AMERIS
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER

NO. 161.
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JULYllth, 1930.
LETO XXXII.—VOL.XXXII.
Ženska zrakoplovka in štiri osebe zginile na širnem morju
Berlin, 10. julija. Nobenega glasu in sledu ni o Amerikanki, Miss Ruth Patricia Northrup iz Philadelphije, ki se je dvignila v zrak pretekli pondeljek z dr. John L. Burkholderjem iz Mount Pleasant, Pa., in tremi drugimi nemškimi potniki. Odpeljali so se preko morja, in ker je vladala tedaj močna nevihta na morju, je zrakoplov najbrž padel v vodo. Prva dva dni so iskali za zginulimi, toda sedaj so vse iskanje opustili. Zrakoplov je bil namenjen iz Stettina v Stockholm, in je bil spotoma prisiljen podati se navzdol, ker se je zlomil propeler in motor poškodoval. Ko se je zrakoplov zopet dvignil, je po kratkem poletu padel v vodo. V bližini se je nahajala tedaj ria morju neka nizozemska jahta, ki je hitela takoj na pomoč, toda bilo je prepozno. Vseh pet oseb je zginilo pod vodo. Miss Northrup bi bila sko-ro rešena, da se ni pripetila nezgoda. Kapitan jahte "Spees" je .opazil ponesrečence in je hitel bližje, toda radi silnih valov ni mogel priti popolnoma v bližino. Miss Northrup se je držala za ponton, toda roke so ji najbrž omagale, da je spustila in se zanesla na rešilni pas okoli telesa, da jo vzdrži nad vodo, dokler ne pride pomoč. Skušali so jo po-/ tegniti z vilami iz voda, toda pri tem se je pretrgal rešilni pas, in ženska je zginila pod vodo. -o-
Nemci se zopet koljejo med seboj
Berlin, 10. julija. Iz tega mesta je vlada poslala v mesta Trier, Koblenz in Wiesbaden močne oddelke policistov, da pomagajo potlačiti nemire, ki so izbruhnili v Porenju, kjer se pristaši nemške republike in separatisti, ki zagovarjajo lastno porenjsko republiko, bijejo medsebojno. Iz Triera se poroča, da je množica podivjanih Porencev napadla v tem mestu neko gostilno, kjer so se zbirali separatisti. Razbili so vse pohištvo in slednje pometali v reko Mosel. Množica, ki je udana nemški republiki, napada hiše separatistov, in policija ima težaven posel vzdrževati red.
ženski Klub
Ženski Klub Slovenskega Doma na Holmes Ave. priredi v nedeljo, 13. julija, na prijazni Močilnikarjevi farmi svoj piknik. Delničarji in delničarke Doma, pa tudi vse ostalo naše občinstvo je vljudno vabljeno k veliki udeležbi. Za vse goste bo imenitno preskrbljeno. Igrala bo fina godba Jack Zorca. Avtomobili vozijo izpred Slovenskega Doma na Holmes Ave. od 1. ure naprej.
Čudna tožba
Miss Mary Struch, 2464 Tre-mont Ave., toži Jos. Butara, 2505 Thurman Ave., na $10,-000, ker jo je slednji baje prisilil, da je šla z njim na sprehod, in se je Butar z njo zabaval. Zakaj pa policije ni poklicala?
Štirje mrtvi
Vročina v državi Ohio, ki je vladala preteklo sredo, je zahtevala štiri žrtve. Enajst nadalj-nih žrtev je zahtevala vročina po ostalih državah.
* Farmarski banki v La Sallc, 111., so roparji odnesli včeraj ?G,000.
Policija v New Yorku aretira napol gole ženske v gledališču
New York, 10. julija. Policija je ob pol šesti uri včeraj zvečer aretirala devet mladih deklet, gledaliških igralk v New Amsterdam gledališču ter jih je obtožila, da so uprizorili nemoralno predstavo. Policija je imela tudi varant za lastnika gledališča, znanega Earl Carroll, ki je bil že večkrat aretiran radi enakih predstav, in je zlasti znan izza afere, ko je dovolil, da so se na gledališkem odru gole ženske kopale v banji, napolnjeni s šampanjcem. Njegov odvetnik se je izjavil, da se nahaja Carroll izven mesta, toda bo gotovo prišel na policijsko postajo, da se zagovarja. Policija je i prišla na oder skozi zadnja vra- i ta, kjer je vstop za igralke, in ; nad katerega vratih se blesti napis: "Skozi ta portal stopajo najlepše ženske na svetu." Policija je čakala, dokler ni bila predstava gotova, nakar je sledila aretacija igralk. Aretirane igralke so stare od 18 do 20. let. Na licu mesta se je zbrala velika množica ljudi, ki je žvižgala policiji. Dekleta, ki so nastopila na odru, so imela na sebi kot edino "oblačilo" — nojevo pero. Na policijski postaji je morala vsaka igralka položiti bond za 5500, nakar je bila oproščena, da pride drugi teden na zagovor pred sodnika. Kazen za tak nastop je zapor za 6 mesecev, poleg tega se pa gledališče lahko zapre za nadaljne prireditve.
-o-
Še eden, ki je spregledal v 33 letih
Sydney, Avstralija, 10. junija. Stephen McCormack, poslovodja pri neki družbi, ki prodaja sadje, je pred 33. leti zgubil vid na desnem očesu, ko mu je v oko padel mal kamenček, kate-! rotniki, ki bodo sodili 28 letne-rega je dvignil konj navzgor, ko ga Tilby Smitha iz Ashtabule, je udaril s kopitom ob tla. Vsa so izbrani. Obravnava se začne zdravniška veda možu ni mogla danes. Tilby Smith je obtožen, pomagati, toda ko ga je včeraj pri neki igri njegov prijatelj udaril na oko, je McCormack najprvo čutil bolečino, potem pa je od veselja zakričal, ko je na dotično oko zopet prvič v 33. letih spregledal.
Silno zanimanje za obravnavo proti morilcu lastne žene
Jefferson, Ohio, 10. julija. Po-
G. Banovec v Clevelandu
V sredo je dospel iz dolgega potovanja držav, kjer je imel
da je pomagal pri umoru svoje žene, ki je bila ustreljena od neke postrežnice, Mrs. Maude Low-ther. Mož je napeljal svojo ljubico, da je ustrelila njegovo ženo, potem ko ji je potisnil orož-j je v roke. Pri izbiranju porotnikov, ki so vsi farmarji, je mnogo slednjih prosilo sodnika, da jih oprosti porotne službe, ker so zaposljeni pri košnji, in
več jako uspešnih koncertov, j ker je lepo vreme, ne bi smeli
tega časa zamuditi. Sodnik jih je oprostil. Danes zjutraj se je zbralo v mali sodni dvorani nad 500 oseb, in dvorana je bila natlačeno polna. Obtoženec Smith sedi mirno ob strani svojih dveh zagovornikov. Tik za njim se nahaja oče, stari Smith, katerega usoda njegovega sina teži globoko v srcu. Med porotniki se nahajajo osebe sledečih po-klicov: lekarnar, mizar, hišna
naš prijatelj g. Svetozar Banovec.Za več tednov namerava ostati v Clevelandu, kjer bo tudi čakal, da dobi od ministerstva v Belgradu dovoljenje za medalj ni dopust. G. Banovec je zelo pohvalil ameriške Slovence v raznih državah, ki so mu povsod tako prijazno šli na roke. Prav dobrodošel v naši naselbini !
Šole v Clevelandu zahtevajo $400,000 več za svoje izdatke
Pred petimi leti so znašali stroški javnih šol v Clevelandu $15,758,000 na leto, letos pa znašajo že $17,454,000, pa vendar zahteva šolski odbor nadaljnih $400,000, da bo lahko pokril vse stroške. Poleg tega naznanja blagajnik šolskega odbora, da bo moral šolski odbor dobiti vsako leto najmanj $200,000 več, kar bo šlo za povišanje plač učiteljem in učiteljicam. Resnica je, da pred petimi leti je bilo v Clevelandu 16,000 šolskih otrok manj kot jih je n. pr. letos, in da se za te otroke morajo dobiti potrebni prostori. In to je tudi vzrok, da se bo moralo prihodnjo spomlad začeti graditi dvoje novih šol, in ako bo naraščanje šolske mladine v prihodnjih petih letih isto, kot je bilo zadnjih pet let, se bo potrebovalo najmanj deset novih šol. Bomo pač morali seči nekoliko bolj globoko v žepe pri davkih.
Iz počitnic
Miss Anna in Miss Marie Mr- gospodinja, upokojeni železniški zlikar, 1025 E. 62nd St., ter strojevodja, upokojeni bankir, Miss Frances Babnik iz Luther železniški premikač, lastnik sla-Ave., so se vrnile iz potovanja, j ščičarne, štirje farmarji in en ki je mladenke pripeljalo do [študent.
■ Scranton in Forest City, Pa.	-
Tu so bile gosteh pri Mr. in; Pol-letna razprodaja Mrs. Kobal. P|ra,v Jteadovoljne Ena ali druga naša Slovenka so 's potovanjem in zdrave in si želi lepo, trpežno obleko, toda srečne so se vrnile domov.	se ji mogoče zdi predraga. Po-
Dospeli iz domovine j znani slovenski trgovec Jos. V četrtek dopoldne je dospe-
la iz stare domovine Mrs. Tončka Penko, soproga našega zastopnika Mr. Penkota v Collin-woodu. Z njo sta dospeli tudi hčerki Zvezdana in Zvonka. Iskreno dobrodošli med nami!
* 1,880,000 brezposelnih se na-' ha j a v Nemčiji.
štampfel je priredil te dni pol letno razprodajo, pri kateri je znižal ceno oblekam za polovico, tako da ima vsaka priliko dobiti dobro, trpežno obleko po polovični ceni. Opozarjamo na tozadevni oglas.
* Mesto Pittsburgh ima 669, 1631 prebivalcev.
Napačni naslov
Policist Molnar, ki odgovarja telefonske klice na centralni policijski postaji, je včeraj padel s stola, ko. je zaslišal po telefonu neki ženski glas: "Dragec, pri-nesi mi takoj pint Wm. Penn žganja!" Policist Molnar je zopet prišel k sapi in je odgovoril ženski, da je to glavna policijska postaja, toda ženska ni hotela verjeti, pač pa je na vsak način hotela imeti žganje. Molnar je končno poklical kapitana Mc-Mastra, in potem- že veste, kaj se je zgodilo.
Dekliška Mar. družba
Seja Dekliške Marijine družbe pri fari sv. Vida se vrši v petek večer, 11. julija, ker je bil zadnji petek praznik. — Tajnica.
Starostna pokojnina za 15,000 delavcev v New Yorku upeljana
New York, 10. julija. Mesto New York je upeljalo pokojnino za slabotne in ostarele delavce, ki se bo začela te dni izplačevati. Pričakuje se, da bo mesto New York v prvem letu plačalo najmanj $5,000,000 v pokojninah, in da bo približno 15,000 oseb deležnih te pokojnine. Do pokojnine je delavec šele upravičen, ko doseže 70. leto starosti. Računa se, da je kakih 150, 000 delavcev v New Yorku, ki fo prekoračili 70. leto, in da najmanj 15,000 od teh je absolutno potrebnih podpore. V vsej državi New York bo dobivalo starostno podporo približno 51, 000 ostarelih in slabotnih oseb. Pokojnina za vso državo bo znašala letno najmanj $12,500,000. Pričakuje se pa tudi, da bo mnogo stotin ostarelih siromakov, ki se nahajajo sedaj po javnih ubožnicah, zapustilo slednje, ko bodo dobivali pokojnino in bodo skušali živeti neodvisno pri svojih sorodnikih ali prijateljih.
