASTAVO 750 SL, letnik 1979, prevoženih 70.000 km. Informaci-je po telefonu 69-103_5756
Prodam ZASTAVO 101, GTL 55, le-tnik 1985. Telefon 82-257_5757
Prodam solidno ohranjenega »HROŠČA«, letnik 1969. Telefon 24-956_5758
FIAT panda, letnik 1985, prodam. Telefon 41-118_5759
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, za 10 SM. Informacije po tel.: 69-119, dopoldne_5760
Prodam ZASTAVO 101 GT 65, z dodatno opremo in radiom. Telefon 75-935, popoldne_5_7jn
Prodam ZASTAVO 850, julij 1984, 20.000 km, ali zamenjam za JUGO ali 101, dobro ohranjeno, doplačilo po dogovoru. Telefon 57-139_5762
Delno karambolirano ZASTAVO 101, registrirano do konca leta, prodam celo ali po delih. Sušnik, Boh. Be la 82_ 5763
Prodam R-4, registriran do aprila 1987. Telefon 37-905_ 5764
Prodam FIAT 125 P, neregistriran, vezen, po delih ali celega. Cerklje, Ul. J. Lapajne 10, Mitrakovič_5765
MEDOBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KRANJ
Strokovna služba objavlja licitacijo za odprodajo
knjižnega stroja ASCOTA.
Prometni davek je vračunan v ceno.
Licitacija in ogled stroja bosta v prostorih poslovne stavbe na Stari cesti 11 v Kranju, 5. maja 1986 ob 9. uri.
ZASTAVO 126 P, letnik 1979, bela, ugodno prodam. Telefon 75-236 5766
RENAULT 8, letnik 1971, ugodno prodam. Bratuša, Rečiška 24, Bled _5767
ZASTAVO 750, letnik 1977. prodam. Bremec, M. Pijade 9, Kranj, telefon 25-718_5768
Prodam MOTORNO KOLO jawa 350, letnik 1977, cena 15 SM. Golob, Polica 5. Naklo - telefon 47-287 5769
Dele za R-4 prodam, tudi šasijo. Te-lefon 51-982_5770
LADA 1600, letnik 1978, dobro ohranjeno, s plinsko napravo in vlečno kljuko, je naprodaj. Telefon 42-491 _57_n
Prodam VW 1200, letnik 1967, regi-striran, za 18 SM. Telefon 24-432 5772
Prodam R-12, letnik december 1976, registriran do decembra, cena po do-govoru. Telefon (064) 88-618 5773
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, za 30 SM. Muzga, Alpska 3, Bled 5774
VW variant, letnik 1967, vozen, neregistriran, motor dobro ohranjen, pro-dam. Telefon 77-240_5775
ZASTAVO 101, letnik december 1979, prevoženih 46.000 km, prodam. Dosič, Hrušica 123, Jesenice 5776
Prodam JUGO 45, letnik 1984. Roz-man, Gorica 8, Radovljica_5777
Prodam 101, 1979Jetnik, registrirana do 30.3. 1987. Srbobran Simič, Tavčarjeva 10, Jesenice, telefon 82-940 _5778
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Visoko 28_5779
ZASTAVO 750 poceni prodam. Tele-fon 35-061_5780
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979 SC. Telefon 50-956_578JI
Prodam ZASTAVO 750, letnik avgust 1983. Telefon 44-682 po 14. uri _5782
R-4, letnik 1979, prodam. Poljšak, Triglavska 36, Radovljica_5783
Prodam AMI-8, v voznem stanju, neregistriran. Telefon (064) 50-847 Tržič ___5784
Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, lahko tudi po delih. Telefon (064) 75-792, popoldne od 16. ure dalje;_5826
Prodam VW buggv, neregistriran. Sitar, Križe 20, Tržič_5827
ZASTAVO 430 K - KAMIONET, le-tnik 1976, prodam. Telefon 76-600 5828
ZASTAVO 101, letnik 78, prodam. Visoko 103_
Prodam skoraj nov APN 6. Parava-nja Tugo, Partizanska 46, telefon 61 253
ilanovanja
Mlajši moški, samski, išče SOBO v Kranju in bližnji okolici. Emil Žvab, Ce-sta gorenjskega odreda 6, Kranj 5847
