Leop. Paljk Mladim sadjarjem v pouk Ej, fantl Ali tako upoštevaš moja navodila? Zlovolien sem šel mimo vašega sadovnjaka, ker sem videl marsikaj, kar me je globoko užalostilo. V njem je stala stara tepka. Kvišku je štrlelo nekaj polomljenib in trhlih vej in tudi njeno deblo je bilo že na pol razpadlo. Mislil sem si: »Cemu neki stoji ta pokveka v sadovnjaku?« Samo v napoto je drugim mladim in zdravim drevesom. Škoda za prostor, ki ga zavzema bolno in že skoraj odmrlo drevo. Na takšnih hirajočih drevesih se navadno naselijo najrazličnejše bolezenske glivice, ki se nato razširijo še na zdrava drevesa. Zato le ven z njimi! Čim prej — tem bolje! Ker pa sami tega dela ne boste zmogli, prosite očeta, naj vam pomaga! Najprej odžagajte veje in odkopljite zemljo okrog drevesa! Nato zadrgnite pod krono okrog debla močno vrv in potegnite! Ker ste »fantje od fare«, krepki in zastavni, boste drevo zlahka izrvali s koreninami vred. Iz jame odstranite še vse potrgane in posekane korenine, ki bi začele v zemlji gniti, in jamo nato zasujte! Trhlo drevo in 'veje, kjer navadno prezimujejo razni sadni škodljivci, pa odnesite hitro iz sadov-njaka ter iih razžagajte in razsekajte za kurjavo! Na nelcem vrtu sem opazil, da so rastli okrog češpljevega drevesa mnogi poganjki. Te morate odrezati tik ob korenini in deblu. Ako jih odrežete bolj pri vrhu, vam znova poženo prinodnje leto. Tudi sem videl na mnogih sadnih drevesih po-sušene plodove. tako zvane »mumije<. Ker pre-zimujejo na takšnih plodovih trosi nevarne gli- vičaste bolezni, ki jo imenujemo monilijo, je tre- ba vse obvisele plodove pobrati z dreves in jih sežgati. Za spomladansko cepljenje dreves naberemo cepiče v januarju. Cepiče režemo le z zdravih dreves, ki so že rodila. Pomnite tudi, da imajo enoletne mladike na južni strani drevesne krone mnogo bolj razvita in krepkejša očesa kot na severni strani in v notranjosti krone. Za cepiče so tedaj najnolj pripravni poganjki, ki so zrastli na južni sončni strani. Najprej si naberemo cepiče različnih debelosti od češenj, nato sliv in češpelj, a nazadnje še od jabolk in hrušk. Cepiče povežite v snopke. Nanje pritrdite deščico, na katero ste napisali ime dotične sadne vrste ali sorte. Nato zagrebite te snopke v zemljo do zgornjih očes na severno stran hiše! Ribez in kosmuljo gotovo poznate. Omenjeni vrsti jagodičja razmnožujemo s potaknjenci, ki jih prav v tem času lahko narežete z zdravih grmičev. Za potak- ' ¦ ¦-¦. r- Poganjke iz korenin in debla moramo • ¦ Rezanje cepičev '. | ¦ odrezati ' ¦ . ¦ ' f njence potrebujemo 15—20 cm dolge enoletne mladike. Zaf asno jih zasujte v zemljb. prav tako kot cepiče. Spomladi jih boste nato posadili na vrt. CVETLIČARICE — NE POZABITE 1. zrahljati cveticam lončnicam večkrat vrhnjo plast zeralje z lesenim klinčkom, 2. umiti z mokro krpo ali gobo velikih palmovih listov, dalje listov gumovca, filodendrona i. dr., : 3. očistiti cvetice, ki prezimujejo v kleti ali na stopnišču, ovenelih in usahlih listov. Ob lepem vremenu prostor prezračite! Zalivajte jih bolj malo. Nekoliko več vlage potrebujejo cvetoče sobne cvetice, n. pr. ciklame ali korčki in božične ali členaste kakteje. Korčke zalivajte previdno in le ob robu cvetličnega lončka, da ne zmočite gomolja in listnih popkov, ker drugače radi gnijejo. Da se zemlja v lončku ne skisa, pazite, da ne zastaja voda v podstavku! Na dno podstavka položite dve deščici ali 3—4 kamenčke, nanje pa cvetlični lonček! Cvetice zalivajte le s postano in ogreto vodo (10—14° C). Voda iz vodovoda je premrzla, saj ima le 3—4" C topline. Odcvetelih ciklamnih cvetov ne odrezujte, ampak jih sunkoma iztržite iz gomoljev! Ker morajo rastline pozimi počivati, jih imejte bolj na hladnem prostoru! V topli sobi, kjer je zrak navadno zelo suh, lončnice le-slabo uspevajo. Tudi se na njih kaj rade pojavijo listne uši, kaparji in drugi škodljivci. Drage cvetličarice! Vem, da ste tudi ljubiteljice cvetočih grmov. Izmed lepo-tičnega grmičevja omenjam najbolj znana plemena, n. pr. španski bezeg ali lipovko, ki je na naših vrtovih najbolj razširjena okrasna rastlina, dalje forsicijo, ki cvete zlatorumeno zgodaj spomladi, razne oslade, vajgelije, japonske kutine, dajcije, lepotične gloge in češmine itd. Navedeno Iepotično grmovje razmnožujemo po večini s potaknjenci. Na isti način razmnožujemo tudi razne vrtnice vzpenjalke in vrtnice mnogocvetnice ali polijantke. Enoletne mladike razrežemo na 20—25 cm dolge šibe, ki jih začasno zagrebemo v zemljo, spomladi pa potaknerao na dobro pripravljeno vrtno gredico 20 cm vsaksebi. Naslednjo jesen presadimo ukoreni-čenke na stalno mesto. Zdaj je čas, ko si potaknjence še lahko narežete! VSE PO NAČRTU Drage vrtnaričice! Četudi ni misliti v tem času na kakšno delo zunaj na vrtu, vendar ne bi bilo prav, če bi počivale vso dolgo dolgo zimo. V zimskih večerih si zato napravite natančen načrt za spomladanska dela na vrtu. Ali že veste, da ne smemo sejati in saditi ene in iste vrste zelenjadi vedno na isto mesto, ampak vsako leto drugam? Ako bi gojili n. pr. zelje vedno na istem prostoru, bi slabo uspevalo in le malo obrodilo. Zato je treba vsako leto odbrati in določiti zelju in sploh vsaki rastlini drug prostor. Takšno vrstitev vrtnih sadežev imenujemo kolobarjenje. Ako pravilno kolobarimo, nam ni niti treba gnojiti zemljo vsako leto, ker zadostuje, da jo pognojimo vsako četrto leto. 151 Kako bomo na vrtu kolobarili? Na dobro, s hlevskim gnojem pognojeno zemljo posejemo oziroma posadimo prvo leto razae kapusniee, n. pr. zelje, ohrovt, karfijolo, rožni kapus, dalie kumare in buče, paradižnike, solato, špinačo itd. Na isto mesto posejemo drugo leto razno korenasto zelenjad in čebulnice, tretje leto pa še lahko stročnice: grah, fižol in bob. Šele četrto leto vnovič dobro pognojimo tisti del vrta s hlevskim gnojem ter gojimo zelenjad zopet v istem vrstnem redu kot prej. Ko boste, drage vrtnaričice, izdelovale načrt za spomladanske setve, upošte-vajte gornja navodila!