Francija je zvišala proračun za armado za 45 milijonov dolarjev
Paris, 10. julija. Finančni odbor poslanske zbornice je danesj odobril nadaljnih izdatkov za: francosko armado v svoti 1,126, 000,000 frankov, kar znaša približno $45,000,000 v ameriški veljavi. To se smatra, da je kot direkten odgovor na postopanje italijanske vlade, ki je povišala svoj vojni proračun za $26,000, 000, potem ko je bil redni proračun že odobren. 320,000,000 bo francoski vojni minister uporabil za nakup novih topov, mu-nicije in potrebščin. Mornariški oddelek vlade dobi nadaljnih 6,000,000 frankov, dočim dobi, zrakoplovni oddelek 229,000,000 frankov za nakup 5 novih zrakoplovov in opreme. Nadalje je sklenil francoski parlament, da nikakor ne pristane na pariteto glede mornarice z Italijo, ker Francija čuti, da je opravičena do več vojnih ladij kot Italija. Ustavilo se tudi ne bo gradnje submarinov, kot se je prvotno poročalo. Obenem se pa tudi iz Londona poroča, da je angleški parlament dovolil vladi nadaljna \ dva milijona dolarjev, preko pro" računa, za mornariški oddelek vlade. Oborožujejo se v Evropi prav dobro!
-o-
17 aretiranih radi smole in perja
Orange City, Iowa, 10. junija. John de Jong, 41 let star, vdovec j in oče pet otrok, je bil včeraj odpeljan, ko se je nahajal pri svojem delu. Napadla ga je tropa moških, ki so ga peljali izven me-i sta, kjer so ga slekli, namazali, f smolo in posuli s perjem, na-1 kar so ga zavili v rjuho. Potem so ga pa odpeljali v sredino mesta in tam pustili. De Jong je! prišel v urad šerifa in povedal svojo zgodbo, šerif je nemudoma, aretiral 17 oseb, ki so se udeležile tega napada. De Jong je bil obtožen, da je imel neposta-vno razmerje z neko omoženo žensko.
162 premogarjev ubitih v strašni premogarski nesreči v
Neurode, šlezija, 11. julija. Strupeni plini so danes v bližini tega mesta se nahaja jočem rudniku, znanim pod imenom "Ven-ceslav," povzročili strahovito razstrelbo, ki je zahtevala strašne žrtve. Do danes opoldne so prinesli na površje 81 trupel premogarjev, ki so se ob času razstrelbe nahajali v jami. Pričakuje se, da bo znašalo število vseh mrtvih najmanj 162. Rešilnemu moštvu se je posrečilo dobiti le 49 premogarjev iz jame, toda vsi trpijo na posledicah udihavanja strupenega plin a, vendar se pričakuje, da bodo okrevali. Ob času, ko je rešilno moštvo prineslo na dan prvih 81 mrtvih, se je nahajalo v jami še vedno 81 premogarjev, dočim so jih 49 dobili še pri življenju. Ker je pa dostop v razne jame nemogoč radi še vedno se razšir-jajočih strupenih plinov, je težko verjetno, da bi mogli ostalih 81 premogarjev rešiti. Več kot 12 ur bo vzelo, predno bodo mogli dospeti do ponesrečenih. Rešilno mcštvo nosi sicer plinove maske na obrazih, toda zrak v jami je tako prepojen s strupenimi plini, da se morejo posamezniki obdržati le nekaj minut v jami, potem pa morajo zopet na prosto, ker sicer bi sami podlegli. Več rešilcev je onemoglo v premogovniku in so morali biti takoj preneseni na prosto. Plin se je razprostrl po vsej jami, 9,OCO čevljev daleč od prostora, kjer je nastala prva razstrelba. Prizori, ki so se odigrali pred Vhodom v premogovnik, kjer so se zbrale žene in otroci ubitih premogarjev, se ne dajo popisati.
Razdelitev lista
"Ameriška Domovina" mora biti v teh mesecih, ko imajo naši dečki-raznašalci počitnice, razdeljena vsepovsod do opoldne, najsibo v kateremkoli delu mesta. Ako naročniki ne dobijo lista do 12. ure opoldne, so proše-ni, da nam to naznanijo in bomo znali stvar urediti tako, da bodo ob pravem času prejemali list.
Dr. "Složne Sestre"
V nedeljo, 13. julija, priredi žensko društvo "Složne Sestre" št 120 S. S. P. Z. jako imeniten piknik na Goriškovi farmi v Noble, Ohio. Izvrstna godba bo igrala, in postreglo se bo vsem prav gostoljubno. Le pridite!
Konjske dirke
Več kot 1,000 izvrstnih dirkalnih konj bo zbranih v sobo- j to, 12. julija, na Bainbridge dirkalnem prostoru, pri Geauga Lake, ko se začne tretja letna dirka. Za dirke vlada ogromno : zanimanje. Iz Clevelanda bo vozil vsak dirkalni dan poseben vlak Erie železnice prav do dirkališča. Dirke se začno vsak! dan ob 2 :15.
Bender proti suši
George Bender, bivši državni senator, ki kandidira na republikanskem tiketu za kongres-mana v 21. okraju, je izjavil, | da bo izbral za svoje volivno i geslo: odpravo prohibicije. Po njegovem mnenju naj bi vsaka država za sebe glasovala, ako I želi prohibicijo ali ne. V Wash-, ingtonu ne bi smeli diktirati to-j zadevno.
če kotel eksplodira
Alex Nagy, 10008 Kennedy Ave., je kuhal žganje v svojem ; kotličku, ko se je slednji razle-jtel in je nastala razstrelba, poltem pa požar. Poklicani so bili ognjegasci, ki so dobili ostanke j kotla, in ognjegasci so poklicali I policiste, ki so Nagya zaprli, poleg tega, da mu je zgorelo iskoro pol hiše.
Vreme
Tri tisoč odvetnikov zboruje i v Chicagi. In, bogme, Chica-jščani jih potrebujejo.
Mnogo rojakov za stalno zapušča Ameriko
V	staro domovino so se včeraj popoldan podali naslednji rojaki: Dominik Slolcar, Alois Koželj, Viktor Kukovica, Josip Jak-šič, Mihael štefanič, Silvester Arko, Louis Alešovec, Mihajlo Pcljanac, Viktor Tomšič, John Ludvik, Josefina čeme in Marija Troha. Ti potniki imajo namen, da se za stalno ustanovijo v svoji stari domovini. Slabe delavske razmere marsikaterega pripravijo do tega, da se poda domov, od koder je pred leti prijel za boljšim kruhom. Navedeni p'ctniki se bodo danes vkrcali na veliki francoski parnik ILE DE FRANCE. Potujejo s posredovanjem John L. Mihelich Co., ki ima svoj urad v Slov. Nar. Domu. Srečno pot želimo vsem!
Piknik dr. sv. Vida
V	nedeljo, 13. julija, priredi društvo sv. Vida št. 25 KSKJ svoj veliki piknik, za katerega se odbor prav marljivo pripravlja. Piknik se vrši na špelkoto-vih farmah. Igral bo dobro poznani Grebenčev orkester, da bo vsakdo lahko po fjubi volji plesal. Tudi kegljišče bo na razpolago. Za žejne in lačne in sploh za'vse goste, bo v najbolj izvrstni meri preskrbljeno. Vsi ste prav prijazno vabljeni!
Eastern Stars, Attention!
All members of the lodge Eastern Stars SDZ. No. 51, are requested to attend a. meeting tonight at the Slovenian Hall on Holmes Ave. 8 o'clock sharp.
Michael Lah Jr.
* V New Yorku zgradijo gledališko poslopje, ki bo imelo 72 j nadstropij.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
čvrst, poln življenja. Zelo naju je bil vesel. Zanimala ga je
naselbino bi obiskal. Ker pa več glav več ve, sem tudi jaz
naročnina:	kopališče. Povxedal nam je
Za Ameriko, celo leto .................. $5^50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 mn0g0 izza časov svetovne voj-
Za Ameriko, pol leta ....................$3.000 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50
Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo in Kanado je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, ve^> kot drugi. Imel je ne-6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
;še vedno Amerika. Le žal, da dobil nekaj prijateljev, da smo smo imeli odmerjen čas, ker skupaj premišljevali, kam bi sva se morala s ženo vrniti v se podali, toda nazadnje sem jo
moral pa le sam potuhtati in izbrati prostor naših počitnic. Ker so bili pa prijatelji radovedni, kam me tako vleče, sem jim povedal, da hočem obiskati slovensko naselbino v Barber-tonu. Nekaterim se je zdelo malo predaleč, drugim pa zopet
ne, kako so ljudje živeli, ker je | on kot župan imel vse županstvo v oskrbi, zato ve povedati
srečo tudi na lastnem posestvu. Udarila je bila namreč . strela ponoči, ko so vsi spali ne, pa smo se odpeljali Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office in takrat mu je skoro vse po- Toda je bila smola, ker se ni
at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 161. Fri. July 11th, 1930.
Življenje je poceni.
gorelo. Največja sreča v ne- smo prej zmenili, koga da ho-sreči je bila, da je še sam ostal čemo obiskati. No, smo se pa
pri življenju, ker se je strela
nekoliko po mestu vozili, da
vrtila okrog njegove postelje in ; smo vsaj kaj videli. Toda je pustila sled na treh postelj- kmalu smo se znašli v slovenski nih nogah. Njemu pa ni sto- naselbini in bili smo vsi zado-
--rila ničesar zalega. Sedaj pa voljni, posebno pa jaz, ki sem
V Ameriki je mnogo ljudi, zlasti v velikih mestih, in izida na nasprotni strani ceste bil svojim prijateljem obljubil, to človeštvo je v Ameriki zelo poceni. Dočim na kmetijah zelo moderno hišo, ki bo v da jih gotovo pripeljem do na-ni velike nevarnosti, da vas ubijejo, pa imate toliko več pri- kratkem zgotovljena.	iših rojakov in me je že skrbelo
like v velikih mestih, da vas ubije eden ali drugi. Imamo Prijateljsko smo si podali ro- če ne bomo nobenega našli, gangeže, avtomobile in prohibicijske agente.	ke pri slovesu potem, ko smo si j Ker smo vedeli, da imajo v
Vsi skupaj SO se zarotili, da vas ubijajo. Pomislimo sa- obudili vse stare spomine tako, Barbaretonu svojo dvorano, ki
mo na Cleveland. Letos je bilo samo v Clevelandu ubitih od avtomobilov 226 oseb, 2,198 ranjenih več ali manj. Poleg tega so pa razni gangeži in raketirji umorili že 37 oseb letos v Clevelandu.
To je ena vrsta moritve. Avtomobili, na drugi strani, so lansko leto ubili nad 31,000 oseb v Zedinjenih državah. To je druga vrsta moritve. Morilska "lestvica" v Zedinjenih državah je višja kot sploh kje drugje v kaki civilizirani in kulturni.deželi.
da bi mi bilo zelo žal, če bi ga je last društva Domovine, smo ne bil obiskal.	se namenili, da gremo najprej
Iz Toplic smo se podali v t je, ker smo bili gotovi, da bo-Novo mesto. Zame je bilo res; mo tam dobili naše rojake. To-novo mesto, ker sem imel pr- da k sreči smo pa še prej do-vič priliko videti ga. Mesto le- bili naslov dobro poznane druži na hribu ob reki Krki. Ni žine Šabec, kjer so nas prav zelo veliko, toda je zelo pri- prijazno sprejeli, za kar se jim jazno. Zglasil sem se na domu v imenu vse naše družbe prav
lepo zahvaljujem.