Prodam dvosobno STANOVANJE na Planini II. Naslov v oglasnem od-delku.___5848
Družbeno enosobno pritlično STANOVANJE (bivalna kuhinja), ZAMENJAM za enako s centralno kurjavo. Ogled med prazniki Nataša Kupreša nin, St. Rozmana 11, Zlato polje, Kranj
5849
pomesti
Kupujem PARCELO s starejšo HIŠO ali samo parcelo, veliko do 12 arov, v bližini Kranja. Golnika ali Tržiča. Po nudbe pod šifro: Parcela_5482
Prodam gradbeno PARCELO, 600 kv.metrov. Ribno pri Bledu, šifra: BLED_5850
Parcelo z objektom, vodo in elektriko na deželi, v okolici Šk. Loke, zamenjam za enosobno stanovanje ali garsonjero v Šk. Loki ali okolici. Informacije po tel. 62-452 od 16 do 20. ure _5851
Objekt, primeren za vikend, z nekaj zemlje v bližini Preddvora prodam. Naslov v oglasnem oddelku._5852
Manjšo HIŠO, po možnosti z vrtom, vikend ali kakršnokoli STANOVANJE, primerno za bivanje, najamem takoj. Ponudbe pod šifro: Sonce in mir 5853
iian.opiema
Poceni prodam zakonsko POSTELJO in enodelno omaro. Telefon 22-101__5829
Prodam 3 kW termoakumulacijsko PEČ. Visoko 54. Šenčur_5830
Prodam RP pomivalno KORITO orhideja 60x120. Franc Skvarča. Nadi žarjeva 8, Čirče Kranj_■__5831
Poceni prodam starejši ŠTEDILNIK (2 plin. 2 elektrika). Telefon 60 268 _5832
Ugodno prodam črno-bel TV ei niš, star štiri leta. Telefon 60-050 5833
Prodam 3 kW termoakumulacijsko PEČ AEG. Čebulj. Potok 1, Komenda. telefon (061)841-548_5834
Prodam garderobno OMARO - mahagonij. Ogled v sredo in četrtek dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku _5835
Prodam tridelno kuhinjsko KREDENCO ZLIT. svetle barve. Telefon 38 469 ' 5836
Ugodno prodam raztegljiv KAVČ, dva FOTELJA in nizko MIZO. Franc Mrak. Trojarjeva 24, Kranj_ 5837
Prodam enojno POSTELJO z jogi jem. Telefon 33-824_
HiaM
Prodam dve teleti in delavnega VO LA. Ovsiše 28. Podnart_ 5785
Prodam manjše in večje PRAŠIČKE. Stanonik. Log 9, Šk Loka_5618
Prodam TELICO Mače 1, Preddvor _ 5786
Prodam PUJSKE, od 30—35 kg tež-ke Zg. Brnik 28 _5787
Prodam TELIČKO in BIKCA simen-talca. Gros, Sr. vas 16, Gorice — Golnik_5788
Prodam TELICE frizijke iz A kontrole od 1 meseca do 2 leti ali KRAVE po iz biri. Voglje 50_5789
Prodam 10 dni starega BIKCA. Praprotna polica 24, Cerklje, telefon 42-421_ 5790
Prodam 10 dni staro TELIČKO si-mentalko, primerno za rejo. Telefon 44-124_ 5791
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zg. Brnik 7_5792
Prodam KRAVO, staro 5 let. Haj-man, Kovor 84_ 5793
Prodam 40 kg težkega PRAŠIČA. Franc Poklukar, Poljšica 13, Zg. Gorje _ 5794
Prodam SVINJE, od 90-110 kg, za nadaljnjo rejo. Log, J. Krivca 10, Dizo Osmančevič. Jesenice_5795
Prodam del. konja, starega 15 let. Milan Potočnik. Zali log 32, 64228 Že lezniki 5796
DEŽURNI VETERINARJI
od 30. 4. do 9. 5.1986 za občini Kranj in Tržič od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, I. Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure pa na tel.: 42-175
za občino Škofja Loka JANKO HABJAN, dipl. vet., Polje 1, Žiri, tel.: 69-280 MIRO KRIZNAR, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130
za občini Radovljica in Jesenice
JANEZ URH, dipl. vet., tel.: 23-716 ali 25-779
Obveščamo, da bo cesta na Šmarjetno goro, in sicer od odcepa k hišam do sedla, 28. 29. in 30. aprila zaprta od 7. do 14. ure zaradi spravila lesa.