Nato nas je pa naš rojak peljal v njihovo zavetišče, v njihovo društveno zavetišče, kamor se vsi Slovenci iz Barber-tona zbirajo. Tam smo tudi
V	Kanadi na primer ubijejo 2 osebi izmed vsakih 100.	g ignacij Hladnika, pa ga ni 000 , in sicer raketirji, prohibicijonisti ali avtomobili. V An-	bilo doma. Gospa Hladnikova gliji pride celo samo ena oseba ubita ali umorjena iz istih	Je ^iia z nama zelo prijazna, vzrokov izmed vsakih 200,000 prebivalcev.	kar vedeja ni> s čim bi naju
V	Zedinjenih državah pa je iz istih vzrokov vsako leto	postregla in kaj bi nama stori-ubitih 10 oseb izmed vsakih 100,000 prebivalcev, bodisi radi	la da bi naju pridržala toliko
prohibicije, od avtomobila ali pa od sebičnih raketirjev	5a'sa> da se g> Hladnik vrne iz dobili že celo gruče rojakov in Mnogo slišimo o dogodkih v mestu Chicago in v New [gimnazije. Ker sva pa morala znancev in tudi nepoznanih, s
>orku, kako se ljudje pobijajo tam in morijo dnevno-, Toda	skrbeti za prenočišče, ga nisva katerimi smo se pa takoj sezna-delati pa ne smemo krivice Chicagi in New Yorku, ker ima- utegnila čakati. Drugo jutro Inili in prav po bratsko zabavali, mo se druga ameriška mesta, ki imajo sicer manj prebival- sva na vse zgodaj odpotova-cev, toda glede odstotkov prebivalstva imajo toliko več mo- ]a ti Ljubljani.
nlCen c a ■ t u te i • - x+ a- a ie\ iii	LePa J'e Dolenjska in dalj ča-
Dr. Frederick Hoftman, ki ze študira nad 30 let kri- sa bj se bil zadržal tu in tam,
minalno Statistiko v Zedinjenih državah, nam pripoveduje, j -u je gnalo proti domUi na
da na podlagi dokazov ubijejo v Chicagi le 13 oseb izmed j£senice> Radovedna sva bila p red ni, ker smo mislili, da vsakih 100,000, in v mestu New York le 7 izmed 100,000. namreg k • je v tem času do. imajo tam samo kako malen_
In v Chicagi in v New Yorku je ogromno število tuje- o za naju iz Amerike. Res, kost, Pa smo *e prepričali, da zemcev na katere zagrizeni Amerikanci katerih je, hvala L ^ go ,u ra,glednice> pis. imajo jako , stavbo, ki jim Bogu, le malenkostno število, tako radi kričijo da so on, I in č isL N Ameri. služi za njih narodni hram. povzročitelji večjih zločinov, dočim so p.avi Amenkanc, kanceiT1( nam pa	prav Imajo vdiko in lepo dvorano z
oama jagnjeta. _	pridejo poročila iz Amerike, odrom, ki odgovarja za vsako
Toda kaj v resnici pripoveduje uradna statistika? Me-	kljub vsej lepoti Si0Venije. dramsko ali pevsko predstavo,
sto Houston Texas, nima dosti tujezemcev pa vendar je	Vožnje p0 Si0Veniji niso dra- Tudi spodnji prostori so lepo
tam umorjenih vsako leto 27 oseb izmed vsakih 100,000, v	kjer se zveze: žeieznice in urejeni
mestu New Orleans pa 28 izmed 100,000, in v pristno ame-	bu'si.' Kjer pa. ni teh zvez, je Kakor sem videi, tam jako
nskemu mestu Jacksonville Florida, pa jih pobijejo vsako	Bog aj! vpilijo te lepo napredujejo, kar je gotovo
leto 40 izmed iuu,uuu v Atianti kjer je .gnezdo Ku Kluk-	tako> da tvoj
žep kar stoka. Iz pripisati slogi v naselbini. Ta-
sarjev, jih pobijejo celo 51 in v Memphisu, kjer so najbolj	Jesenic sem plačal za dve 0sebi ko je prav in tako delajte na-
goreci protestanti in 100 procentni Amenkanc, ubijejo	545 dinarjeV) to je deloma zve- prej, pa bo vedno napredek.
Oskrbnik dvorane nam je vse razkazal in bili smo prijetno presenečeni, ko smo videli kaj vse imajo. Nismo mislili, da so rojaki v Barbertonu tako na
velandu, ter nam je bilo nemogoče obiskati še druge naše poznane rojake tam. Sklenili smo pa, da zopet obiščemo Bar-bertončane, kadar bodo zopet imeli kako zabavo. Pozdrave vsem Barbertončanom,
L. C. rojak iz Clevelanda.
Na širokem morju. Iz širokega in globokega morja se zali valivi vsem najinim prijateljem, ki so naju šli spremit na kolodvor v Elyrijo dne 20. junija popoldne, ko sva odhajali proti stari domovini. In sicer: Mr. Krištof, Mrs. Zore in Angela, Mrs. Žiberna, Mrs. Gulik, Mrs. černe, Mrs. Breščak, Jovi in Tony ter najinim možem: John Dougan in Frank Mejak, ter najinim sinovom in hčerkam. Nadalje se zahvaliva Mr. Josipu Svete za dobro postrežbo v New Yorku in za spremstvo na ladjo.
Nahajavi se sedaj drugi dan na parniku Berengaria in se imavi prav dobro, ker je vedno dosti zabave. Sprejmite lepe pozdrave vsi Lorainčanje.
Mrs. Dougan in Mrs. Mejak.
S tem parnikom se vozita tudi Mr. in Mrs. Panian iz Lorain, O., ki pozdravljata Mr. in Mrs. škrjanc ter Mr. in Mrs. Anzelc, njih hčerke in vse prijatelje.
za, od Novega mesta pa do Je- prav žal nam je bilo, da nam senic pa 125 dinarjev. Tu se je čas tako hitro potekel in da torej vidi razlika.	smo se morali podati proti Cle-
V Ljubljani sem se oglasil pri g. Krakarju, agentu fran- f
vsako leto povprečno 66 oseb izmed vsakih 100,000.
V primerjavi s tem je New York in Chicago nedolžno mesto, dasi prebiva v teh dveh mestih nad dva milijona tujezemcev, dočim v Memphisu, Atianti, Houstonu in drugih
gorej imenovanih mestih skoro ne dobite tujezemca. Na eni & ......^ ^
strani je videti, da imajo velika severna mesta, kot Newj^g' p^ob7odne "črte." Poto-York in Chicago manj rešpekta do prohibicije, dočim so v ^ mi je da je prjgia g0t0Va južnih mestih bolj suhi, toda na drugi strani je pa videti, da določba 0'd strani Amerike, ki se pristni Amerikanci raje ubijajo in morijo kot pa tujezem- ge mu vidi krivična Tiče se ci. Chicago in New York kršijo postavo, ki pravi: ti ne smeš namreč izletnikov za poVratek
piti, dočim pristna ameriška mesta kršijo postavo, ki pravi: I Ameriko. Vsi izietniki iz A-!piknik, da mu ga ni izlepa para. ti ne smeš ubijati.	• merike) namreč, ki so se podali Vse je šlo v pravem in gladkem
Povprečno je umrlo, predno je bila upeljana prohibici- v Jugoslavijo, Bolgarijo, Romu- tiru. Prav iskrena hvala vsem, ja v Zed injenih državah, vsako leto 7,400 oseb radi pijače, njj0 jn Rusijo (druge države ki so se trudili za uspeh te ve-bodisi direktno ali indirektno. Nekateri so umrli radi pre- so iZVZete), se morajo podati like veselice. Najprej, seveda, velikega uživanja pijače, drugi so bili ubiti v saloonih. na pot šest dni prej, kot je po- Father Gnidovcu, ki je skrbel Odkar je pa upeljana prohibicija umre vsako leto pov- treba za vkrcanje na parnik. za vso pripravo in pa našemu prečno 11,000 oseb radi slabega žganja, kakih 200 jih je ubi- To pa iz razloga> da nas te- mežnarju, John Kegloviču, ki lih od prohibicijskih agentov, in do 5,000 jih ponori na leto meljito preiščejo radi kake mo- je že poprej nekaj dni hodil v od slabe pijače. Vprašanje je, če je prohibicija naredila kaj rebitne bolezni. Nisem naspro- Maple Gardens pripravljat. Po-slabega ali dobrega za narod.	ten tej določbi kar se tiče u_:tem hvala cerkvenim možem,
In avtomobili ubijejo na leto povprečno 32,000 oseb, in mazanih Macedonov, ali kar se ki so delali in fantom, ki so jim to' samo v Ameriki. Ako so upeljali prohibicijo, ker je v tiče nas Slovencev, po pravicij pomagali. Še posebno pa se časih gostilen zgubilo 7,500 oseb življenje na leto, zakaj ne p0Vedan0) se nam pa godi kri- moramo zahvaliti dekletom, ka-bi danes upeljali prohibicijo avtomobilov, ki ubijajo petkrat vica- Dvomim, da je tisti na- tera so na dan piknika delale, hitrejše življenje ameriških državljanov, kot pa svoje dni|selniški komisar, ki je to določ- kakor čebelice in hitele sem in vsa opojna pijača!	bo potrdil tako čist in snažen, tja, nekatere kar cel dan. Naše
I kakor smo mi Slovenci.	kuharice pa so imele v kuhnji
Horjul, Slovenija, 17. junija. Amerikanci prihajajo!—Da bo do spoštovani čitatelji Ameriške Domovine vedeli, odkod je ta dopis, je treba povedati, da leži Horjul, 18 km oddaljen od Ljubljane proti italijanski meji blizu Vrhnike. Iz našega kraja je nad sto ljudi v Ameriki. Za mnoge ne vemo več, kje so in ka ko jim gre. Toliko bolj smo veseli onih, ki stare domovine in svojih sorodnikov še niso pozabili. Med te spada v prvi vrsti gospod Ivan Logar. Ravno pred binkoštnimi prazniki sta prišla v Horjul iz Clevelanda, kjer je bival gospod Logar 25 let in gospa 10 let. Pred štirimi leti sta bila v Ameriki poročena, svatbo sta pa praznovala v Horjulu kamor sta povabia po lepi kranjski navadi svoje sorodnike, sosede in prijatelje. Amerikanska da-režljivost in slovenska domačnost sta vso povabljeno družbo zazibala v naj prijetnejše razpoloženje; in ko smo se že v precej poznih urah razhajali, smo dejali: Amerikanci pa res morejo in tudi znajo.
Fr. Nastran.
Jesenice, Jugoslavija, 25. junija.—Včeraj smo priromali iz Toplic na Dolenjskem, katere sem že v prejšnjem dopisu deloma opisal. Imam pa za poročati še nekaj zanimivosti, zato sem zopet napisal kratko poročilo.
Iz Žužemberka nas je potegnil do Toplic g. Jože Roje.
Ni mi za to, da moramo v opraviti z gulažom in potico in I Havre čakati na milost ame- drugimi dobrotami. Bog jih riške gospode, kedaj da smemo živi in tudi Gospodinski Klub, domov, le fržmaga se mi, dajki je nam dal na razpolago raz-mi pove njegova soproga, da jc smo toliko upoštevani pri last- ne stvari za mizo. Vsem sku-šel Kline trte škropit v vino- ni vladi, da nas potiskajo k naj- paj stotera hvala in Bog plati! grad. Zopet je bila moja pot bolj umazanim ušivcem. Zato Kaj pa z dobičkom, ali ga bo zastonj. Sem pa rekel: "Ca- vas prosim, uredništvo Ame- kaj? O da! Polovico več ka-kaj, obiščem ga v nedeljo, ta- riške Domovine, če je kaj mo- kor smo pričakovali. Kakor se-krat bo pa gotovo doma!" Res goče v tem pogledu napraviti, daj kaže, je čistega $1908.21. se podava s ženo v nedeljo na da napravite kake korake, na- To je jako dobro za letošnje1 hčerka družine Strgar na 77.
He, he, heh! To je bil pa pride do prostora po samih tla-
kanih cestah. Prostori so na razpolago za cel mesec september in dve nedelji v augustu.
Družina Frank Sever se te dni preseli v svojo lično novo hišo v Garfield Heights. Dasi Severjevim čestitamo na napredku, pa obenem prav nič radi ne vidimo, da gredo tako daleč stran.
Prav lepo po krščansko so ljudje prišli na pomoč družini Terezije Jerič, katera je bila tako hudo prizadeta od požara zadnji teden. Tako je prav. Četudi so slabi časi je vendar dobro, da si sami sebi nekaj odtrgamo in pomagamo v takem slučaju. "Bodite usmiljeni, da boste usmiljenje dosegli." Požar je povzročil velikansko škodo Jeričevim.
Mrs. Čampa iz 114. St. se je morala podati v bolnico radi daljše bolezni. John Perko bo pa kmalu doma, kar ga je doktorjem ostalo, že dalj časa trpi za revmatizmom mala
Sedaj bom pa za nekaj časa prenehal z novicami. Ne vem za koliko časa, sicer bo mogoče kdo drugi, ki še več novic izve, kot jaz, kaj zapisal.
ODREZAL NOS, KER GA JE SRBEL
Iz Budimpešte poročajo: V občini Atany se je te dni pripetil res redek in čuden slučaj. Starejši kmet Istvan Toth si je odrezal z žepnim nožičem nos. Zakaj? Ker ga je nos ves dan srbel. Toth je bil najprej zelo zamišljen, nato pa je kar naenkrat izginil. Po dolgem iskanju so ga našli v hlevu. Sedel je na kupu slame. Obraz je imel ves krvav in na tleh je sredi mlake krvi ležal njegov nos. Stari Toth je dejal z največjim mirom "Ves dan me je srbel presneti nos! Sedaj pa sem si ga odrezal in nič več me ne bo srbel."
Če verjamete, al' pa ne...
tj««—II—«1—11—ll~ll—II—«1—11—11—II—II—"A
| RADIO PROGRAMI j
Za soboto, 12. julija
WTAM
Wood and Wade. On the 8:15. Recorded Program. Cheerio.
Morning Melodies. Opening Live Stock Market Report. Hits and Bits.
WTAM Physical Culture Hour. Don Douglas. Radio Household Institute. The Gondoliers. iPorotha Beckloff. Four Clevelanders. Warren Wade. Morgan and Stone. Time Signals and Hygrade Announcer Weather.
Closing Live Stock Market Report. Musical Interlude. Sessions Time; Fruit—Vegetable Markets: Dairy quotations. Merle 4<icobs from the Golden Pheasant. Melody Three. Playlet. Marionettes. Canadian Program. B a s e b n, 1 1 Game—Cleveland vs. Boston.
Annabelle Jackson. Joe Baldi and Russell Neff. Dancing Melodies (NBC). Lady Next Door (NBC). Tea Timers (NBC). Chester Zohn. Jubilee Singers. Meditation.
Organ Processional Hour Where to go; Sessions Time. Hygrade Announcer; Weather. Charles Auld. Baseball Scores. Hotel Cleveland Orchestra. Bulova Time. Songs at Eventide. The Silver Flute. General Electric Hour. Marthin Provensen. Opry House. The Vivanos.
Canfield Petcy and Lulu Belle. Uncle Abe and David. Bulova Time—Announcements. Dick Fidler from Lake Shore Hotel. Morgan and Stone. Rudy Vallce and Connectic Yankees. Midnight Melodies.
Russ Lyons from Allerton Hotel. Sign-off Station WTAM.
A. M.
6:31: 7:00: 1:15: 7:30: 8:00: 8:55: 9:00: (1:4 5: 10:0:: 10:15: 10:30: 11:00: 11:15: 11:30 : 11:45: 11:59:
P. M.
12:05: 12:15: 12 :20:
12:30:
1:00: 1 :30: 2:00: 2:30: 3:00:
3:00: 3:15: 3:30: 4:00: 4:30: 4:45: 5:00: 5:15: 5:30:
Iz Kirkland Lake, Ont. Kanada mi pišeta Mr. and Mrs. Louis Koželj: "Ali te kaj ščip-lje po trebuhu, Jaka? Kakšnega bi najrajši zdajle? In kakšen, misliš, da je najboljši za gliste? Pri vsaki steklenici Ti kličemo na zdravje! Ha, ha! Tukaj so sami fejst fantje—• Ribničanje in od Loškega potoka. Pozdrav vsem Cleveland-čanom."
Hvala za pozdrav. Kar se pa tiče drugim pripomb, pa tukaj svečano izjavljam, da bom vsakega tožil na krvavo rihto, ke-dor mi bo v teh vročih dneh delal take skomine. Prmejkr-šenmatiček, da se ne bojite kazni, ki vas bo nadela, če ne na onem, pa vsaj na tem svetu, ko človeka tako martrate. Ke-I do mi bo pisalni stroj osnažil, ko je ves slinast? Ampak povem vam pa to, da vi ne veste ne ure ne dneva, jaz pa in sicer je še samo 51 dni, sedem ur in 22 minut, pa bom tudi jaz preganjal gliste po Kanadi. Pa niti toliko časa si ne bom vzel, da bi komu rekel: 'na ! zdravje!'
- A	r
Preklicem, kar sem rekel o
6:15: 6:25: 6:30: 6:59: 7:00: 8:00: 8:30: 9:00: 9:15: 9:45: 10:00: 10:15: 10:30: 10:35: 11:05: 11:15: 12:00: A. M. 12:30: 1:00:
WHK
A. M.
6:30: 7:30: 7:59: 8:00: 8:30;
9 :00: 9 :30: 10:30:
11 :3p: P. m.
12:15: 12:30: 1:00: 1:01: 1:30: 2:00: 2 ;05: 2:30: 3:30: 4 :00: 4 :30:
4	:35: 6:40:
5	:5C: 6:00: 6:01 : 6:02: 6:15: 6:30: 6:35: 7:00: 7:15: 7:16: 7:30: 7:69: 8:00:
9:00: 10:00: 10:01:
10:30:
11:00:
11:01: 11:02 : 11:30:
12:00:
Jožetu Pograjcu, da ne bo več razdajal cigar, kar je kupil novo motovilo. Meni je prinesel oni dan dve s pripombo, da so ta zadnje cigare, ker bo sedaj ves denar porabil za gazolin. Škoda Pograjca in njegovih cigar!	!
A
Iz Washingtona, D.C. mi pišejo kartico: Anton Družina, profesor Jakac, Mr. in Mrs. Jos. :Birk ml., ter Mr. in Mrs. touis Strukel. Pa nekaj omenjajo o nekakih skominah. Ne vem, kam merijo s tem, malo se mi pa zdi. Nahajali so se namreč pri jugoslovanskem poslaništvu, ki ne spada v 18. amendment. Le zakaj ni takega poslaništva na St. Clair cesti, vas vprašam in rečem ?
Včeraj je prišla domov Le-ganova Franca in Puceljnova Angela. Srečne oči! Leganka 'e prinesla seboj Francetove
Radio Reveille. Morning Devotions. Gruen Guild Watch Time. Something lor Everyone (CBS). Morning Moods. Popular Musical
&Ta^ehnaSt(^f)- hlače ® P^itim gumbom. Pra-
Sa t ifr d ay*" "s^y n copat or s^ Julie Wintz ^ ^ je ^^ Sitn°Sti Ž WW** and His Orchestra (CBS). Ethel and Harry.
Croonatunc Girl. Savoy Plaza Orchestra (CBS) F. B. Strawn & Co. Elgin'Time. Ann Leaf at the Organ (CBS). Dominion Male Quartet (CBS). Health Talk, Dr. C. C. Winfrey. Columbia Ensemble (CBS) Tea Time Topics. French Trio (CBS). Huston Ray's Orchestra (CBS). World Book Man. Messenger Boys
na eolninskem uradu, kjer niso verjeli, da kje na svetu živi tako dolga preklja.
A' ' r " "M
Naš newburski varuh, ki nas je hodil dolgo let varvat po kanadskih gozdovih, nam je po-.....kazal figo in jo bo v nedeljo
Review of Current Events and FortliiHaril na SVnin rnlr/, na >-,.,5 Industry Weather Report.	'	SVOJO 1 OKO lid ndS
ameriški zapad. Lahko njemu, ki ne pije. Kaj naj pa mi revčki delamo na zapadu, ko ni, s čimur bi si človek dušo privezal. Le kedo nas bo sedaj nazaj držal žganih in nežganih skušnjav? Če je to disciplina, potem pa res ne vem kaj je!
njegov dom, pa zopet je bila rod vam bo gotovo hvaležen za razmere. Hvala Bogu in dobrim smola, g. Kline je bil šel k pro- to. Ne pišem tega samo radi ljudem!
cesiji. Ker pa je imel vsak mene, ampak v imenu celega Prihodnjo nedeljo pa ima
po domače Tomažek. Ustavili'čas priti domov, sva sklenila naroda. —Pozdrav!
smo pri g. Klincu, ki ga pa slučajno ni bilo doma, zato smo jo potegnili čez gmajno do Toplic. Gospoda Klinca bi bil rad videl, zato sem se podal zopet drugi dan n& njegov dom. Pa
da ga počakava. In ni ga bilo težko čakati, ker nama je njegova gospa postregla kaj fino
piknik v Maple Gardens družba I'. K. Narodni Dom za Maple Heights.
Vabimo na obilo udeležbo. Saj
Cleveland, O.— Ker sem imel je ta prostor najlepši in pri-s pristnimi kranjskimi klobasa- okrog 4. julija ravno dosti časa pravnejši, kar jih imamo v mi in imenitnim vinom.	in dosti počitnic, sem premiš- Clevelandu. Je v prijetni sen-
Kmalu se pa prikaže mož, iljal, kam bi se podal in katero |ci med drevjem in lahko se tro obrne na bolje.
cesti. Mike Romich hodi nekom postrani in pravi, da ima rebro zlomljeno. Če bi nas bil Mike poprašal, predno si je šel rebro lomit, bi mu mi prav za gotovo povedali, da bo to bolelo. Mr. Anton Adler iz 81. St. je zbolel nanagloma in sicer nevarno. Upamo pa, da se mu hi-
A. M.
7:00: 7 :30: 8:00: 8:80: 9:00:
10:16:
11:15: 11 :S0: 11:15: 12:00:
P. M.
12:30: 1:00: 1 :3(>: 1 :45: 2:00: 2:15: 2:30: 3:80:
3	:4 5 : 1:00:
4	:16: 4 :30: 6:00: « :00:
6:01 7:00 7:10 8:00
-----» " ...ml I lit J MM L.