Prodam 10 mesecev staro žrebe no-rik. Anton Mrak, Zg. Lipnica 1/A, tele-fon 74-822_5797
Prodam TELICO in kupim traktorsko FREZO. Telefon 79-953_5798
Prodam 3 BIKCE simentalce. Jože Ribnikar, Sr. vas 11, Golnik_5799
Prodam 14 dni starega BIKCA si-mentalca in nekaj debelega krompirja. Žeje 15, Duplje_ 5800
Prodam 11 mesecev staro ŽREBICO in ŽREBCA. Kapus, Zagoriška 16, Bled
5801
PRIREDITVE
Vsak petek in soboto v MAJU PLES na vrtu hotela Jelen v Kranju. Igra Kr vavški kvintet._5491
Gasilsko društvo Virmaše — Sv. Duh prireja PRVOMAJSKO VESELICO v prostorih KUD Ivan Cankar — Sv. Dih, 3. maja 1986, s pričetkom ob 20. uri. Za dobro razpoloženje igra ansambel TRIGLAV. Gasilsko društvo Virmaše_5863
V četrtek, 1. maja ob 20. uri ste vabljeni na prvomajski ples v hotel BOR v PREDDVOR. Igra skupina TEN.
Zaposlimo pridno in pošteno Čl STILKO v redno delovno razmerje. Plačilo po dogovoru. Gostilna Bukov-nik, Hotemaže, telefon 45-068 5488
Sprejmem ŽENSKO za delo pri obrt-niku. Majda Fon, Kranj, Oprešnikova 60_;_5854
Pridnim mlajšim osebam z lastnim prevozom nudimo terensko delo na območju Slovenije, šifra: Tudi sobota in nedelja _5721
Zaposlim KV KLJUČAVNIČARJA in delavca za priučitev. Ključavničarstvo Peklaj, Puštal 46/A, Šk. Loka, tel. 62-052_5855
ŠIVILJO sprejmem v redno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Narava dela — šiva-nje. Šifra: Natančnost_ 5856
Zakonca z lastnim prevozom sprejmeta delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku.__5857
Sprejmem honorarno delo na dom — sestavljanje elementov ali plastike ali podobno. Šifra: Klemen 585Š
OBVEIIltA
Krajevna konferenca SZDL Primsko-vo vabi na ZBOR KRAJANOV, ki bo v torek, 6. maja 1986, ob 19. uri v dvorani Zadružnega doma na Primskovem. Obravnavali bomo plan KS in volili delegate v skupščino KS. Pridite v čim-večjem številu.__5494
BRŠLINKE, POKONČNE PELARGONIJE in druge cvetice za balkone in okna dobite v vrtnariji GOMZI — Pod-brezje 5862
zapoilltve
Honorarno zaposlimo žensko za čiščenje lokala v jutranjem času, zaželena mlajša upokojenka. Picerija Roma-no. Tavčarjeva 31, Kranj_5859
Gostišče in diskoteka STARI KOVAČ išče: kvalificiranega kuharja, natakarja (lahko tudi začetnik), delo za nedoiočen čas s polnim delovnim časom, osebni dohodek po dogovoru. Sreda in nedelja zaprto. Informacije po tel. (061) 722-467_5860
Takoj zaposlim pohištvenega MIZARJA ali delavca z veseljem za priučitev, pogoj: odslužen vojaški rok. OD po sposobnosti in učinku. Alojz Smolej, Pohištveno mizarstvo, Kovor 63, Tržič, tel. 57-096 5861
OlIALO
Delavcem Živinorejskega zavoda Kranj, posebno pa vsem veterinarjem občine Jesenice, hvala za prizadevanja, čestitke ob prazniku dela. Lavti-žarjevi — Kranjska gora._5864
Izdelujem gradbene načrte, dokumentacijo in nadzorujem gradnjo, Te-lefon 75-193 zvečer _5865
Polagamo stropne in stenske obloge ter pod^z materialom ali brez. Tele-fon 50-554 po 19. uri_5866
Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Telefon 50-243_5867
Na dom sprejmem kakršnokoli delo: lepljenje, barvanje, sestavljanje; lasten prevoz in telefon. Informacije (064) 50-824 _5868
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
IVAN KAUČIČ
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 30. aprila 1986, ob 15.30 na pokopališču na Kokrici.