Cleveland Auto Club Report. F. B. Strawn & Co. Elgin Time. Schedule for the Evening. Crockctt Mountaineers (CBS). Mclomaniacs (CBS). Raybestos Spori Flashes. Mclomaniacs—Continued (CBS). "Mr. Quality" (Ted De Turk). Raybestos Radiogram. Potpourri.
Dixie Echoes (CBS). Shaw's Jewelry Time. Hank Simmon's Show Boat Presenting "The Captain's Mate" (CI)S). Paramount-Publix Hour (CBS). Gruen Guild Watch Time. Seth Parker's Old-Fashioned Singing School.
Sammy Wutkin'« Willowick Country
Rubbe?neCeh,rtrMa„ from C1(!vclund Materi je soseda povedala, da Montgomery Ward	M1 ie prijateljica povedala, ki je
Wine'sOWLna8ke0rlhheo8r^G(8Cr^- Or- I	R° ^ S<S dVG SOSedi P0-
whci8ll"w	govarjali, da so videli njeno
llelen Wyant's Reuuest Program on . . .	v .
studio organ with Morton Beiiin, ncerko oni večer zunai z nekim
Tenor.	,	, . . ,
■yy/JAY	fantom, ki m dosti prida. "Kaj
mi ne poveste!" zajamra huda mati, "le čakaj, avša, avšasta, da prideš iz šape domov, jaz ti jih že povem!"
Morning Melodies. Elaiue and Sis. WurliUers Morning Greeting. Dance Music. Elgin Time Heeza Knutt.
Studejit Prince Weather Forecast Mr. and Mrs. Shoppar. Hawaiian Echoes. Studio Program. David Kimball.
Time by Elgin. Weather Report Oxford Manor. Victor.
High Hatters, Victor. Round Table. Art Yiager. Leo Curlin. H. H. Hartiell. King anil Karl.
Ralph Wilcox and Loring K.eck. Griff Morrin Orchestra. Studio Program. Bufrell Davles-Dick Marquis. Human Side of the Law. Studio Program. Hrown SiHters Trio. Joe and Harry.	■
Elgin Time, Student I'rlnce Weather Forecast. Jimmy Dawson Orchestra. Joe and Sam. Len Cognn'u Orchestra. Elgin Time, Signoff.
Komaj stopi zvečer hčerka skozi vrata, pa se vstopi mati P"ed njo, ji zažuga s prstom, hudournik se odpre in toča se vsuje: "Tok tako! Daleč si jo prifurala, mrha grda! Oni večer so te videli ljudje v družbi s tistim ničvrednim pobalinom!"
"Kedo me je videl? Nihče me ni videl!" jezika hčerka nazaj. "Kako bi bilo mogoče, da bi mo kdo videl, če je bila pa taka tema, da naju ni mogel nihče I opaziti!"	.
/
OVČAR MARKO
Janez Jalen
"Nak. še nobene ne."
Postavila sta donesene panjo-ve v bečelnjak. Tonej je odpiral končnice, razkazoval in pripovedoval o kraljici in delavkah in o trotih, ki matico opraše in ne donašajo vode, kakor se nekateri motijo. In da bečele ob jelovi paši počrne, in da--
Marko bi ga bil poslušal ves dan in vso noč, pa se mu je mudilo na Jezerca k jarcem, da jih žene na pašo: "škoda. Povem ti pa, Tonej, če ljudje zvedo, kako ti poznaš bečele, bi ime Anton Janša še po vsem svetu
zaslovelo. — Srečno!" * * *
Marko ni silil, da bi hodila Manica z njim na pašo. Res se je rad pogovarjal s sestrico, še rajši pa je mislil na svoje dekle: "Ančka me ima rada — Ančka se ne bo možila,^pa bi se lahko tako bogato, kakor nobena druga ne. Ančka bo čakala name." In, da jo čimprej prisluži, ni prišel prav noben dan več praznih rok h kočam. Ali je nabral gorskega mahu, ali je nasekal kresilne gobe, ki jo je potem kuhal v pepelu, ali pa je prinesel češminovo metlo: "Če dobim pest kaše zanjo, je več kakor nič."
Manica se je pri kočah vsem priljubila. Edino Tevž je zare-žal nad njo, kadarkoli je mogel. Tudi Poklukar se ni zmenil za deklička,, češ, da je že doma otrok čez glavo sit. In njegov pes Ravs je Manici že parkrat pokazal zobe.
Majerce so jo pa vse od kraja imele silno rade. Preveč, če je Manica odšla v travo in poslušala zvonkljanje oddaljenih tropov, ali če je skrita za* kakol skalo opazovala, kako lovi iri donaša borovčica, ki je gnezdila v zidu Urbasovega tamora, mladičem muhe, ali če je trgala rigelce v ;muravi, da sf je iz njih spletala venec okrog las, jo je kmalu poklicala katera izmed majerc: "Manicaaa! Pridi v vas." In če ni hitro odšla, jo je navadno prišla klicat še Reza in še Mica in še Franca: "Manica.! Manica! Manica!" da otrok ni vedel, v katero kočo naj gre, da ne bo zamere. Mica ji je že večkrat prav posebno postregla. Ko je Jok to zvedel, je godrnjal, da bodo ženske troka preveč razvadile, pa ni pomislil, da sam ni prav nič drugačen.
Doma po polju so peli srpi. polnili stogove s snopov jem in izpreminjali valujoče njive v bodeča strnišča, ki so klicala konje in vole s planine, da bo na jesen kaj jede v kašči in repe v kleteh.
Konji in voli na Zelenici so se od počitka in sočne trave tako odebelili, da so se kar svetili. Kakor bi vedeli, da jih čaka doma komat in jarem in od truda penasti boki in slinasti gobci in muhe in gmajna in rudna v parnah, so se oboji ustavili na Zgornji Oglenici in niso hoteli z Zelenice. Šele, ko je zaskelel Tomažev bič, so se prestopili konji. In voli, ko je žorga v vsem najglasneje mukal. Obotavljajoč se so prizvonkljali na Jezerca, konji najprej, voli tik za njimi.
Manica, ki je pomagala Franci širiti, seveda bolj z očmi kakor zares, je smuknila od ognjišča na prag: "žrebetki, žre-betki, žrebetki!" Stekla je naproti Tomaževemu tropu, tako zaverovana v živahno okrog težkih kobil poskakujoča žrebe-ta, da je morala Franca, v skrbi za otroka zavpiti nad njo, preden jo je ustavila in priklicala nazaj in poučila, da so v planini vse žrebetne kobile hude: "še Volkun se ne upa med konje; če pe slučajno zaide mednje, ga tako napode, da jim « Povešenim repom uide. Za žre-betke se boje, ki se sami še ne
znajo braniti; zato brcajo in popadajo, da, ima včasih še Tomaž dovolj opraviti, če mu je treba ujeti kakega žrebeta."
"Ne po j dem preblizu. Rejs ne. Franca?" Manica je tako proseče pogledala majerco, da ji Franca ni mogla odreči.
"Od daleč jih glej. Pa pazi."
"Bom."
Man5ca Sej \j'e pa kaj hjitro sprijaznila s Tomažem in konjar ji je pripomogel, da je pobožala oba Podlipnikova žrebetka. Tudi na konja bi jo bil posadil, pa Manica ni marala, se ni upala.
Ker je tako lepo prosila in ker je Tomaž prevzel varstvo nad njo, je smela Manica spremljati konje proti Krniškem mostu.
Ali se je otrok zagledal v konje ali je konjarja zmotiJ otrok? Prepozno se je vrnila. Ujela jo je ploha in do kože premočena je pritekla h kočam. Preobleči se je morala, piti vroče mleko, da se ne prehladi, in ožet natrst zoper božjast, in leči pod odejo na frči, da se segreje.
Franca je zunaj nekje molzla krave. V kočo pa je prištorkljal tretjinek Tevž: "Kaj ni nobene doma? Manica!"
Manica se ni upala oglasiti, tako se je bala Tevža. Še geniti se ni upala. Skoraj strah jo je bilo. Videla pa je izpod narahlo privddignjene odeje videla, kako je Tevž urno stopil k Volkunove-mu koritu, izsul iz umazanega papirja v psu pripravljeno večerjo rumen prah, pomešal kar s prst-stom in odkrevsal iz koče.
Majerca se je vrnila in prinesla v vsaki roki poln žehtar mleka.
"Franca!" se je boječe oglasila Manica s frče.
"Kaj bi rada, Manica?"
"Ne bom več sama doma."
"Ne utegnem biti pri tebi. Ubogaj, Manica!"
"Bom, če ne bo več Tevža tukaj."
"Kaj pa je stikal v najini koči"
Manici se je hudo bridko zdelo, ker je Franca rekla "v najini koči" in tudi njo prištela med majerce. Dvignila se je na ležišču: "Volkunu je vmešal med jed rumenkast prah." "Res?" se je začudila Franca. "Res. Prav zares." Hudoba, grda. Zastrupiti ga hoče z mišjico. Marku povem. Psu pa pripravim drugo, boljšo večerjo." Majerica je postavila pasje korito na najvišjo polico, da bi ga ne mogel doseči ne Volkun ne Manica.
"Grdoba, grda," se je raz-hudila tudi Manica na frči.
Franca je zopet odhajala z izprazjenima žahtaroma: "Bom kočo zaklenila, da boš brez skrbi ležala."
Ooo, Manica se je zavedala svoje dolžnosti kot majerica in je odgovorila odločno, kakor bi še vsaka odrasla ne zmogla: "Le pusti odprto. Ce pride še enkrat Tevž, ga bom tako na podila . . . ."
Jezerca je zopet obsijalo solnce. Izpod Bukove peči proti kočam pa je pozvanjala z velikim zvoncem ovca Podlipnikove Ančke. Marko je gnal s paše "Tretjinek je hotel zastrupiti Volkuna," je hitela pripovedat' Manica Marku.
"Mi je že Franca povedala." Marko je vzel pasje korito f police in odhajal. Jezen je bil.
Manico je zaskrbelo: "Mar ko!"
"Nič se ne boj, Manica, saj bom zaprl Volkuna k tebi v ko čo."
Marko je odšel. Pes je hlastal večerjo iz pomijnika, Manica na frči pa se je čimda lje bolj bala za brata.
Marko je dPbil tretjineka pri večerji: "Sem zvedel, da si mojemu psu primešal med jedilo nekakšen priboljšek."
Tevžu je obstala žlica v skledi. Prebledel je in nekaj go drnjal in jecljal.
Marko se je premagoval in mirno nadaljeval: "Veš, tretji nek. Moj pes je že dovolj re-jen. Vaše tele bi bilo pa tudi
bolj zastavno videti, če bi imelo nekaj funtov več mesa pod kožo. Zato nesem nocojšno Volkunovo večerjo s tvojim pri-boljškom vred vašemu teletu Saj menda ne boš hud?"
Marko se je zaokrenil kakor bi hotel prav naglo oditi v Roti-j in tamor. Tevž je poskočil za njim iz koče: "Ne smeš. Pre-povem ti. Seveda, da bi tele crknilo."
Marko je nato pogledal Tevža, da mu je zastala sapa: "A, tako. Beštja, si se izdal. Zastrupiti si mi hotel psa. Pa reci, če ni res. Beštja."
Tretjinek ni odgovoril. Z naglim sunkom je izbil Marku korito iz rok, da so se z mlekom zaliti žganci in kaša raztresli na razhojeno zemljo in živinske odpadke.
Še bolj urno pa je Marko pripeljal Tevžu tako klofuto, da se je tretjinek kar opotekel.
"Beštja ti!"
Tevž je zarjovel strašno kletev in se pognal v Marku.
Izpred vseh koč so gledali ljudje, le Podlipnikova je bila zaprta.
Togotno, kakor se bodeta najmočnejša vola za prvenstvo v tropu, da pokajo in se lomijo rogovi, sta se prerivala tretjinek Tevž in ovčar Marko. Sredi razvnetega boja je Marko odrinil za toliko časa Tevža, da je utegnil stopiti iz cokel. Nato se je zaletel v nasprotnika, ga podrl na tla, mu obrnil obraz k zemlji in blatu in raztreseni pasji hrani, mu tiščal usta vanjo sikal: "Na! Zri sam mišjico in pogini. Manj te je škoda ko psa in teleta."
Nekdo je zakričal, Marko ni razločil kdo, ali Jok ali Lukež ali Joža: "Marko! Preveč, ga nikar!"
"Če ga napol ubijem, bo še vedno premalo." Znova so zape le klofute.
Zaškripala so vrata Podlipnikove koče, zareričal in zalajal je Volkun in tekel v mogočnih skokih, naravnost, ne čez brv, Završnico je preskočil, pomagat gospodarju.
"Marko! Spusti ga, če ne ga bo pes do kosti obgrizel."
Marko je prepoznal Jokov glas, ki je bil ukazujoč. "Steči v kočo. Jaz te ne bom branil. Drugega pes ne bo poslušal."
Kakor bi ga bil s fračo vrgel je planil tertjinek v kočo. Še cokel, ki jih je zgubil med ruvanjem, ni utegnil vzeti s sabo. Volkun, ki ni mogel skozi zaprte duri do Tevža, je hotel vsaj cokle raztrgati, pa mu jih Marko ni pustil.
Marko je pobral korito, obul cokle in odšel domov. Ni se hotel z nikomer zaplesti v pogovor, čepi-av so vsi dali prav njemu in nihče ne Tevžu:
"Sedaj bo menda dal tretjinek mir."
"Ce je pameten, ga bo dal."
"Škoda, da je tak, ko je dober pastir."
"Mater ima zanič. Misli, da mora sama vse požreti. Vsaj vse najboljše kose."
Pred Podlipnikovo kočo je vsa bleda sprejela brata Manica, ki je spustila Volkuna, da bi pomagal Marku, pa se .je takoj prestrašila, da ne bi pes preveč ogrizel Tevža: "Marko!"
(Dalje prihodnjič.)
Suhači imajo zopet en umor na vesti
London, Ky., 10. julija. Homer, 25 let stari sin farmarja Joseph Mackey, je bil včeraj od prohi-bi<yjskih agentov ubit, potem ko so agenti priredili pogon na far mo njegovega očeta. Mladi Mackey se je skušal odstraniti iz farme, ko je videl prihajati agente. Slednji so kričali, naj Homer počaka, toda ker je tekel naprej, so agenti streljali in ubili mladeniča. Pri njem so dobili pol pinta žganja, toda v celi hiši niti kapljice. Oče ustreljenega je dvignil tožbo na umor proti agentom.
Carski adjutant je postal
duhoven
Rim, 10. julija. Knez Aleksander Volkonski, bivši krilni pobočnik ruskega carja, ki je tekom svetovne vojne prestopil v katoliško cerkev, je danes bil posvečen v duhovna. Vsa ruska kolonija je bila navzoča pri obredih. Knez je vdovec, ima dva sina in eno hčer, ki so člani ruske ortodoksne cerkve.
Za $200,000 žganja zaplenjenega v New Yorku
Ossining, N. Y., 9. julija. Eno miljo južno od tukajšnih državnih zaporov, ob Hudson reki, so državni policisti, policija in šerifi zaplenili lepo jahto, na kateri so dobili za 8200,000 vrednosti žganja. Obenem so policisti zaplenili tudi en motorni čoln, dva truka in aretirali 12 oseb.
* Hud potres so čutili včeraj v držali Montana.
MALI OGLASI
Vabilo
Dramatično društvo Balkan vabi na letno sejo, ki se vrši v soboto, 12. julija, 1930, v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave. ob 7. uri zvečer. Pridite vsi.—Tajnik.
Nottingham rojaki, pozor!
Razprodaja je podaljšana še za ta teden. Cene so tako nizke, da vas prisilijo, da kupite, kakor hitro vidite blago.
Najboljša vrsta obutev je na razprodaji po najbolj nizki ceni. Moško spodnje perilo vredno $1.00, sedaj po 20 centov; otročji letni klobuki vredni 25c, sedaj po 1 Oc, ali trije za 25c.
Ženski in otročji slamniki in obleke, blago na jarde, blago za zastore, za rjuhe, najboljše vrste kotenina, proda se za vsak denar. Se priporočam,
JOS. KOSS 863 E. 185th St.
poleg poštnega urada
(July 3-11)
Kdor želi
lepe kokoši, od 4 do 6 funtov težke, po 30 centov funt, lepe piščance, po 2 funta težke, ali pa lepo zalogo doma soljenega in prekajenega mesa, dobi to pri
Anton Ogrinc 6414 St. Clair Avt,,i
Pozor!
Seznaniti se želim s samsko žensko ali vdovo, v starosti 37 do 45 let; ima lahko enega otroka. Jaz sem vdovec. Katero veseli, naj piše na naslov: "Slovenec," 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.	(162)
TV V
Iscem
svojega brata, Mato Pelles, ki se nahaja že dalj časa v Clevelandu. Kdorkoli ve za njegov naslov, je prošen, da mi ga naznani, za kar mu bom zelo hvaležen. Ivan Pelles, 6056 S. Albany Ave., Chicago, 111. (163)
ZA ZDRAVO POLETNO UDOBNOST
"Winnipeg, Man.—Sedaj uporabljam prvo steklenico, pa sem že spoznal, da
TIUNIiRJEVO GRENKO VINO je čudovita tonika za želodec. Spim dobro, in zaprtnica je odšla in upam, da se mej glavobol hitro izgubi.
"A. Brezner."
Ako želite vžiti poletne mesece in se rešiti želodčnih nerednosti, slabega apetita, zaprtnice in drugih neredov, vzemite Trinerjevo grenko vino redno v malih količinah. V vseh lekarnah.
(Adv.)
DNEVNEJESTI
Brezposelnost se veča v Angliji
London, 10. julija. Število brezposelnih v Angliji je bilo 30. junija 1,890,600. To je za 75,258 več kot pretekli teden in za 728, 218 več kot v istem času lanskega leta.
Ford zapira svoje tovarne
v Detroitu
Iz Detroita se poroča, da je Ford Motor Co. sklenila zapreti svoje tovarne v Detroitu, pri-čenši v soboto, 12. julija, z? dva tedna.
Opremljena soba
se da v najem za enega ali dva fanta. Vprašajte na 6019 Bonna Ave.	(161)
Naprodaj
je dobro idoča konfekcijska trgovina. Proda se jako poceni. Vprašajte na 7513 St. Clair Ave.
(161)
Išče se v najem
hiša, ki ima 5 do 8 sob. Vzame se tudi stanovanje s 4 do 5 sobami, spodaj. Kdor ima kaj, naj pusti naslov v našem uradu.
(161)
Poceni naprodaj
hiša, ima 8 sob, moderna, za eno družino. Se proda poceni radi družinskih razmer. 579 E. 107th St. Tel. Eddy 7672-R.
(161)
ženska išče delo
Sprejme vsako delo, je vajena tudi restavranta. Dela tudi dve ali tri ure na dan. 1105 E. 64th St.	(161)
Na stanovanje
se vzame dva poštena fanta. Lepe sobe s prostim vhodom. 6400 Varian Ave.	(162)
Lepo stanovanje
pet čednih in jako svetlih sob se odda v najem. Vprašajte na 1140 E. 67th St.	(x)
Jr
Naprodaj je
Pravkar izgotovljena hiša je naprodaj, 7 sob in zajutrkoval-nica, dve garaži, mnogo sadnega drevja na lotu, rože in lepa trava. Blizu šole, ulične železnice, trgovin in cerkve. Cena zelo nizka. Zamenja se tudi za lot ali avto. Lastnik M. J., 19404 Mohican Ave. Tel. KEnmore 0836-J.	(Jul. 3. 5. 9. 11.;
Kn
(V
Edini
mnoseška obrt
Waterloo Rd.
vine Grdina & Sobs) izdelovalnica nagrob-omenikov.	(f)
= PRIPOROČILO |
Cenjenemu občinstvu se priporo_ S čam za papiranje in dekoracijo sob. Dobro delo, zmerne cene, točna po« 25 strežba.
JOHN PETERKA	=
62X8 St. Clair Avenue 5 ENdicott 9563
Frank V. Opaskar
ODVETNIK
1119 HIPPODROME BLDG. MAin 3785 Ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in sobotah zvečer od 6. do 8. ure na E. 93rd St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH 1106 E. 64th St. Res. Tel. YEllowstone 0705-W
PRVI SLOVENSKI m PLUMBER ' ' n
J. MOHAR
6521 ST. CLAIR AVE.
Ce hočete delo poceni In Doiteno, pokličite men«.
Randolph 5188
UBudnick & Co.
ZANESLJIVI PLUMBERJI
Se priporočamo starim in novim odjemalcem za vsakovrstna plumberska dela, za napeljavo kurjave, kopanje kanalov in enako.
Točna postrežba! Zmerne cene! 6707 St. Clair Ave. Tel. RAndolph 3289	jj
Stanovanje telefon: KEnmore 0238-M
(Thq. F.)
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
933 E. 185th St.
Cleveland, Ohio Naznanja rojakom te okolice, <ia izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče posle.
POZOR! POZOR!
Mi izdelujemo furneze, kleparska dela, splošna popravila, vsa dela iz medenine in bakra. Točna postrežba. Se priporočamo za obila naročila.
Complete Sheet
Metal Works
F. J. DOLINAR
1403 E. 55th St.
Tel. HEnderson 4736
(w: f.)
rxxxxxxxxgxxxxxxixxExxxxxx;
PASOVI ZA KILO
Elastične nogavice
Imamo jih najboljše in po zmernih cenah
Mi imamo Slovenca in Slovenko, ki pomerijo onim, ki potrebujejo. Oni, ki stanujejo izven mesta, naj nam pišejo in dali jim bomo dragevolje pojasnila.
MANDEL DRUG CO.
15702 WATERLOO RD.
Tel. KEnmore 0031.
PRVA IN EDINA SLOVENSKA ^ LEKARNA V COLLINWOODU
(F.)
XXXXXXXXllXXII2ŽTTTTYTTrjj
Soba
se da v najem za enega ali dva fanta. Kopališče. Odda se tudi garaža. 892 E. 73rd St. (162)
IFroin Washer to Ironer in fOSeconds
The 1900Whirlpool fSE\
WASHER and KRONER <|uicli Change Comb matt on
Te vrste pralni stroj je preurejen tako, da se mesto ovijača nadomesti likalnik, kateri brezhibno funkcijonira.
Nova iznajdba je velika ugodnost na prihranil
časa in Po pralni
'shkoto stoi se cgla ni stroj. Topi
TO
1 v
lo.
nas in ogledati tovrst
,lporoca
mj O L G A N
HARDWARE
15617 Waterloo Rd.
Teiefon KEnmore 1264-J
llllllllllllltIMIIIIMIIIIiniJIllItlllMIltlllllllllllllllllllllllllllMIlllll
NA NOVE VLOGE
DO 15. JULIJA
plačamo obresti pričenši s 1. julijem po
5%
Imate še vedno čas, da si zvišate obrestno mero.
The International Savings & Loan Co.
(SLOVENSKA HRANILNICA)
Vogal St. Clair Ave. in E. 63rd St. 819 E. 185th St.
(V lastnih poslopjih)
MODERNO UREJENA UNIJSKA PEKARNA
Sc priporočam slovenskim in hrvatskim gospodinjam za nakup pristno domačega peciva, kot kruh, piškote, ženitovanjske kolače za vse prilike.
JOHN BRADAČ
6413 St. Clair Ave.
V Slovenskem Narodnem Domu
Zakaj si podaljšati bolezen?
, $10.00 X-žarki preiskava za $1.00
Za hitro in srotovo olajšanje akutnih in kroničnih bolezni, moAkih In i»nsk, se posvetujte z Doctor Bailey-jem, lii je z uspehom zdravi) tisoče ljudi v radnjih 30 letih. Vse bolezni v lirvi, koži, hemoroide, otrpmmje žil, v želodcu, pljučih, odprtih ranah, visok pritisk krvi, Icdice, kronično gnojenje, hitro nzdravimo. Ker se nahajamo v kraju, kjer ni drag rent, imamo lahko nizke cene. Ce se sami zdravite, ali rabite zdravila nepravilno, jc nevarno.
Doktor BAILEY "specialist"
Soba 402, 787 Prospect Avenue, Cleveland, O.
Uradne ure: 9:30 do 7:30 dnevno, ob nedeljah samo po dogovoru. Mi govorilno slovensko
FRANK G. GORNIK
SLOVENSKI ODVETNIK
V mestu (čez dan) 1259 Union Trust Bldg. E. 9ih in Euclid Ave. Telefon Main 7260.
Podružnica na 15335 Waterloo Rd. Suite 2, v Slov. Del. Domu
Zvečer od 6:30 do 8:00. Telefon: KEnmore 1244
»S3
5V
ililSfiUHiSilfNI^
iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii
SAMO ZA EN LAS
eplSBl GABARIOO
i
Povedal sem mu, kje jo bo za-gazil. Toda dobe se ljudje, ki nočejo poslušati dobrih nasvetov. Graniere je sam kandidat. Volitve so šle vsakemu v kožo: vsakdo hoče biti izvoljen. Naj bi vrag vzel vse kandidate!"
Daubigeon se je grozno veselil nesreče svojega prijatelja, in da mu primeša še nekoliko gorja, pravi:
"Najbrže je govor Folgata veliko k temu pripomogel."
"To pa že ne."
"Toda njegov govor je pa le imel velik uspeh."
"Prijel jih je iznenada. Drugega ni bilo kot velik jezik."
"Toda. vseeno . . . ."
"Kaj je pa povedal? Samo to, da državno pravdništvo ne ve še vseh skrivnosti tega slučaja. To je nesramno."
"Toda novi sodniki ne bodo mislili tako."
"Bomo videli."
"Pri novi obravnavi bodo Jakobovi zagovorniki drugače podkovani. Nobenemu ne bodo prizanašali."
"Lahko mogoče. Toda računati morajo pa tudi na trdovratne j še porotnike in morda ne bo dobil samo dvajset let."
"Kaj pa pravita zagovornika?"
"Ne vem; ravnokar sem poslal pisarja, da poizve in če hočete počakati....."
Gospod Daubigeon je počakal in prav je storil, da je. Kajti kmalu zatem je prišel Meši-net z jako dolgim obrazom."
"No?" ga vpraša radovedno Galpin.
"Še nikdar nisem videl kaj sličnega. Kakšna je vendar javnost! Če bi se bil gospod Boiskoran prikazal predvčerajšnjim na ulici, bi ga bili ljudje kamenali, če bi se pa prikazal danes, bi ga nosili na rokah. Ljudem je že znano, da bo obsodba ovržena in strašno so veseli. Sestra mi je ravnokar povedala, da se dame iz boljše družbe pripravljajo, da prirede Jakobovi materi in Dioniziji zabavni večer, klub odvetnikov pa namerava narediti Folgatu na čast banket."
"Za vraga!" zakliče Galpin.
"Znano je," reče Daubigeon, "da se ljudsko men je izpremeni hitreje ko valovi na morju."
Galpin pa se zopet obrne k pisarju in ga vpraša:
"Kaj še veste?"
"Izročil sem pismo, ki ste mi ga dali, gospodu Gransieru."
"Kaj je pa rekel?"
"Bil je pri posvetovanju z gospodom Dominijem. Odprl je pismo, preletel vrstice z očmi in rekel mrzlo: 'Dobro je!' Toda navzlic njegovi mrzli besedi, mislim, da je bil zelo razkačen."
Sodni uradnik je bil ves o-bupan.
"Ne bom prenes# tega," je rekel z vzdihom, "ti ljudje, ki jim po žilah teče strup, mesto krvi, ne odpustijo nikoli."
"Predvčerajšnjim ste pa imeli o njem najboljše mnenje."
Mešinet je nadaljeval:
"Od gospoda Gransiere sem šel na sodnijo in tam tem izvedel zelo važno in najnovejšo novico: grof Klavdij je umrl."
Daubigeon in Galpin se spo-gledata in oba nakmalu vzklikneta:
"Moj Bog! ali je to mogoče?"
"Da, izdihnil je danes zjutraj, par minut pred šesto uro. Videl sem njegovo truplo v zasebni pisarni državnega prav-dnika. Tam je bil tudi župnik iz Brechyja in še dva druga duhovnika iz njegove župnije. Čakali so da ga preneso domov."
"Ubogi mož," zamrma Dau-
bigeon.
"Toda slišal sem še več," nadaljuje Mešinet, "od stražnika, ki je bil tam vso noč. Povedal mi je, da takoj po obsodbi, ko je postal grof tako slab, da je bilo pričakovati njegovo smrt vsak čas, je prišel župnik iz Brechyja in se je hotel podati k grofu. Toda grofica mu je zabranila vstop. Kmalu zatem pa je prihitela gospodična Dio-nizija, ki je hotela govoriti 7 grofico."
"Ali je to mogoče?"
"Gola resnica je. Govorili sta več kot četrt ure. Kaj sta govorili? Stražnik mi je povedal, da je umiral same radovednosti, toda ničesar ni mogel slišati, ker so bila vrata zaprta. Ko sta se ločili, sta bili videti obe zelo razburjeni, toda takoj potem je dala grofica poklicati duhovnika, ki je takoj prišel in je ostal pri grofu, dokler ni ta umrl."
Daubigeon in Galpin se nista še otresla presenečenj, ko nekdo potrka na vrata.
"Notri!" zakliče Mešinet.
Vrata se odpro in vstopi orož-niški narednik.
"Poslan sem bil od generalnega pravdnika," reče,"in sluga mi je povedal, da ste tukaj. Ravnokar smo prijeli Trumen-ceja."
"Tistega, ki je bil pobegnil iz
v
jece:
"Da. Hoteli smo ga odpeljati nazaj v ječo, pa je rekel da ima nekaj važnega za povedati, kar se tiče obsojenca Boi-skorana."
"Trumence?"
"Da. Odpeljali smo ga na sodnijo in prišel sem po nadalj-ne ukaze."
"Pojdi in hitro mu povej, da hočem govoriti ž njim!" reče Daubigeon. "Podvizaj se, jaz pridem takoj za teboj."
Orožniški narednik ni čakal konec stavka, ampak je že pri prvih besedah planil doli po stopnicah.
"Moram te zapustiti, Galpin," je rekel Daubigeon. Slišal si, kaj je mož povedal. Takoj moramo izvedeti, kaj ima za povedati."
Galpin ni bil nič manj razburjen.
"Gotovo mi boš dovolil, da te spremim," vpraša.
"Gotovo," odgovori Daubigeon. "Toda podvizaj se!"
Zadnja pripomba ni bila potrebna, ker se je Galpin že pričel oblačiti. Vrgel je nase suknjo kar preko hišne obleke in odhitela sta.
Njima je sledil tudi Mešinet. Ljudje iz Sauveterre, ki so bili te dni pozorni na vsak najmanjši dogodek, so se nemala škandalizirali, ko so videli gospoda Galpina vihrati po ulici v navadni domači obleki, on, ki je bil glede svoje obleke tako natančen.
Ljudje so stali pred hišnimi vrati in govorili:
"Nekaj nenavadnega se je moralo zgoditi, le poglejte ta dva gospoda, kako se jima mudi!"
In res, obema se je tako mudilo, da nista utegnila pregovo-| riti niti besedice med seboj.
Toda, ko sta prišla do sod-nijskega poslopja, sta se morala ustaviti. Pred sodnijo se je bilo zbralo kakih petsto ljudi, ki so oblegali stopnice in vrata.
Ko je množica ugledala oba uradnika, ju je pozdravila in na mah so bile stopnice in vra-1 ta prosta.
Na hodniku se je prikazal župnik iz Brechyja in še dva druga duhovna.
Za njimi so prišli strežniki iz bolnice, ki so nosili s prtom1
pokrito nosilko. Pod prtom se i je kazala oblika človeškega tru-Ipla.
Ženske so pričele jokati in! oni, ki so bili najbližje, so po- j kleknili.
"Uboga grofica!" je nekdo zamrmral. "Mož ji je umrl in1 kakor se sliši, ji doma umira! itudi mlajša hčerka."
Toda Daubigeon in pisar Me-l šinet sta imela preveč opravka, j da bi se ustavila in izvedela šel j več novic. Pot je bila prosta in hitela sta v pisarno, kamor so i bili orožniki odpeljali Trumen-ceja in ga tam stražili.
Jetnik se je pri vstopu obeh i uradnikov dvignil in odkril.' j Bil je to res Trumence, toda . :ne oni brezkrbni Trumence, kot { so ga vedno poznali. Bil je bled in videti zelo razburjen.
'No," reče Daubigeon, "pustil ' si da so te vjeli."
"Oprostite, gospod sodnik," odgovori jetnik, "me.ne niso vjeli, ampak sem se sam prijavil."
"Sam iz proste volje?" I "Da iz svoje proste volje. Le vprašajte narednika."
Orožnik stopi naprej, saluti-ra in reče:
j "To je čista resnica. Trumence je prišel na orožniško po-jstajo in rekel: 'Podam se! Rad bi govoril z državnim pravdni-kom, ker mu imam povelati nekaj zelo važnega.' " j Jetnik se zravna moško po-;konci in reče:
i "Vidite, gospod, to ni nobena j 1 laž. Medtem ko so orožniki pre-! Ibrnili vso okolico za menoj, sem : jaz lepo mirno ležal v sobi ho-! tela pri "Rdečem jagnetu" in j čakal, da boste pozabili na me."
"Toda ljudje, ki ložirajo v I hotelu imajo denar, da plačajo ;za stanovanje, ti pa nisi imel denarja."
Trumence Pa mirno vzame iz i žepa celo pest frankov in jih ; mu pokaže.
"Vidite, da sem imel, dovolj 'denarja, da sem plačal.! sobo;" ; reče. "Toda podal sem se, ker j sem pošten človek in bi rajši imel sam kako majhno nepri-; i liko, kot pa da bi dopustil tr- j peti nedolžnega človeka."
"Gospoda Boiskorana ?"
"Da. On je nedolžen. To do- i jbro vem in prepričan sem o; tem, ter lahko dokažem. In če ; on sam noče govoriti, bom pa i jaz govoril in povedal — vse!"
Daubigeon in Galpin sta bila močno presenečena, i "Izrazi se natančnejše," sta I rekla skoro oba naenkrat.
Toda potepuh je zmajal z i glavo in pokazal na orožnike, j ter reče:
"To je velika skrivnost; in: J če se človek izpoveduje, noče no-; bene druge priče kot duhovni-! ka. Poleg tega zahtevam, da se moja izjava zapiše."
Galpin namigne orožnikom, ki takoj zapuste sobo. K mizi se pa vsede pisar Mešinet s pripravljeno polo papirja.
"No, sedaj pa lahko začnemo," reče Trumence, "to je način, ki se mi dopade. Meni ni prišlo na um, da bi bil pobegnil. V ječi se mi je jako dobro godilo; bližala se je zima in jaz1 sem bil brez vsakega beliča. In če bi me zopet vjeli bi postopali slabše z menoj. Toda Jakob Boiskoran si je domislil, da prebije eno noč zunaj ječe."
"Pazi, kaj govoriš," ga prekine Galpin," s sodnimi uradniki se ne boš norčeval nekaznovan."
"Naj takoj umrjem, ako ne govorim resnice!" je zaklical Trumence. "Gospod Jakob je bil celo noč izven ječe."
Sodni uradnik se je kar tresel.
"Kaj pa je to za ena pravljica!" reče Galpin.
"Saj lahko to dokažem," reče Trumence mrzlo, "in prepričal vas bom o tem. Ker je hotel pobegniti, je prišel gospod Boiskoran k meni in mi je stavil pogoj, da za gotovo vsoto denarja, ki sem ga vam prej pokazal, napravim luknjo v zidu in da jaz pobegnem in se ne] vrnem, medtem, ko bo prišel on1
nazaj potem, ko odpravi svoje stvari."
"In ječar?" vpraša Daubigeon.
Trumence, ki je imel svoj kmečki ponos in je držal na svojo besedo, ni hotel izdati Blangina, ter nadaljuje:
"Ječar ni videl ničesar. Nisva ga rabila. Saj sem bil jaz njegov pomočnik. Saj ste vi, Galpin, sami naročili, naj pazim na Jakoba."
To je bila resnica.
"Nadaljuj!" reče Galpin hripavim glasom.
"Vse je šlo po sreči," nadaljuje Trumence. "Nekega večera sem napravil luknjo v zid. Predno sva se splazila skozi luknjo, mi je gospod Jakob stisnil v roke zavitek bankovcev ter mi rekel, naj bežim kamor hočem, on pa da gre po svojih opravkih. Sicer sem ga že takrat smatral za nedolžnega, toda vseeno nisem bil še toliko vnet zanj, da bi šel skozi ogenj za njegovo stvar. Mislil sem si, da me ima za norca in ko bo enkrat prost, mu ne bo prišlo na misel, da bi se vrnil nazaj v ječo. Radoveden sem bil, kaj bo počel in šel sem za njim!"
Oba sodna uradnika, ki sta bila v svojem poslu navajena, da sta prikrivala in zatajevala svoje notranje občutke, sta se sedaj komaj premagovala.
Mešinet, kateremu je bila že vsa stvar znana, se je smejal v pest in njegovo pero je kar drselo po papirju.
"Jakob se je bal, da bi ga kdo spoznal," nadaljuje Trumence, "zato se je držal ob zidu in šel jako hitro. K sreči imam tudi jaz par zelo hitrih nog. Hitel je skozi Sauveterre kot dirkalni konj in v ulici Mautrec je pozvonil pri neki veliki hiši."
"Pri hiši grofa Klavdija!"
"Sedaj vem, da las tu je to hišo grof Klavdij, toda takrat
nisem vedel. Torej pozvonil je. Dekla mu pride odpreti. Jakob govori z njo par besed, in dekla ga pelje v hišo."
Daubigeon ga ustavi z gesto.
"Počakaj!"
Nakar vzame kos papirja, napiše nanj par besed, pozvoni in reče sodnemu slugi, ki je prihitel:
"Nesi to takoj na ta naslov. Požuri se in ne zini besede!"
Trumence je pozvan naj nadaljuje.
"Stal sem tam sredi cesti in se zdel samemu sebi jako velik bedak. Mislil sem, da bi bilo zame najboljše, da se podam na pot in zbežim. Toda odprta vrtna vrata so mi delala skušnjavo. Rekel sem sam pri sebi: 'Če greš notri in te dobe, bodo mislili, da si prišel in drago boš to plačal.' To je bilo res,toda skušnjava je bila prevelika.
(Dalje prihodnjič)
O <>
$
o o
o <>
O
o £
o
Polletna RAZPRODAJA
Veliko zalogo letnega blaga hočem sedaj na tej razprodaji žrtvovati po zelo nizkih cenah. Lepe svilene obleke za žene in dekleta—dobite sedaj na tej razprodaji za skoro polovično ceno. Pridite in prihranili si boste denar.
Za PIKNIKE IZLETE KONVENCIJE
najemite
motorni bus
Varen, hiter, komoden— za vožnje kamorkoli v in izven Clevelanda—ki jih vozijo možje, ki so posebno izučeni za to, da dajo točno in prijazno postrežbo—zanesljiva postrežba jamčena, nizke cene.
Za natančnejša navodila telefonirajte MAin 9500 ali pišite na naš Motor Coach Department.
Sfie
CLEVELAND RAILWAY COMPANY
S
DIRKALNE TEKME!!
V krasnem
BAINBRIDGE
Prično se
v soboto 12. julija
Novi in lepi park, kjer so vse ugodnosti za naše goste.
Pokazali bomo ljubiteljem konj iz okolice Clevelanda, najboljše konje, kar jih je še dirkalo tukaj.
ERIE VLAK—Vsak dan ob 1:15 popoldne; od High Level mostu naravnost na dirkališče. Vlak ustavi na E. 55th St., E. 93rd St. in North Randall.
Prva dirka vsak dan ob 2:15 popoldne
Dirkališče pri Geauga jezeru. V nedeljo ni dirkanja.
Ženske imajo prost vstop vsak pondeljek in petek.
Kadar obiščete staro domovino, vprašajte pri nas za podrobnosti. Mi prodajamo parobrodne in železniške listke, potovalne čeke in kreditna pisma. Pošiljamo v inozemstvo denar po najboljših cenah.
Cleveland Srust
BANKA V VSAKI SOSEŠČINI
SVILENE OBLEKE ZA ŽENE IN DEKLETA
Ceno 15.00, sedaj ......................7.95
Cena 13.50, sedaj ......................6.75
Cena 0.75, sedaj ......................4.50
DOBRO POZNANA KOTENI-NA HOPE MUŠLIN, REGULARNA CENA 20c, NA RAZPRODAJI
12c
SVILENE NOGAVICE ZA ŽENE IN DEKLETA
Cena 1.50, sedaj ......................1.20
Cena 1.25, sedaj ........................98c
Cena 85c, sedaj ........................59c
42 SVILENIH OBLEK katerih cene so bile $6.75, 8.50, 10.75, na razprodaji
Sl.oo, 1.50 in 2.50
BLAGO ZA OBLEKE: NA TEJ RAZPRODAJI
20% znižano
PRALNE OBLEKE	^
mere 18 do 52	V
Cena 3.00, sedaj ......................2.35	4>
Cena 1.95, sedaj ......................1.49	4>
Cena 1.00, sedaj ........................79c
-o
SVILENE OBLEKE ZA	is,
DEKLICE	V
mere 8 do 14	V
Cena 6.50, sedaj .....................3.95	\>
Cena 3.75, sedaj ......................1.95
Cena 3.00, sedaj ......................1.25
--O
VSE SPODNJE PERILO ZA
MOŽE, ŽENE IN OTROKE NA	X
TEJ RAZPRODAJI ZA	Y
4>
20% znižano	<>
--o
PRALNE OBLEKE ZA DEČKE	4>
Cena 2.00, sedaj ......................1.49	<[>
Cena 1.75, sedaj ......................1.35	4>
Cena 1.00, sedaj ........................79c	4>
--o
ZASTORI ZA OKNA NA TEJ
RAZPRODAJI ZA	O
25 % znižano	4>
__O
ZASTONJ! Pri nakupu blaga za $3.00 ali več, dobite tri jarde blaga ZASTONJ!
Vse drugo letno blago, ki ni v tem oglasu označeno, bo v cenah zelo znižano
Se vam priporočam
Jos. Stampfel
6129 St. Clair Ave.
-' 'ji^J t^SA!	tASiJ	ygyj i^y	wbaj ti»y
1

VABILO NA
PIKNIK
katerega priredijo članice društva
"SLOŽNE SESTRE"
št. 120 S. S. P. Zveze
v nedeljo, 13. julija
NA GORIŠKOVI FARMI V NOBLE, OHIO
Tem potom vljudno vabimo vse cenjeno članstvo Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze in vse rojake, da nas posetijo na ta dan. Svirala bo izborna godba za stare in mlade, namreč godba SINTlC.
Truck bo odpeljal točno ob 12:30 uri izpred Slov. Nar. Doma; oni pa, ki se želijo peljati s poulično karo, naj vzamejo Nottingham karo do konca, tam bo pa čakal že truck, ki bo vse odpeljal na prostor piknika. Vsega bo dovolj na razpolago. Za to se pripravlja
ODBOR

i r?avir?grvi r?»?i r^vi rTavirTagvi rF^^rTa^rragvlt^apvl r^gvifrigvi rrtgvi rT^^ržativi r?acvi	i iTS

H

Vabilo na PIKNIK
ki ga priredi
Ženski Klub Slov. Doma na Holmes Ave.
NA PRIJAZNIH MOCILNIKARJEVIH FARMAH
V NEDELJO, 13. JULIJA
Prav vljudno je vabljeno cenjeno občinstvo, posebno pa delničarji in delničarke Slovenskega Doma, da nas posetijo v obilnem številu. Za suha grla in prazne želodce bo izvrstno preskrbljeno. Za plesaželjne bo pa igrala godba Jack Zorca. Avtomobili bodo vozili izpred Slovenskega Doma od 1. ure naprej. Prijazno vas vabi Ženski Klub Slovenskega Doma.
ga
m
IIIMIIIIilllll|||||||HI|||||||||||||||||||||||l
liIllllllilllllHI!illlllllllllilllllili!lllllll!lllllllll!llllll||ln
PRIPOROČILO
Cenjenemu občinstvu se vljudna priporočam ta oblik moje slaičičarne, kjer boste dobili vseh vrst cigar, cigaret, sladoleda, iolske potrebičine in tudi iroce-rijo. Prijazna, domača postrežba.
ALBIN FILIPIC, 15319 Waterloo Rd.