Žaluj
oci vsi njegovi.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju
ALOJZ HOČEVAR
roj. 1911
Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 28. aprila 1986, na kranjskem pokopališču
Sindikalna organizacija SAVA KRANJ
ZAHVALA
Ob smrti naše tete
TINCE MOČNIK
se iskreno zahvaljujemo dr. Bajžlju za dolgoletno pomoč, gospodu župniku, sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ji pomagali, ter pevcem iz Naklega. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili s cvetjem in jo spremili na njeni zadnji poti.
Nečak Lojze z družino
Zg. Bitnje, 21. aprila 1986
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre
MARIJE VOLČJAK
p. d. Sajevčeve mame
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, še posebno pa sosedom za pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter za vsa ustna in pisna sožalja. Lepa hvala sodelavcem Petrola, tozd Kranj, ZZB Preddvor, govorniku za poslovilne besede, praporščaku in pevcem iz Naklega za petje žalostink. Zahvaljujemo se tudi dr. Hriberniku ml. za skrb na domu
in g. župniku za pogrebni obred.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
VSI NJENI
Tupaliče, 13. aprila 1986
FRANC. PESNIK IN POUTIK, INTIMNA IN MELANHOLIČNA POEZUA (ALPHON-SE DE)
GR OTOK VSARON-SKEM ZALIVU
GL MESTO FRANCIJE
HUD STRUP ZA MIŠI IN PODGANE
OLA8
LUDOLFO-
vo
ŠTEVILO
ČETRTI RIMSKI KRALJ
VELIKI KAMNI
PREBIVALEC ISTRE
NIZOZEM KOLESAR (JAN)
ZANIMANJE
PLANŠAR
PEVKA LUKIC
USNJEN JERMEN
ZA HLAČE
VEDA O ANALIZI
ŽELATINA
JANEZ
POBIRALEC NAROČNINE
KOŠARKAR
DEU-BAŠIČ
•NA DUŠEK>
SKLADBA ZA ZBOR IN ORKESTER
VEL KOS PAPIRJA
PRITOK TIBERE IANIO)
IZUMITEU KARBIDNE RAZSVET
DANSKI ŠA-HIST (BENT)
PISEC •LADJE MRTVIH' (BRUNO)
RADU
BELOUŠKO VALONSKI DRAMATIK - SIMBO-
LIST. N06EL0VEC (MAURICE, 1862-1949)
INDIJANSKI MEHKI
ČEVUt BREZ PETE
ČASTILEC, OBOŽEVALEC
MUSLIM. MOŠ. IME
TRI IITALU)
•OČE- RELATIVNOSTNE TEORUE
JEZERO V
ETIOPUl
CESTNA TAKSA
VIS V RIMSKI DOBI
NOGOMET. KLUB IZ MILANA
VRSTA APERITIVA
IT. MESTO, OB REKI MINCIO
VRSTA RAZCVETJA
REKA V KARLOVCU
RISTO SAVIN
SESTAVIL: A. NOČ
ODKRITJE, ODPIRANJE
KIRURŠKA IGLA
•NOVI SVET«
MITOL. PRVI LETALEC
NAKANA. NAKLEP
OOEBEUE-Nl PODZEMNI DELI RASTLIN
ŠVEDSKO ZIM. ŠPORT. SREDIŠČE
BRUS ZA KOSO
STANE MANCINI
USTANOVITELJ KODAKA (GEORGE)
MESTO V VOJVODINI, OB DONAVI
NEODLOČEN IZID
DEL KNJIGE
PRAPRE-BIVALEC APENIN. POLOTOKA
SODARSKO ORODJE
AZIJSKA PALMA
PUŠČAV-
MAJHEN
GLODALEC
VRSTA MINERALA
IVAN TAVČAR
OBČASNA
TRŽNA PRIREDITEV
KONEC POLOTOKA
MARIBORSKI BA-LETNIK
VRSTA VRBE
POKRAJ. V VIETNAMU
SLAVKO OSTERC
SLOV.
OPERNI PEVEC IN PEDAGOG
(JOSIP)
KRAJ PRI MOKRONOGU S TOVARNO PUAČ
SL. BARON IN POLIHISTOR (JANEZ
VAJ KARO)
INDONEZ ME NOVE GVINEJE
GL. BABILONSKO ŽENSKO BOŽANSTVO
AGAVI PODOBNA
JUŽNA RASTLINA
ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 7. maja do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1 — z oznako PRAZNIČNA KRIŽANKA.
1. nagrada 2000 din, 2. nagrada 1200 din, 3. nagrada 800 din in 5 nagrad po 400 din.
Za praznik odlikovanja predsedstva SFRJ — Ob dveh priložnostih so v kranjski občini podelili odlikovala predsedstva SFRJ. 16 odlikovanj so podelili v tekstilni tovarni Zvezda, ki je ena od treh najuspešnejših slovenskih tekstilnih tovarn. Predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Torkar je red dela s srebrnim vencem podelil Bernardi Aleš, Mariji Barjaktarevič, Rozaliji Eržen, Jerci Kozjek, Mariji Kozjek, Mariji Novak, Alojzu Omejcu, Mariji Pipan, Branetu Praprotniku, Djuru Prači, Pavli Rakovec, Heleni Rakonjič, Janezu Roglju in Stanetu Vrhovniku, medalji zaslug za narod pa Francki Potočnik in Ivanu Zriliču. Na osrednjj. občinski proslavi ob 27. aprilu in 1. maju pa je red zaslug za narod s srebrnimi žarki prejel Stanislav Svetelj, red zaslug .za narod s srebrno zvezdo Valantin Kokalj in Alojz Marolt, red dela s srebrnim vencem Marija Duhovnik, France Jamnik in Aleksander Ravnikar, medaljo zaslug za narod Brigita Leban-Feldin, Roman Mar-guč, Marija Markuta, Marjan Petrič in Lidija Zdešar, medaljo za vojaške zasluge pa je prejel Sašo Jug. Na sliki podelitev odlikovanj v Zvezdi, (jk) — Foto: F. Perdan
Pohod
na kresovanje
Ambrož pod Krvavcem, 29. aprila — Jutri, v sredo, na predvečer 1. maja, prireja Športno društvo Krvavec iz Cerkelj tradicionalni pohod na kresovanje za krajane iz vasi pod Krvavcem. Prireditev se bo začela ob 21. uri s krajšim kulturnim programom.
J. K.
Delavno in praznično
Prvi maj je brez dvoma eden najbolj spoštovanih praznikov, saj ga le redki, razen če je sila, izkoristijo za delo. Prvi maj je bil in ostaja delavski praznik in tako ga je treba tudi praznovati. Ker pa bodo v nekaterih delovnih kolektivih ves teden prosti, bodo ti prosti dnevi tudi delavni, posebno, če bo dobro vreme. Vremenoslovci napovedujejo, da bo drugo polovico tedna lepo vreme in bodo dobre razmere tako za praznovanje kot za počitek in delo. Kako boste preživeli praznike, je bilo vprašanje za tokratno tradi-
Franc Bečan iz
cionalno anketo I
Kranja: »Prvega in drugega maja bom večinoma prost in ju bom izkoristil za počitek. Ostale proste dneve pa bo treba kaj postoriti. Prvi maj je še vedno najbolj spoštovan delavski praznik, katerega tradicija drži še naprej in jo moramo vsi negovati.«
Anton Blaznik iz Naklega:
»Udeležil se bom srečanja na Joštu in tako sklenil praznični del prostih dni. Postoril bom to in ono, pa tudi malo počitka si bom privoščil in si na-
bral novih moči. Mislim, da ostaja 1. maj še naprej tradicionalni delavski praznik in da to čuti večina delavcev. Zato tradicija prvomajskega praznovanja še živi.«
Pavla Rakovec s Primskovega:
»Delov aa organizacija mi jc omogočila enotedensko letovanje v Čateškib toplicah. Greva oba z možem. Plačala bova 30 odstotkov cene, drugo pa da kolektiv. Bivala bova v hotelu. Prvi maj ima še vedno tradicijo delavskega praznika. Ljudje ga spoštujejo, obenem pa prvomajske proste dneve izkoristijo tudi za delo doma ali pri znancih.«
Jakob Beguš iz
Žirovnice: »Praznoval boni, kot se spodobi-Prvi maj je velik praznik, in to tisti, pravi delavski. Ima dolgoletno tradicijo in z njo nadaljujejo. Seveda pa bomo prazni-izkoristili tudi za druga opravila, za počitek in za razvedrilo. Tradicijo praznovanja prvega maja je treba nadaljevati.«
J. Košnjak
(
J
Za praznik na Jošt
Kranj, 1. maja — Osrednja občinska proslava ob prazniku dela bo tudi letos na Joštu. Začela se bo ob 10. uri s kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali Mešani pevski zbor DPD Svoboda s Primsko-vega, tamkajšnja folklorna skupina in recitatorji. Slavnostni govornik na srečanju bo Janko Lončar, delegat za zvezni sindikalni kongres. Po prireditvi bo zabavni program, v katerem bo igral ansambel Jevšek.
Na predvečer praznika bo na Joštu kresovanje, začelo se bo ob 20. uri.
30. aprila in 1. maja bo cestna zapora na cestah Javornik-Jošt, in sicer na predvečer praznika od 15. do 22. ure, na praznični dan pa od 6. do 15. ure. Zaprta bo tudi cesta Stražišče—Čepulje, in sicer od 8. do 10. ure.
V.
Praznik kranjskega Partizana — Na osrednji proslavi v občini Kranj v počastitev 27. aprila in 1. maja so proslavili tudi jubilej Partizana: 90. oble-tnico ustanovitve Sokola in 35. obletnico preimenovanja v TVD Partizan-Slovesni govornik je bil predsednik Partizana Matija Juvan, na proslavi pa so podelili plakete ZTKO, plakete Partizana in priznanja za športne uspehe. — Foto: F. Perdan
Zapora ceste Visoko—Cerklje
Kranj, 28. aprila — Obnova cest v kranjski občini poteka po pf0 gramu
D
G
g
str
H
St]
o,
B, Pi
st
ti
St;
a
ul
1
Cestno podjetje Kranj, ki skupaj s Komunalnim obrtnim gradbenim podjetjem Kranj odpravlja poškodbe po zimi in obnavlja ceste v kranjski občini, je minuli teden na cesti Visoko—Cerklje začelo popravljati udarne jame in polagati grobi asfalt. Od 5. do 10. maja, vsak dan od 7. do 17. ure, pa bo ta cesta zaprta za ves promet zaradi obnove asfaltne prevleke.
Po podatkih strokovne službe SIS občine Kranj, ki spremlja uresničevanje programa obnove cest v občini, je bi-
il
lo do 18. aprila zakrpanih ok1: 80 odstotkov udarnih jam na mesti** ulicah in 40 odstotkov na lokalnih y stah. Ocenjujejo tudi, da potekajo & la dokaj hitro, čeprav sta izvajale^ del več dni nagajala dež in sneg.
A. 2-
Naslednja številka bo izšla v torek, 6. maja
'IMSS^©IEnGLur\S   Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj —-Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Le a Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar, Danica Zavrl-Zlebir in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokora — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol-tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za I. poiletje 1.600 din.
Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj