Narodna in univerzitetna knjižnica

v  Ljubljani



tt L zskndjfap

Z 95 J

rzf/i ,oh

Kdo nas bode tedaj ločil
od ljubezni Kristusove?

(Do Rimlj. 8, 35.)


> POT V NEBESA ,

| ali  I

1 življenje udov tretjeoa redo %

sv. Frančiška Seralinskeos

ki živijo med svetom.

Spisal

o. Nikolaj Meznarič,

frančiškan pri Sv.Trojici v Slov.goricah.

Šesti natis.

V Ljubljani, 1912.

Založila Katoliška Bukvama.

Tiskala Katoliška tiskarna.

)§S^ZIZ7/7/7/7/7Z7Z7/7l ^= Ž ^

Imprimatur.

V Ljubljani, 15. marca 1912.

P. Rngelj,

provincijal.

Št. 1308.


fr3ii

V Ljubljani, 29. marca 1912.

f Anton Bonaventura,

knezoškof.

Uvod.

„Pot v nebesa“ je imenoval sv. Frančišek
Serafinski tretji red; „Pot v nebesa“ se ime¬
nuje tudi ta knjižica, 'ki obsega razlago vo¬
dila tretjega reda in pripomočke vodilo iz¬
polnjevati.

Razdelil sem to knjižico v tri dele. V
prvem delu sem nakratko popisal življenje
svetega Frančiška Serafinskega; ustanovitev
prvega, drugega in tretjega reda, potrjenje
tretjega reda od glavarjev sv. Cerkve, njegovo
razširjavo in prečuden sad te razširjave.

V drugem delu sem razložil vodilo tre¬
tjega reda, kakor je bilo polajšano od sve¬
tega očeta, papeža Leona XIII, dne 30. maja
1883, da vsakdo lahko bere, kako mora v
tretjem redu živeti in katere duhovne dobrote
in odpustke dobiva, ako po vodilu živi.

Tretji del pa obsega vsakdanje in mašne
molitve, litanije itd., molitve pri prejemanju
svetih zakramentov in več drugih našemu
ljudstvu priljubljenih pobožnosti. (Z novim
besedilom, odobrenem po škofih peterih škofij
s slovenskimi škofijam.)

O Marija, brez madeža izvirnega greha
spočeta Devica! varihinja  — sveti oče Fran¬
čišek Seraf inski! začetnik tretjega reda, iz¬
prosita od Boga temu slabemu delu obilnega
blagoslova.

Pri  Sv. Trojki v Slovenskih goricah,
na praznik Marije Device, dne 25. marca 1912.

Pisatelj.

„Kdor se povišuje, bo ponižan; kdor
se pa ponižuje, bo povišan."

(Mat. 22, 12.)

„Blagor njim, ki so čistega srca, ker
oni bodo Boga gledali." (Mat. 5, 8.)

„Velike reči smo obljubili; še večje
so nam obljubljene." (Sv. Frančišek.)


.

I

o ...

■ “.UBŽ!Vbq od

,vm

iH ,rrru  no§. : ;-.io \d oho '100..0;

iW0t Oy

- M-  ■

v  idiokkj 'd

.novi 'd kan I- ! ož

I. DEL.

Življenje sv. Frančiška.

1. Frančišek v mladosti.

Minulo je sedemsto let, kar so bili
na svetu žalostni časi za sveto Cerkev
in krščansko življenje. Na Franco¬
skem je divjala strašna kriva vera,
ki j e hotela katoliško Cerkev in nj ene
nauke popolnoma zatreti; v laških
deželah je bilo vse polno razporov
in sovraštva, mesta so bila z mesti
v krvavih vojskah; še po vaseh so
se mrzili in črtili in zavratno morili.
Vladarji, zlasti nemški cesarji, so
zatirali Cerkev, tlačili njene glavarje,
škofe in papeže ter kratili svetemu
očetu posestvo njegove dežele. V tako
žalostnih časih se je zaničevala sveta
vera, zasmehovalo krščansko življe¬
nje in prejemanje svetih zakramen¬
tov; izginila je krščanska pokorščina;
gospo dovale so hude strasti: napuh, la¬
komnost, nečistost, požrešnost, sploh
človeška mesenost. Svet je bil po¬
zabil Boga in svoje duše, pa se na-

Pot v nebesa.

1

9

vezal na zemeljske dobrote in pogrez¬
nil v greh ; pekel je imel obilno žetev.

Bog pa se je usmilil zaslepljenih j
ljudi ter jim poslal pomoč po dveh j
svetih možeh, Dominiku, ki je z mo-j
litvijo svetega rožnega venca, ka¬
terega ga je Devica Marija sama |
naučila, zaslepljenim pomagal, inl
sv. Frančišku Serafinskem, ki si jel
z zgledom spokornosti in tudi s pri-1
digami pokore prizadeval, razuzdano \
ljudstvo k spoznanju pripeljati in 1
obrniti s širokega pota hudobij na j
ozko stezo krščanskega življenja.

Rojen je bil sv. Frančišek Sera- j
finski 1.1182. v Asizu, mestu Umbrije j
države papeževe. Njegova zavoljo po- j
božnosti in usmiljenosti obče spošto¬
vana mati, žlahtno rojena Dominika
Pika, ga je rodila v bornem hlevu
na slami. Pri svetem krstu je dobil
ime „Janez“, kakor je pobožna mati
želela. Oče njegov, Peter Bernardon,
je bil kot kupčevalec na Francoskem,
ko se mu je sin rodil. Ko je prišel
domov ter videl novorojenega sinčka,
se je zelo razveselil. V spomin svo¬
jega srečnega potovanja mu je dal
priimek Frančišek, to je Francoz, ka¬
tero ime mu je potem ostalo zmeraj.

3

Peter Bernardon pač ni mislil, kako
bo to ime, ki si ga je on izmislil,
]  enkrat častila sveta Cerkev, kako se
bodo z njim klicali kralji in cesarji.

Dominika Pika je ljubila svojega
Frančiška neizrekljivo. Redila ga je
sama, in ves trud prenašala s po¬
božno potrpežljivostjo in sladko go¬
rečo ljubeznijo, kateri ni nič pre¬
težko. Veliko dobrega in plemenitega
je imel na sebi Frančišek v prvih
letih svojega življenja, pa vse to je
■ imel od svoje blage matere. — O, ko
bi vse matere Dominiko posnemale,
marsikatera bi zaradi svojih odras¬
lih otrok ne točila toliko solz, kakor
jih v resnici preliva. — Ko je Fran¬
čišek nekoliko odrasel, ga je izro¬
čila mati pobožnim duhovnikom pri
Sv. Juriju. Ti so ga poučevali v res¬
nicah svete vere, pa tudi v člove¬
ških vednostih. Ti gospodje so ga
tudi potrdili v čednosti, da se je
mogel zdržati ter ni zašel na pot
mesenega poželenja, ko se mu je
prilizoval svet, ko se mu je smejalo
veselje cvetoče mladosti.

Pa kmalu mora Frančišek po¬
božne duhovnike zapustiti, se vrniti
domov in očetu pomagati pri trgov-

i'

4

stvu, čemur se je res ves vdal. Ako-
ravno je bil Peter Bernardon trd,
sebičen in skop mož, je bil Frančišek
ves drug; veselje do blaga, do go-
ljufnega denarja, skopost, vse to mu
je bilo neznano; on je bil, kakor
mati, usmiljenega srca, darežljiv. Kar
je pridobil, je drugim razdelil; po¬
sebno ubogi so se mu tako smilili, da
je storil sklep: nobenemu prošnje ne
odreči, ki ga bo zavoljo ljubezni božje
prosil daru. Vrh usmiljenja je bil
tudi prijazen, zgovoren, ljubezniv
in veselega srca; bil je blaga duša.

Zaviden tej blagi duši, je sklenil
peklenski sovražnik vloviti Frančiška
v svojo mrežo. Frančišek se da ne¬
koliko zaslepiti, ker ljubil je dobro
voljo, veselice, godbo in petje. Svojim
prijateljem je plačeval drage gosti,
in ko so se zvečer dobro najedli in
napili, so se izprehajali v trumah po
ulicah mesta Asiza ter peli narodne
pesmi, ukali, razgrajali in uganjali
razne šale in norčije. Vendar Fran¬
čišek ni bil enak sedanjim dobrovolj-
cem in ponočnim rogoviležem, kate¬
rim je le to dobra volja, če so se celo
noč potepali in stregli mesenemu po¬
želenju; sv. Bonaventura pravi: Njega

5

vse razveseljevanje ni tako premo¬
tilo, da bi bil svoje devištvo zapra¬
vil, temveč je bil tudi v veselju
zmeren, pa tako sramežljiv, da se je
vselej sramoval in ves rdeč v stran
obrnil, ako je kdo njegovih tovarišev
zinil kaj nespodobnega. O ljubi tretje-
rednik, draga tretjerednica, ali bodisi
kdorkoli, ki to bereš, ali tudi ti, ka¬
kor mladi Frančišek, v lice zardiš,,
kadar kaj gnusnega, nečistega slišiš?

Frančišek je bil od vseh spošto¬
van, od vseh ljubljen, od vseh ob¬
čudovan; imenovali so ga: cvet

mladine. Neki preprost človek, raz¬
svetljen od Boga, mu je pomnožil
slavo med rojaki s tem, da mu je,
prišedšemu po mestnih ulicah in
trgih, pogrnil svoj plašč ter rekel:
„Ta mladenič bo storil velike reči,
zaslužil bo mnogovrstne časti, in vsi
verni ga bodo spoštovali. 44  Je pa tudi
hrepenel Frančišek po časti, in ve¬
selilo ga je, kar je bilo svetlega,
imenitnega in izvrstnega.

2. Frančišek se poboljša.

Posvetno veselje človeka vedno
bolj od Boga odvrača, in veliko ljudi
je v posvetnem veselju našlo svoje

6

pogubljenje. Frančišku se gotovo ne
bi bilo bolje godilo; pa Bog se ga
je usmilil, da bi ga na tisto pot pri¬
pravil, za katero ga je bil v svoji ne¬
skončni modrosti odločil. Leta 1205.,
v njegovi cvetoči mladosti, bil je 23
let star, mu pošlje hudo bolezen, ki
ga spravi takorekoč že na rob živ¬
ljenja. Sveto pismo pa pravi: „Huda
bolezen dušo strezni“. (Sirah, 31, 3.)
Frančiškov duh začne resnoben pri¬
hajati in vse drugače misliti. Živo
spozna ničemurnost posvetnega ve¬
selja, kajti nobena reč, ki ga je zdra¬
vega veselila, ga ni bila v stanu v bo¬
lezni razveseliti; pa tudi potem ne,
ko je zopet ozdravel.

On hrepeni po vse višje dobrem,
kot kar svet dati more. Pa kje more
on to dobiti, kje je tista sreča, ki
bo njegovo prazno srce napolnila?

Ko misli najti srečo v vojaštvu,
sliši nekoč v spanju, da ga nekdo
po imenu kliče. Na njegov odgovor:
„Tukaj sem,“ mu glas veli: „Pojdi
z menoj!“ Gre in kmalu je v pro¬
storni prelepi sobi, kjer je bilo na
steni mnogovrstno borilno orožje raz-
obešeno, vsako zaznamovano z zna¬
menjem svetega križa. Vse se je

lesketalo. Frančišek strmi nad toliko
bliščobo in vpraša, čigavo je to
orožje? In glas mu odgovori: „To
orožje, Frančišek, je tvoje in tvojih
vojščakov.“ Ko se zbudi, še bolj misli,
da ga čakata čast in sreča v vojski,
dokler mu zopet v spanju neki glas
ne pove, da ima prikazen od svet¬
lega orožja duhoven pomen.

Zdaj je bil Frančišek vesel, neka
posebna sladkost mu obliva srce,
hodi bolj sam in bolj ljubi samoto,
da bi tako laglje premišljeval svoj
poklic. Dan za dnevom se mu boli
pozna, da ga nebeška luč razsvet¬
ljuje; on moli, veliko moli, ne le
doma in v cerkvi, temveč še celo
očitno po potih. O, ko bi vsi krščan¬
ski mladeniči in možje posnemali
in radi molili ter se odkrili takrat,
ko zvoni k molitvi!

Frančišek, zdaj v svojem srcu
prerojen, zmote svojega preteklega
življenja bolj živo spoznava in bridko
objokuje; obenem pa Boga neprene¬
homa prosi, naj mu razodene, za
kateri stan ga je določil. Zunaj mesta
je bila pod bregom votlina, v katero
je večkrat hodil molit. Nekega dne,
ko v tej votlini prisrčno in goreče

8

moli, se mu prikaže sam križani
Jezus. To ga vsega prevzame, srce
mu poka božje ljubezni in trpljenje
Jezusa Kristusa se mu tako globoko
v spomin vtisne, da ga vselej solze
polijejo, kolikorkrat se ga spomni
ali pogleda razpelo. Zdaj spozna, da
je pot križa tisti pot, po katerem
mora hoditi, da bo kdaj velik, ka¬
kor Jezus sam pravi: „Ako hoče kdo
za menoj priti, naj zataji sam sebe
in naj vzame svoj križ in naj hodi
za menoj “. (Mat. 16, 24.)

3. Frančišek romar in berač.

Frančišek nima več druge skrbi,
kakor sleči starega človeka in obleči
novega, to je: stare navade popustiti
in novih, dobrih se poprijeti. On gre
v Rim na božjo pot: ljubi in bogato
obdaruje reveže in berače. Na grobu
sv. Petra goreče moli in se vroče
priporoča v njegovo mogočno pri¬
prošnjo ter položi toliko denarja na
oltar, da vsi romarji na njega gle¬
dajo in se zavzemajo nad obilnim
darom.

Ko pride iz cerkve, se pomeša med
berače, razdeli med nje do zadnjega
vinarja svoje denarje, najpotrebnej-

9

šemu da celo svojo obleko, on pa se
zavije v njegove cunje ter ostane ves
dan na stopnicah pred cerkvijo in
prosi vbogajme tako milo, da mu
nihče ne odreče daru. Zvečer izroči
miloščino beraču, ki je imel njegovo
obleko, si z njim tisto zopet zameni
in se vesel vrne v Asiz.

Frančišek je v Asizu še bolj go¬
reče molil in prejemal svete zakra¬
mente, posebno, ker mu je asiški škof
priporočal goreče moliti, da izve
voljo božjo natančneje. Nekega dne
nadleguje Boga v prisrčni molitvi,
kakor evangelijski prijatelj prijatelja
opolnoči, ter prosi, naj mu razodene,
kako in v katerem stanu mu more
najzvesteje služiti? Bog ga usliši;
Frančišek namreč zasliši glas, ki mu
pravi: „Frančišek ! že dolgo me pro¬
siš, naj ti razodenem, kar je moja
volja: zaničuj in sovraži vse, kar si
dozdaj po mesu ljubil in želel. Ako
to storiš, boš izkusil, da vse to, kar
se ti je dozdaj prijetno zdelo, se ti
bo mrzelo, ti bo grenko; in vse, kar
se ti je dozdaj mrzelo in se ti gnu¬
silo, ti bo sladko in prijetno.

Vesel tega glasu božjega, zasede
konja in dirja po Asiški planjavi in

10

prijezdi do trume beračev, pri ka¬
terih obstoji. Ko vidi gobavega med
njimi, premaga svoj gnus nad njim,
skoči s konja, mu podeli bogat dar
in ga še poljubi. Ko pa konja zopet
zasede, je gobavi zginil, iz česar je
spoznal, da ta gobavi ni bil nihče
drugi, kakor Jezus Kristus sam, ki
se je večkrat svojim svetnikom na
zemlji v taki podobi prikazal. Od-
zdaj se mu gobavi več ne studijo,
temuč še išče jih in kjerkoli izve
zanje, jih obiskuje, tolaži, jim streže
in miloščino nosi. Zavoljo tolikega
usmiljenja so ga vsi občudovali, lju¬
bili in iz hvaležnosti imenovali svo¬
jega očeta in dobrotnika. — Obiskuj
tudi ti, sin, hči sv. Frančiška, bolnike
in postrezi jim, ker to je telesno delo
usmiljenja in krščanske ljubezni, ka¬
tero ti bode Bog v večnosti drago
poplačal.

Frančišek je imel zdaj velike iz-
kušnjave. Prejšnje bolj posvetno živ¬
ljenje, lepa obleka, dobre pojedine,
visoke misli, vse mu je bilo vedno
pred očmi in mu je zbujalo spomine
in poželenje. Pa Frančišek se ni dal
omajati; natančno je zatiral vse hude
želje, goreče je molil in prosil po-

11

moči od Boga, ki ga je pa tudi obilno
tolažil in krepčal.

Nekega dne pride do stare cerkve
sv. Damijana, stopi noter, se vrže
pred podobo križanega Jezusa na tla
ter moli trikrat tako-le: „Veliki Bog,
poln veličastva, in ti moj Gospod
Jezus Kristus, prosim te, razsvetli me
in razpodi teme mojega duha; po¬
deli mi čisto vero, trdno upanje in
popolno ljubezen. Stori, o moj Bog,
da te spoznam tako dobro, da bom
v vseh rečeh delal le po tvojem nav-
dihnjenju in kakor je primerno tvoji
sveti volji.“ Zdaj zasliši trikrat glas:
„Frančišek, pojdi, popravi mojo hišo,
ki se vsa podira. 11  On misli, da mora
cerkev sv. Damijana popraviti, in zato
prosi miloščine, gre domov, vzame
sukna in ga proda, proda še svojega
konja, da bi le cerkev popravil, ki je
bila že stara. Njegov oče se nad tem
jezi in ga hoče ostro kaznovati. Fran¬
čišek pa zbeži v neki samotni brlog,
kjer zopet goreče moli in se bridko
joka. Čez en mesec se vrne v Asiz
nazaj, pa upadlega bledega obličja,
raztrgan, le za silo pokrit. Njegovi
rojaki so ga zasmehovali in ga ime¬
novali norca, on pa vse voljno pre-

12

naša. Oče Bernardon ga krega, tepe,
naposled ga zapre v neko temno iz¬
bico, misleč, da se bo tam zopet iz-
premenil in postal kakršen je bil
poprej. Ali Frančišek se ne da oma¬
jati; on molči, on trpi in se tolaži
z besedami Jezusovimi: „Blagor ti¬
stim, ki preganjanje trpijo zavoljo
pravice, ker njih je nebeško kra¬
ljestvo . 11  Mati ga je natihem izpu¬
stila, kar očeta razkači; pa Franči¬
šek stopi brez strahu predenj in mu
reče, da z veseljem trpi za Jezusa.
Oče zdaj terja denar, ki ga je Fran¬
čišek dobil za sukno in konja; toži
ga pri mestni gosposki in ker ga ta
ni obsodila, se obrne do škofa, ki
pošlje hitro ponj. Škof Frančišku lju¬
beznivo tako-le govori: „Vaš oče so
silno hudi na Vas; ako hočete Bogu
služiti, vrnite očetu denar, ki ga
imate; znabiti je po krivici dobljen.
Bog noče, da bi cerkvi na korist obra¬
čali to, kar more potolažiti srd očeta
Vašega. Sin moj, zaupajte v Boga,
svobodno delajte, ne bojte se ničesar;
on bo Vaš pomočnik, ter Vam bo
dal za korist svoje Cerkve vse, kar
je potrebno . 11  Osrčen in poln božje
ljubezni, reče Frančišek: „Gospod,

13

jaz jim bom povrnil, kar je njih, tudi
obleko.“ Nato se sleče, položi vse
pred škofa in reče: „Poslušajte vsi
in zapomnite si dobro: dozdaj sem
imenoval Petra Bernardona svojega
očeta; ker sem pa sklenil Bogu slu¬
žiti, mu dam ne le samo ves denar,
ki sem ga za sukno in konja dobil, te-
muč tudi vso obleko, ki jo imam od
njega, nazaj, in od zdaj ne bom več
rekel: Oče Peter Bernardom, temuč
klical bom s polnim zaupanjem: Oče
naš, ki si v nebesih. 11

Vsi pričujoči so do solz ginjeni.
Škof mu veli kako obleko prinesti.
Strežaj prinese debel plašč, ki ga
Frančišek hvaležno vzame in se ž
njim ogrne. Pozneje si je sešil ta
plašč v meniško obleko in se podal
kot revež v samoto blizu cerkve
sv. Damijana; tam se posti, biča, pre¬
mišljuje in goreče moli.

4. Frančišek popravi tri cerkve, se
zaroči s svetim uboštvom in ustanovi
prvi red.

Frančišek ni bil pozabil povelja
Gospodovega, da naj popravi hišo
njegovo. Prepričan pa je bil, da je
hiša božja, ki jo ima popraviti, tista

r

14

cerkvica sv. Damijana, kjer je bil
prejel to povelje; v resnici je bila
namreč potrebna poprave. Ko je v
Gubi ju stregel gobavim, ga je ta mi¬
sel vedno navdajala, dokler ni šel,
da jo v dejanju izvrši. Kakor nekdaj
preroki v judovska mesta, tako je
prišel v Asiz, svoje rojstno mesto,
ter je po ulicah oznanjeval veličastvo
božje in potrebo tiste cerkvice. „Kdor
mi da en kamen,“ tako je klical pre¬
prosto, „ta bo imel eno plačilo; kdor
mi da dva, ta bo imel dve; kdor mi
da tri, ta bo imel tri.“ Mnogi so mis¬
lili, da nori, ter so ga zaničevali in
se mu posmehovali; drugi pa so bili
ginjeni do solz, ko so videli, kako
je naglo zapustil ničemurnost tega
sveta ter se takorekoč upijanil z lju¬
beznijo božjo. Frančišek je premagal
vso sramoto, ki mu jo je delalo za¬
ničevanje, ter se je trudil neprene¬
homa pri popravljanju tiste cerkve.
Sam je nosil kamenje in kar j e bilo
treba za zidanje ter stregel, kakor
najmanjši delavec. Popravil je potem
tudi še dve drugi cerkvi, staro cer¬
kev sv. Petra .zunaj Asiza in malo
kapelico, imenovano Porcijunkula,
kjer so angeli peli ob njegovem roj-

15

stvu. Vse to je storil najprej, da bi
zadostil svoji pobožnosti do presvete
Device Matere božje in do sv. Petra,
prvaka aposteljnov, in da se je za¬
tajeval ter da je uporabil svoje
roke pri svetem delu; ali že je tudi
slutil, da bodo te cerkve nekoč zi¬
beli velike družine ter častita sve¬
tišča v sveti katoliški Cerkvi; delal
je s tistim tihim veseljem, kakor pti¬
ček, ki v samoti pripravlja gnezdece
svojim mladim. „Pomagajte mi,“ tako
je klical delavcem pri Sv. Damijanu,
„zakaj tukaj bo nekoč samostan ubo¬
gih žen, ki bodo zelo sveto živele in
častile Očeta nebeškega po vsej sveti
Cerkvi. 11  V resnici so bile te tri iz
kamenja zidane cerkve podoba treh
duhovnih poslopij, treh redov, ki jih
je imel ustanoviti sv. Frančišek. —
Duhovnik pri Sv. Damijanu je imel
usmiljenje s pobožnim delavcem ter
mu je pripravil večerjo, ko je minul
dan trudnega dela, in Frančišek je
mili dar nekoliko dni hvaležen spre¬
jemal. Ali kmalu je začel premišlje¬
vati to reč ter je rekel samprisebi:
„Ali boš pač povsod dobil duhov¬
nika, ki ti bo izkazoval toliko do¬
brot? Tako ni ubogo življenje, katero

16

si imel izvoliti, temuč s skledico mo¬
raš hoditi od vrat do vrat ter nabi¬
rati, kar ti da usmiljena ljubezen.
Tako moraš živeti iz ljubezni do ti¬
stega, ki je ubog rojen, ubog živel,
ki je bil nag na križ pribit ter tudi
po smrti v tuj grob položen." In drugi
dan je že bral svojo hrano ter sedel
na cesto, da je pojedel, kar si je iz¬
prosil: počutki in roke so se upirali
tisti gnusni zmesi; ali brž je začutil
notranje osrčevanje in ojačenje, ki
mu ga je poslal Oče ubogih. Dobrot¬
ljivemu gospodu pri Sv. Damijanu
pa je rekel: „Nikar ne skrbite več
za mojo hrano; jaz sem dobil prav
izvrstnega hišnika in kuharja, ki mi
zna kaj okusno napravljati jedi."

Peter Bernardon je bil medtem
neznansko razkačen, ko j e videl, kako
v ravno tistem mestu, kjer je mogel
on bogat in češčen živeti, njegov sin
kakor berač okoli hodi; zato ga je
zmerjal in preklinjal, kjer ga je sre¬
čal. To sovraštvo svojega očeta je
Frančišek bridko čutil, in v tej glo¬
boki žalosti je poiskal nekega zelo
ubogega človeka, ki je živel od be-
raštva, kakor on, ter mu je rekel:
„Ti si moj oče, pojdi z menoj, bova

17

delila svojo miloščino. In če vidiš,
da me moj oče Bernardon preklinja,
ti bom rekel: blagoslovi me, oče moj!
in ti me boš nato blagoslovil. 11  Tako
se je tudi zgodilo.

Potem je rekel s ponižno radostjo
Bernardonu: „Ali ne verjamete, da
mi more Bog dati drugega očeta, ki
prejemam od njega blagoslov za
Vaše preklinjevanje ?“ — Ko je ne¬
kega dne v neki cerkvi molil ter se
v svoji puščavniški halji tresel od
mraza, pravi edini njegov mlajši
brat, Angel po imenu, nekemu pri¬
jatelju: „Pojdi, pojdi k Frančišku,
pa mu reci, naj ti proda za en vinar
potu.“ Frančišek odgovori na to,
prevzet od nebeške radosti: „Ta pot
bom jaz Bogu drago prodal. 11

Tako je v naj večjem pomanjkanju
in ponižanju in trdem telesnem delu
preživel 1. 1206. in 1207. Naslednje
leto, ko je bil nekoč v cerkvi sv. Ma¬
rije Angelske pri maši, so ga na po¬
sebno čudežen način pretresle v glo¬
bočini srca besede svetega evangelija:
„Vi ne smete ni zlata, ni srebra, ni
denarja ko last imeti v svojih opaš-
njakih; tudi torbe ne na poti, niti
dveh sukenj, niti črevljev, niti pa-

Pot v nebesa.

18

lice.“ Zdelo se mu je, kakor bi sto¬
pilo s tem evangelijsko uboštvo v
popolni svetlobi svojega bogastva
in svoje lepote pred oči njegovega
duha. „To je, česar iščem,“ tako je za¬
klical, „to je, kar iz vsega srca že¬
lim!“ in v tem trenutku je vrgel od
sebe mošnjo, palico in črevlje, oble¬
kel je ostro oblačilo pepelnate barve,
prepasal se z vrvjo ter začel pridi¬
gati pokoro svojim someščanom. Tisti
dan, leta 1208., je bil ustanovljen red
manjših bratov. Ta nešteta franči¬
škanska družina, po kateri se je pre¬
novila podoba Cerkve in sveta, se
je porodila iz prisrčnega združenja
Frančiškovega s svetim uboštvom.
Bog je blagoslovil ta zakon. „Pojdite,
rastite in množite se!“ tako je dejal,
in ta rodovitna beseda se je izpol¬
nila prečudovito.

Kmalu je privabila sladka dišava
čednosti sv. Frančiška nekoliko učen¬
cev, ki so z vso ljubeznijo začeli po¬
koro delati. Bogat in spoštovan Asi-
ščan, Bernard iz Kvintavale, se je
hotel prepričati, ali se je Frančišek
iz prave pobožnosti odpovedal po¬
svetnemu blagu, ali pa iz nekake
muhaste duhovne pritličnosti. Pova-

19

bil ga je torej k večerji ter sta šla
spat, kakor je bila tedaj navada tudi
pri bogatih in gosposkih ljudeh, oba
v eno izbo. Bernard je smrčal, kakor
bi bil že zaspal, ali v resnici je opa¬
zoval Frančiška, ki je kleče, z ro¬
kami v podobi križa raztegnjenimi,
vroče solze prelivaj e, vedno ponav¬
ljal besede: „Moj Bog in moje vse!“
— „To je v resnici božji mož,“ tako
je rekel Bernard samprisebi ter si
očital svojo lenobo v vaji svetih čed¬
nosti in ljubezen do minljivega blaga.
Že čez nekaj dni je milost božja do¬
vršila čudeže v njegovi duši ter je
vprašal Frančiška: „Ako je služabnik
od svojega gospoda prejel zaklad,
pa ga več ne potrebuje, kaj naj stori
ž njim ? 44  — „Vrne naj ga gospodu,“
odgovori Frančišek. „Torej“, pravi
Bernard, „bodem vrnil gospodu po¬
svetno blago, ki mi ga je podaril . 11
Nato pravi Frančišek : „Kar me vpra¬
šate, je resna reč. Pojdiva v cerkev
k maši ter moliva; potem nama bo
sveti Duh pač pokazal, po kateri poti
morava hoditi . 44  Tako storita. Med-
potoma pa se jima pridruži še eden,
Peter Katani, korar asiške velike
cerkve, in tako gredo vsi trije v cer-

2 ‘

20

kev sv. Nikolaja. Tukaj ostanejo v
molitvi do devete ure, kakor so se
bili zmenili. Nato prosijo mašnika
po navadi tistega časa, da bi vpričo
njih trikrat odprl evangelijske bukve.
Duhovnik jim stori to, ter, ko prvič
odpre bukve, najde te besede: „Ako
hočeš biti popolnoma, pojdi, prodaj
vse, kar imaš, pa daj ubogim!“ Ko
v drugič odpre bukve, najde te be¬
sede: „Ne nosite na poti nič seboj !“
in ravnotako tretjič: „Ako hoče kdo
moj biti, naj zataji samege sebe,
vzame svoj križ in naj hodi za me¬
noj !“ „Glejta,“ pravi zdaj Frančišek
k spremljevalcema, „to je vodilo, ki
se ga moramo držati; to je volja
božja. Pojdita in storita, kar sta sli¬
šala!“ — In moža sta šla, prodala,
kar sta imela, ter ubogim razdelila
denar. Nato ju je oblekel Frančišek
v ubožno obleko, podobno svoji, in
potem sta šla ž njim prebivat v neko
zapuščeno kočico pri cesti, ki pelje
iz Folinja v Perudžo, na planjavi,
ki se je imenovala po mnogih zavi-
jačah potočiča, ki teče po njej, Rivo
torto, to je krivi potok. Tako se
začenja prvi red sv. Frančiška z Ber¬
nardom iz Kvintavala in Petrom Ka-

21

tanijem; oba sta dosegla veliko sve¬
tost, ki jo je Bog potrdil z mnogimi

čudeži.

Čez malo časa se je pridružil tem
svetim možem neki drugi Asiščan,
Egidij imenovan, in šli so na delo
za zveličanje ljudi. Bernard in Peter
sta šla na Rimsko, Frančišek in
Egidij pa v Marko Jakinsko, da bi
tam učili ljudstvo in ga izpodbuje-
vali z dobrimi zgledi. Ako so jim
manjkale najpotrebnejše reči, ali jih
je kdo razžalil ali grdo ravnal ž njimi,
so se tega veselili, duša pa jim je
ukala v nebeškem veselju.

Frančišek je pridobival vedno več
učencev. Stanovali so v mali hišici,
komaj da so vedeli, kje je katerega
prostor. Molili so, opravljali dela po¬
kore in poučevali ljudstvo z besedo
in z lepimi zgledi in niso se bali ne
težav, ne zaničevanja. Frančišek jih
je tolažil, rekoč: „Potrpežljivi bodite
v bridkosti, goreči v molitvi, pogumni
pri delu, pa bo vaše plačilo kraljestvo
božje, ki je večno.“

Kar so izprosili vbogajme, so de¬
lili z ubogimi. Kjer so našli cerkev,
so se vrgli na tla in molili, kakor
jih je učil sv. Frančišek, rekoč: „Mo-

22

limo te, o najsvetejši Gospod, Jezus
Kristus! tukaj in po vseh cerkvah,
ki so na zemlji, in blagoslavljamo
te, ker si s svojim svetim križem
svet odrešil.“

Frančišek je spisal vodilo v 23 po¬
glavjih, kije  obsegalo poleg navadnih
treh obljub popolno odpoved vsaka-
tere lastnine in dolžnost, le od mi¬
loščine živeti. Potem je nekega dne
rekel svojim bratom: „Vidim, bratje,
da hoče Gospod v svoji dobroti po¬
množiti in razširiti našo družbo.
Pojdimo torej k svoji materi sveti
rimski Cerkvi, ter povejmo papežu,
kaj je Bog po našem trudu milostno
poklical v življenje, da bomo svoja
dela nadaljevali po njegovi volji in
pod njegovim poveljem.“

Gredo tedaj v Rim k papežu Ino-
cenciju III. in ga prosijo za potrjenje
vodila, katero so tudi ustmeno dobili,
čeravno so nekateri kardinali menili,
da bo pretežko v takem uboštvu brez
lastnine živeti. Papež pa vidi v sanjah,
kako Frančišek cerkev sv. Janeza v
Lateranu podpira, ko se je hotela
podreti, ter z veseljem potrdi vodilo.

Kmalu nato je benediktinski opat
montesubazijski po želji škofa asi-

23

škega Frančišku in njegovi duhovni
družini podaril cerkvico svete Marije
Angelske ali Porcijunkulo. Sv. Fran¬
čišek je čutil veličastni namen te
male kapelice ter je zaklical vesel:
„Le-1o je sveti kraj, kjer bi morali
bolj angeli prebivati, kakor ljudje;
ta kraj bo večni spominek dobrote
božje do nas.“

Zdaj se je mogla uboga družina
Frančiškova brez skrbi oddehniti:
imela je prostor na solncu. Močen
po potrjenju papeževem, se ni bal
Frančišek ničesar več na svetu. Hitel
je po vseh mestih, trgih in vaseh ter
klical vsem povsod: „0 vi, ki želite
ta edini biser evangelijski, pridite,
združite se z nami, da bomo tržili z
nebesi. Prodajte, kar imate, in dajte
ubogim, da pridete k meni oproščeni
vseh skrbi. Pridite, delajmo pokoro!
pridite, hvalimo Boga in služimo mu
v preprostosti in uboštvu!“ — In vsak
večer se je vračal, obdan od svojih
novih duhovnih pridobitev, ko zrna-
govavec k sveti Mariji Angelski. Šte¬
vilo teh učencev svetega uboštva se
je množilo čudovito. Brat Rufin se
je svetil z lepimi čednostmi, kakor
svetla mavrica v oblakih, kakor

24

rdeča roža vrtnica zavoljo svoje go¬
reče ljubezni, in kakor bela lilija
zavoljo svoje čistosti je razširjevel
sladko dišavo v Cerkvi božji. Brat
Leon je bil spovednik Frančiškov in
najprisrčnejši prijatelj njegov; „ov-
čica božja,“ mu je ljubeznivo rekel
sveti oče; podoben je bil nekako
sv. Janezu Evangelistu, ljubljencu
Jezusovemu. Čudež ponižnosti je bil
brat Masej Marinjanski in ravnotako
preprosti brat Juniper, ki ga je ime¬
novala sveta Klara „igračico Kri¬
stusovo".

Tako si je bil pridružil sv. Fran¬
čišek v enem letu že obilo vdanih
učencev in kmalu je spoznal, kako
potrebno je z enakimi pomočki pri¬
četi podobno prenovljenje tudi med
ženskim svetom.

5. Frančišek ustanovi drugi red.

Sv. Klara.

Ne več ko tri leta po ustanovitvi
prvega je ustanovil sv. Frančišek
drugi red, to je namreč red ubogih
gospa in žen.

V Asizu je živel tisti čas bogat
in plemenit gospod, Favoron Šifi po
imenu, ki je imel na Subazijski gori

25

grad, imenovan Rdeča peč (Sasso-
rosso). Njegova žena je bila Ortolona,
kakor se poroča, iz stare plemenite
rodovine Fjumi. Ta pobožna gospa
je porodila hčerko, ki ji je dala ime
Klara. Klara je rasla v blagoslovih
milosti božje ter se vadila posebno
v pobožnosti in usmiljenju do ubo¬
gih; v obrambo svoje čistosti pa je
nosila pod dragimi oblačili spokorno
obleko.

Tedaj je slovelo ime Frančiškovo,
ki je ravno kot nov človek z novimi
čednostmi oživljal na svetu pozab¬
ljeno življenje krščanske popolnosti.
Klara ga je želela videti in slišati.
Frančišek, sam razsvetljen od Očeta
luči nebeške, jo je ravnotako želel
videti in govoriti z njo. V resnici
sta se z vso zavarovanostjo in sve¬
tostjo začela obiskovati med seboj.
Klara spremljana vedno od neke so¬
rodnice, Bone Gvelfučo, pametne in
zanesljive ženske.

In ni bilo dolgo, pa je mož božji
ganil srce plemenite device, da je
sklenila slovo dati svetu ter se po¬
polnoma darovati Bogu. Na cvetno
nedeljo, tako je bilo odločeno, je
zapustila Klara posvetno življenje.

26

Opravljena v naj dražja oblačila, je
šla po naročilu Frančiškovem v cer¬
kev, kjer so po laški šegi vse gospe
iz škofovih rok prejemale blagoslov¬
ljene palme. Ali Klara je ostala v
deviški sramežljivosti na svojem
mestu na kolenih in škof sam je
stopil z oltarnih stopnic, šel k njej
ter ji dal palmo v roke. Nato je za¬
pustila, še vedno dragoceno oprav¬
ljena, očetovo hišo, šla je skozi
skrivna vratca ter v poštenem tova¬
rištvu prišla k Sv. Mariji Angelski.
Frančišek in bratje, ki so ravno peli
ponočne duhovne ure, so z gorečimi
svečami v rokah slovesno sprejeli
to modro devico, ki je iskala ženina
in odrešenika svojega Jezusa Kristusa
s svetilnico, ljubezni olja polno. Klara
odloži posvetno lepotičje, ki se je
razdelilo ubogim, in v znamenje, da
se odpove vsej ničemurnosti tega
sveta, ji Frančišek odstriže lase ter
jo obleče v oblačilo pokore. To se
je zgodilo v cerkvi pred oltarjem
neomadeževane Device Marije.

Tako se je plemenita gospodična
v osemnajstem letu svoje starosti, to
je v najlepšem cvetu svojega živ¬
ljenja, posvetila božjemu ženinu.

27

Frančišek jo je peljal še tisto noč
v samostan sv. Pavla pri Bastiji, kjer
so bile takrat nune benediktinke,
na; tam stanuje, dokler Bog kako
drugače ne poskrbi.

Ko so zjutraj sorodniki izvedeli,
kaj se je zgodilo, so se razjezili nad
Klaro in tem, kar je storila. Gredo
torej v samostan sv. Pavla ter jo po¬
izkušajo najprej z lepimi besedami
pregovoriti, da bi šla domu; ali ko
so videli, da tako nič ne opravijo,
jo hočejo s silo odpeljati od tam.
Tedaj Klara razkrije glavo, da bi
videli, kako ima lase odstrižene, in
prijemši se oltarja zagotavlja, da je
nobena stvar na svetu ne odtrga od
Jezusa Kristusa. Sorodniki so jo nato
pustili v miru, ker Bog ni dovolil,
da bi se bila ločila od njega.

Kmalu potem je prepeljal sveti
oče Klaro bliže Asiza, v samostan
sv. Angela v Pancu, kjer so bile tudi
benediktinke. Tukaj je sprejela od
Boga to milost, da je za njo prišla
njena mlajša sestra. Ko so to izve¬
deli sorodniki, so se razsrdili bolj
ko kdaj prej, in tedaj jih je teklo
dvanajst v samostan ter so Nežo od¬
nesli na rokah. Eden od njih pa se

28

je v silni jezi spozabil tako daleč,
da jo je vlekel za lase ter s pestmi
bil in z nogami suval. Neža ni mogla
storiti nič drugega, kakor vpila je:
,,Ah, sestra ljuba, pomagaj mi, ne
pusti, da bi me ugrabili Jezusu!“
Klara moli za njo, in ne zastonj.
Neža je bila naenkrat tako težka,
da je ni bilo moč privzdigniti od
tal, dasiravno so poklicali z bližnjih
njiv krepkih ljudi na pomoč. Ti so
zato poveličevali čudež s šaljivimi
besedami: „Ni čudo,“ so djali, „da
je tako težka, svinec je jedla vso
noč.“ Monald, stric njen, je zato tako
zdivjal, da bi jo bil ubil, da mu ni
Bog zadržal roke s silno bolečino,
ki jo je moral trpeti dolgo časa.
Klara priteče na pomoč in ko od¬
pravi z veliko težavo sorodnike, pelje
sestrico na pol mrtvo nazaj v samo¬
stan. Frančišek ji je nato svobodno
mogel odstriči lase ter posvetiti Go¬
spodu tudi njo. Obe pelje naposled
v neko hišo poleg Sv. Damijana, kjer
je bil od Križanega dobil povelje,
da naj popravi cerkev, ki se podira.

Kmalu so storile po njunem zgledu
mnoge druge gospodične, in pri
Sv. Damijanu se je ustanovil ženski

29

samostan, ki mu je Frančišek po¬
stavil Klaro za opatico in za mater.
Primoral jo je k temu s pokorščino,
dasiravno je ponižna devica težko
prevzela tako čast in oblast. Tako
se je izpolnilo prerokovanje Fran¬
čiškovo, ki je vabil ljudstvo, naj mu
pomaga popraviti tisto cerkev, ker
bo tam stal samostan žen, ki bodo
s svojim slovesom in življenjem v
vesoljni Cerkvi slavile in častile
Očeta nebeškega.

Za Klaro in Nežo je prišla tudi
najmlajša sestrica Beatrica in na¬
posled celo mati Ortolona sama.
Kmalu so začeli bratje tudi drugod
po Italiji in zunaj Italije odpirati
samostane za uboge gospe, zlasti s
pomočjo kardinala Hugolina, prija¬
telja Frančiškovega.

Kardinal Hugolin je po svetu pa¬
peževem sam prevzel vlado drugega
reda Frančiškovega, določivši vesolj¬
nega oglednika, ki naj bi skrbel zanj
po njegovih naročilih. To je bil naj¬
prej neki redovnik cistercijskega
reda, Ambrož po imenu. Po njegovi
smrti pa je izvolil brata Filipa Longa,
enega izmed prvih tovarišev Fran¬
čiškovih, z dovoljenjem, da sme od-

30

dati skrb za posamezne samostane
drugim bratom.

Vodilo so dobile sestre od sv.Fran-
čiška šele čez dvanajst let. Do tedaj
so izpolnjevale vodilo sv. Benedikta
in nekatere določbe, ki jim jih je
bil dal kardinal Ilugolin.

Klara s svojim samostanom je
ostala zmerom pod vlado in skrbjo
Frančiškovo, ki se je bil na prigo¬
varjanje kardinala Hugolina k temu
zavezal ustno in pozneje tudi pis¬
meno. Napredovala je od dne do dne
v evangelijski popolnosti, h kateri jo
je bil poklical Gospod, da bi postala
v resnici luč, ki bi razsvetljevala
senčnati svet, ter zlasti ženski spol
napelj avala na pravi pot svetih čed¬
nosti. Vedno pa je hrepenela po mu-
čeniški smrti, in gotovo bi je bila
šla iskat med Saracene, mohame-
dance, ako je ne bi bil zadržal njen
spovednik!

Ali Saraceni so jo zato sami prišli
obiskat. Cesar Friderik II. je bil nam¬
reč mnoge trume saracenske pripeljal
na Laško, da bi mu služile zoper pa¬
peža; te so se razkropile po dolini
spoletanski ter so bile že namenjene
naskočiti samostan pri Sv. Damijanu.

31

Klara je tedaj bolna ležala na po¬
stelji; sestre so jokale. Klara ne
obupa; nesti se da v cerkev, kjer
vzame puščico, ki je bilo v njej sveto
Rešuje Telo, in nato k samostanskim
vratom. Tamkaj je govorila Kristusu,
pričujočemu v presvetem zakramentu
tako: „Ne daj, Gospod, zverinam v
plen duš, ki tebe spoznavajo, in varuj
svoje služabnice, ki si jih s svojo
drago krvjo odrešil." Ta trenutek se
je zgodil očiten čudež. Divjakom
saracenskim se je predrznost spre¬
menila v strah, popadali so z zidov,
kamor so bili že priplezali, ter po¬
begnili. Ali kmalu so se vrnili v
mesto, da bi je oropali. Klara s svo¬
jimi sestrami si je potresla glavo s
pepelom ter molila, da bi Bog rešil
domovino; in res, zjutraj 22. junija
se je vzdignila silna nevihta, ki je
podrla roparski vojaščini šatore, in
mesto je bilo rešeno.

Nepretrgana molitev in premiš¬
ljevanje je povzdignilo Klaro do
gledanja božjega, kolikor je mogoče
v tem življenju. Med molitvijo je
prelivala navadno sladke solze. Za¬
tegadelj jo je nekdaj satan izkušal,
naj ne joka toliko, da ne oslepi;

32

ona pa je modro odgovorila: ,,Kdor
Boga vidi, ni slep.“

Ponižnost in uboštvo, to ji je de¬
lalo po zgledu sv. serafinskega očeta
največe veselje. Ker je bila opatica,
k čemur jo je zavezal sv. Frančišek
pod pokorščino, je imela najlepšo
priliko, da se je vadila v naj nižjih
in najtežavnejših službah samostan¬
skih.

Nekoč je umivala noge neki se¬
stri, ki je bila prišla z bernje, ter ji
je hotela poljubiti nogo, ko jo je
bila ravno umila: ali sestra jo po¬
tegne iz ponižnosti nazaj z vso silo
ter dregne po nesreči Klaro v obraz;
Klara pa, kot ljubezniva mati, se nič
ne ujezi zato, temuč vnovič prime
nogo ter jo s sveto ljubeznijo po¬
ljubi.

Kar se tiče uboštva, ni le vse svoje
imetje razdelila ubogim, ampak je
želela, da bi bil tudi njen red zazna¬
movan z naslovom uboštva, ter je za
to prosila samega papeža Inocen-
cija III. Papež se je veselil tolike go¬
rečnosti ter ji je lastnoročno pisal
pismo, s katerim ji je podelil pra¬
vico uboštva, katerega do tedaj še
nikdar nihče ni prosil svetega sedeža.

33

Ali Klara ni bila zadovoljna, do¬
kler ni dobila zase in za sestre vo¬
dila, podobnega vodilu prvega reda.
Da ustrežeta pobožnemu hrepenenju
nje in njenih sester, sestavita sv.Fran-
čišek in kardinal Hugolin 1224. vo¬
dilo, bistveno tisto, kakor za prvi
red, prenarejeno le, kolikor se je
zdelo primerno za ženski spol. Ko je
kardinal Hugolin potem postal papež
pod imenom Gregor IX., je prišel
pogledat v samostan k Sv. Damijanu
ter je ponudil Klari, naj sprejme sta¬
novitno posestvo in dohodke, da
vzdrži sestre, in da jo hoče oprostiti
obljube glede uboštva. Ali ona mu je
odgovorila: „Ne, sveti Oče, ne odve¬
zujte me od posnemanja Kristuso¬
vega, odvežite me rajši od grehov,
ki sem jih storila."

V resnici se je zmerom trdno
držala svetega uboštva, kar ji je Bog
poplačal tudi že na tem svetu. Ne¬
kdaj je bila velika lakota, in v samo¬
stanu je bil, ko je bilo čas jesti, en
sam hlebec kruha. Klara pokliče
delivko ter veli hlebec črez pol
prerezati in polovico poslati bra¬
tom, drugo pa doma ohraniti za
sestre.

Pot v nebesa.

3

34

Iz tega pol hlebca veli petdeset
koscev narediti, kolikor je sester pri¬
hajalo k mizi, ter jih položiti na mizo.
Pobožna hči odgovori, da bi bilo treba
prav Kristusovega čudeža, da bi se
tako majhen kos kruha na toliko
delov razdelil; ali Klara pravi: „Le
pojdi, hčerka moja, stori, kar sem ti
rekla, in zaupanje imej!“ Hči po¬
velje materino izpolni, mati pa h
Kristusu povzdiguje zdihljaje za
hčere svoje. Tisti mali kos medtem
delivki v rokah raste in vsaka se¬
stra, kar jih je bilo pri mizi, je do¬
bila obilen kos.

Ko neki drugikrat ni bilo olja
niti toliko, da bi bilo za zabelo bol¬
nicam, vzame Klara posodo in po¬
nižna kakor je bila, jo umije ter po¬
stavi na stran, da bi jo našel pri¬
pravljeno, kadar bi prišel brat, ki
je hodil za sestre na biro. V resnici
pošljejo ponj in on hitro priteče, da
bi brž pomoč prinesel v tolikem po¬
manjkanju. Ali Bog je naredil, ko
je molila sv. Klara, da je našel brat
posodo polno olja; zato je mrmral
samprisebi: „Te ženske me imajo za
norca, ker so me poklicale; saj je
posoda polna.“

35

Tolika je bila čudodelna moč
sv. Klare, da je sv. Frančišek dosti¬
krat, k njej poslal take, ki so potre¬
bovali prav posebne pomoči, in v res¬
nici so dosegli, kar so želeli.

Ko je Klara še živela, se je nje
red udovito razširil. Mnoge pleme¬
nite gospodičine, ki so jih snubili
vojvodi, kralji in cesarji, so se po
njenem zgledu odpovedovale svetu,
in so jo posnemale, kolikor jim je
bilo mogoče. S samostani so se olep¬
šala mesta, pa tudi majhni kraji po
deželi in hribih so se ovenčali s ta¬
kimi posvečenimi hišami. Čistosti
slava se je povzdignila na svetu, de-
vištvo je stalo v najlepšem cvetju.

A prišel je čas, ko je imela iti
služabnica Naj višjega k nebeški že¬
nitnim. O tej priliki je prišel k njej
papež Inocencij IV., naslednik Gre¬
gorja IX. Poda ji roko, da bi jo po¬
ljubila; ali ona je hotela na vsak
način poljubiti nogo, in moralo se
ji je ustreči. Ponižno je prosila in
prejela od samega papeža vesoljno
odvezo in najobilnejši blagoslov.
Ravno tisti dan je bila prejela po¬
slednjo popotnico iz rok provinci¬
alnega ministra; zato je rekla se-

3 *

36

stram z rokami, v zahvalo sklenje¬
nimi, in s solznimi očmi, proti nebu
povzdignjenimi: „Hvalite Gospoda,
moje hčere, ker mi je danes blago¬
volil Kristus izkazati toliko dobroto,
da bi nebo in zemlja ne bila zadosti,
mi je nadomestiti. Danes sem pre¬
jela Najvišjega samega in videla sem
Njegovega namestnika. 44

Brat Rinald, ki ji je na strani stal
v poslednjih trenutkih ter je poznal
nje trpljenje v toliko boleznih, jo je
hotel opominjati k potrpežljivosti,
ali ona je odgovorila naravnost:
„Brat preljubi, kar sem spoznala mi¬
lost Gospoda svojega Jezusa Kristusa
po služabniku njegovem Frančišku,
ni mi bilo zoprno nobeno trpljenje,
nobena pokora težka, nobena bolezen
bridka. 44

Po zgledu sv. Frančiška je hotela
tudi ona narediti oporoko, da pri¬
poroči hčeram sveto uboštvo, med¬
sebojno ljubezen, mir in spravo in
vse druge čednosti.

Naposled sta se ji prikazala Jezus
Kristus in presveta Devica, in potem
se je preselila s tega sveta v nebesa
opolnoči med 11. in 12. dnem meseca
avgusta 1253. Dosegla je šestdeseto

37

leto življenja in štirideseto svojega
redovništva. Papež s kardinali in
vsem dvorom se je vrnil k Sv. Da¬
mijanu; tam je našel brate, ki so peli
na koru bilje za mrtvo. Že je hotel
ukazati, naj ne pojejo bilj, temuč
slovesne cerkvene molitve, kakor o
praznikih svetih devic; le kardinali
so ga zadržali, ker so ga prosili, naj
se ne prenagli pri tako važni zadevi.
Ostali pa so pri mrtvaških opravilih
in kardinal Ostijski je naposled go¬
voril krasno pridigo, primerno tako
posebni priliki.

Ravno ta kardinal Ostijski, ki je bil
kmalu potem papež Aleksander IV.,
naslednik Inocencija IV., je dal pre¬
iskati čudeže, ki jih je tako obilo
storila sestra Klara, in čez dve leti
po njeni smrti, 1.1255., jo je v Ananji
postavil v zapisnik svetih devic ter
ukazal, da naj se v vesoljni kato¬
liški Cerkvi obhaja njen god. V ta
namen je papež sam zložil cerkvene
molitve in pesmi.

Ko se je pozneje na stroške rim¬
skega sedeža dovršilo že od papeža
Gregorija IX. začeto zidanje samo¬
stana in velikega tempeljna poleg
cerkve sv. Jurija notri v mestu asi-

38

škem, je dal papež Aleksander IV.
2. oktobra 1.1260. v slovesni procesiji
telo sv. Klare iz stare cerkve sv. Ju¬
rija, kamor se je bilo prvotno polo¬
žilo, tja prenesti in iz hiše poleg
cerkve sv. Damijana zunaj mesta so
se tudi sestre spremile v novo sta¬
novanje k cerkvi, ki se od tedaj ime¬
nuje sv. Klare.

Nune drugega reda sv. Frančiška,
ki so se imenovale izprva uboge go¬
spe, ali damijanite ali minorise, so
se potem začele imenovati klarise,
in papež Evgenij IV. je celo zapo¬
vedal, da se imajo vse nune, ki se
držijo kateregakoli potrjenega vo¬
dila drugega reda, imenovati sestre
sv. Klare ali klarise.

Drugi red frančiškanski, ta vi¬
soko ograjen vrt, je prinesel mnogo
nebeškega cvetja in sadja. Klara,
Neža, Koleta, Katarina Bolonjska in
Veronika Julijanova so poglavitne
petere device tega reda, ki so zaslu¬
žile, da jih je sv. Cerkev svetnicam
prištela. Dvanajst drugih je za zve¬
ličane spoznala in jih dovolila očitno
častiti; brez števila pa jih je še, ki
so umrle v sluhu svetosti ter od po¬
božnega ljudstva prejele priimek bla-

39

žene ali zveličane, kakor tudi slu¬
žabnic božjih, ki se jim po pravici
daje naslov častitljive. Celo brez
takih ni, ki so si k liliji devištva
pridobile mučeniško palmo. Luč
sv. Klare je v resnici osvetila ves
svet in na tej gorki in jasni luči so
vžgale in še vžigajo hčere njene lju¬
bezni plamen v svojih in v vernega
ljudstva srcih.

6. Frančišek pridigar.

Ko je Frančišek že dva reda usta¬
novil in je imel v prvem redu ve¬
liko mož po božji volji, bogaboječih
in učenih, je mislil, kakšno naj bo
njegovo prihodnje življenje. Misli si
samprisebi: Slab, preprost, neučen
sem, in imam od Boga večji dar za
molitev kakor za pridigovanje. Z
molitvijo se pri Bogu veliko zasluži,
molitev čisti naša srca, je z Bogom
sklene in za vse čednosti vname;
molitev je studenec vseh milosti. Pri¬
digar pa veliko vidi, veliko sliši in
njegov duh je bolj razmišljen, da ne
more svoje molitve tako zbrano
opravljati.

Posvetuje se torej s svojimi brati,
katerim tudi priporoči po molitvi

40

od Boga izvedeti, kaj da je volja
božja. Pri vsem dvomu ga je vendar
mikalo pridigovati, ker je tudi Jezus
Kristus, katerega je sklenil v vsem
posnemati, po svetu hodil, učil in
pridigoval. Nato pa dobi od Jezusa
samega povelje, da naj gre in tudi
pridiguje, ker On ga ni poklical
samo za lastno, temuč za zveličanje
tudi veliko drugih.

Frančišek gre zdaj z brati v Go¬
spodovem imenu, in pridiga tako go¬
reče, da se vse na prsi trka in po-
boljšanje obeta. Celo na Jutrovo se
poda, da tam sveti evangelij ozna-
nuje in tudi umrje za sveto vero,
ako bode potrebno. — Turški vojaki
ga zvežejo in vlečejo pred sultana,
kateremu pa Frančišek srčno in ne-
prestrašeno Jezusov evangelij ozna-
nuje. Sultan ne stori Frančišku ni¬
česar žalega, temuč ga spusti z
besedami: „Prosi Boga, da me k tisti
veri pripelje, katera mu najbolj do-
pade.“ Frančišek se vrne v Italijo,
in bratje se ga silno razveselijo ter
mu gredo v trumah naproti, on pa
jih uči, opominja in izpodbuja v
svetih čednostih.

41

7. Odpustek Porcijunkule.

Porcijunkula se je imenovala cer¬
kvica na južni strani asiškega mesta,
Mariji Angelski posvečena, ki jo je
Frančišek od očetov benediktincev
dobil s tem pogojem, da naj bo ona
prva cerkev njegovega reda; za to
jo je tudi v resnici imel. Kadar se
je vrnil od svojih apostolskih potov
se je podal v to cerkvico in tukaj
se je odpočil ter si sprosil od Boga
nove moči.

Neko noč meseca oktobra 1221.
je Frančišek v svoji celici goreče
molil za spreobrnjenje grešnikov.
Kar se mu prikaže angel ter mu veli
iti v cerkev, ker tam ga čaka Jezus
in Marija z veliko trumo angelov.
Frančišek se vzdigne in hiti narav¬
nost v cerkvico, kjer najde vse tako,
kakor mu je bil angel povedal. Je¬
zusa, Marijo in trumo angelov v to¬
liki svetlobi videti, ga tako prevzame,
da se zgrudi brez zavesti na tla.
Jezus mu veli vstati in mu reče:
„Frančišek! milost si našel pri meni,
tvojo molitev sem uslišal, in ker tako
neutrudno skrbiš za zveličanje duš,
prosi milosti, katerekoli želiš za zve-

J

42

ličanje duš. Frančišek, nebeško raz¬
svetljen in razveseljen, prosi tako-le:
„Gospod! ker mi nevrednemu greš¬
niku prositi veliš, te prosim za vse
krščansko ljudstvo, da, kdorkoli se
s skesanim srcem in čisto spove in
potem to cerkvico Porcijunkulo ob¬
išče, zadobi popolni odpustek, to je,
odpuščenje vseh časnih kazen.“ Kri¬
stus molče naznani, da je ta prošnja
velika; zato se pa Frančišek hitro
k Mariji obrne, da ona ž njim vred
prosi. Marija prosi, pa Jezus še molči.
Marija dalje prosi, rekoč: „Moj božji
sin! usliši prošnjo svojega služab¬
nika in obdaruj s to milostjo mojo
cerkvico k svoji časti in v izpodbudo
cele svete katoliške Cerkve.“ Tako
prošnjo Kristus usliši in izpregovori:
„Frančišek! velika je tvoja prošnja;
pa naj se ti zgodi, kar želiš, in še
več zaslužiš, ker je tvoja volja tako
moji podobna; zato podeli moja lju¬
bezen tej cerkvici Marije angelske
ali Porcijunkule popolni odpustek,
vsem tistim namreč, kateri bodo po
dobro opravljeni spovedi to cerkvico
obiskali. Pojdi pa k mojemu vidnemu
namestniku na zemlji, k papežu, in
prosi ga tega odpustka v mojem

43

imenu.“ — Nato Kristus, Marija in
angeli izginejo, Frančišek pa ostane
vso noč v cerkvici, in prisrčno hvali
Je-usa in Marijo za toliko milost.

Drugo jutro gre sv. Frančišek z
bratom Masejem Marijanskim v Pe-
rudžo, kjer je bil takrat papež Ho-
norij III. „Sveti oče,“ pravi tam Fran¬
čišek v preprostosti svojega srca, „ni
še prav dolgo, kar sem popravil neko
cerkvico na Vaši zemlji; prosim Vašo
Svetost, da bi ji podelili odpustek,
tak, da ne bo navezan na nobene
darove.“ Papež odgovori, da to ne
gre lahko, zakaj, kdor želi odpustek,
ga mora zaslužiti. „Vendar,“ pravi,
„za koliko let hočeš ta odpustek ?'•
Nato pravi sv. Frančišek: „Jaz nočem
let,temuč duš.“ Papež vpraša nadalje:
„Kako hočeš duše?“ Sv. Frančišek
odgovori: „Sveti oče, hočem, ako je
ljubo Vaši Svetosti, da bo vsak, kdor
pride v to cerkev, spovedan in skesan
in odvezan od mašnika, kakor je
treba, rešen vsega zadolženja in vseh
kazni v nebesih in na zemlji, od dne,
ko je bil krščen, do tega dne in ure,
ko vstopi v imenovano cerkev.“ Papež
odgovori nato: „Dosti je, kar hočeš,
o Frančišek, in sveta Cerkev rimska

44

nima navade take odpustke dajati . 11
Sv. Frančišek odgovori: „Gospod, to
kar jaz prosim, ne prosim v svojem
imenu, temuč v imenu tistega, ki me
je poslal, Gospoda Jezusa Kristusa . 11
Nato se je papež precej vdal ter je
rekel trikrat: „Naj bo, naj bo, naj
bo, kakor hočeš . 11  Ali kardinali, ki
so bili tam poleg, so začeli govoriti:
„Gospod, ko dovoljujete temu tak
odpustek, podirate in pokončujete
jeruzalemskega, in tudi rimski od¬
pustek apostelnov Petra in Pavla bo
vničen . 11  Papež odgovori: „Dali smo
mu ga in dovolili; ne moremo in ne
spodobi se preklicavati, kar se je zgo¬
dilo; ali meje mu postavimo, da bo
veljal samo en dan v letu . 11  Potem
se obrne k sv. Frančišku, rekoč: „Vi-
diš, zdaj dovoljujemo, da bo odvezan
od kazni in zadolženja, kdorkoli
pride in vstopi v imenovano cerkev
dobro spovedan in skesan. In to ho¬
čemo, da naj velja za vselej, pa le
en sam dan, od prvih večernic črez
noč do večernic sledečega dne . 11  Na
te besede sv. Frančišek prikloni glavo
ter gre iz palače. Papež, ko vidi, da
odhaja, kliče za njim: „Oj, človek
preprosti, kam greš ? Kaj neseš seboj

45

od tega odpustka ? 44  Mislil mu je nam¬
reč pisano dati, kar mu je dovolil.
Ali sv. Frančišek odgovori: „Meni je
zadosti Vaša beseda. Ako je to delo
božje,imaBograzodeti svoje delo. Za¬
to ni treba pisma; pismo naj bo De¬
vica Marija, pisavec naj bo Jezus
Kristus, angeli naj bodo pa priče . 44

Ko se je vračal iz Perudže proti
Asizu, počivata nekoliko s tovarišem
v sredi pota, kjer je bil kraj gobavih,
in Frančišek zadremlje. Ko se pre¬
budi, moli, in po molitvi pokliče
tovariša ter mu pravi: „Brat Masej,
jaz ti povem od strani božje, da je
odpustek, podeljen mi od papeža,
potrjen tudi v nebesih . 44

Nekaj časa po tem dogodku, neko
zimsko noč, ko je bil sv. Frančišek
v celici, kije  bila na vrtu pri cerkvici
svete Marije Angelske, pride hudoba
peklenska ter ga začne pregovarjati,
naj si ne krajša življenja s tolikimi
pokorili, ker je še mlad. Ali sv.Fran¬
čišek spozna zanke sovražnikove ;
sleče se in v dušni gorečnosti hiti
vun ter se vrže v sredo trnja, ki je
bilo tam na vrtu, ter se valja po
njem, dokler ni bil ves oboden in
krvav. Ko je tako odpodil izkuš-

46

njavca, se mu blišči okoli velika
svetloba in dasiravno je bila zima, da
je zmrzovalo, vidi po tistem trnju po¬
ganjati veliko množino vrtnic, belih
in rdečih, in pokaže se mu množica
angelov, ki mu pravijo: „Vstani, Fran¬
čišek, in hitro pojdi v cerkev, notri
te čaka Kristus s svojo materjo.“
Frančišek vstane ter se vidi čudo¬
vito oblečenega v belo obleko in pot
proti cerkvi se mu zdi vsa pokrita
in olepšana z dragimi preprogami.
S trnja utrga 12 rdečih vrtnic in 12
belih ter gre v cerkev, kjer najde
Kristusa Gospoda z Devico Materjo
in trumo angelov. Tam se vrže na
tla ter prosi Zveličarja človeškega
rodu, da bi mu blagovolil določiti
dan odpustka, podeljenega že tej
cerkvici. Ko je tudi Mati Božja pro¬
sila zanj, odgovori Kristus, da ima
biti tisti dan, ko je bil njegov apostelj
rešen verig in ječe, ter mu veli iti
povedat to namestniku njegovemu v
Rim. Za priče pa naj vzame seboj
nekatere tovariše, ki so slišali te reči
in nekatere vrtnice, bele in rdeče,
ki jih je utrgal na tistem trnju. An-
gelji so nato zapeli „Te Deum lau-
damus“ in prikazen je izginila.

47

Vse te reči so poslušali bratje
Peter Katanij, Rufin Šefij, Bernard
Kvintavaljski, Masej Marinanjski in
tovariši, ki so bili v celicah zunaj
cerkve na vrtu, kjer je bila celica
sv. Frančiška. Zjutraj se je oblekel
sveti oče ter se odpravil v Rim;
seboj pa je vzel brata Petra Katanija,
Bernarda iz Kvintavale in Angela
Rijetskega. S temi pride pred papeža
Honorija, ki je bil v lateranski palači,
pove po vrsti vse, kar se mu je zgo¬
dilo, ter mu poda šest vrtnic, tri bele,
tri rdeče; toliko jih je bil namreč
izbral izmed tistih 24, ki jih je bil
utrgal presveti Trojici na čast.

Namestnik Kristusov piše, ko se
je bil prepričal tako o resničnosti
dogodbe, ki mu jo je povedal Fran¬
čišek, škofom v Asiz, Perudžo, Toder,
Folinj, Spolet, Nočero in Gubij, naj
se snidejo v Asizu prvi dan avgusta,
ter tam slovesno razglasijo odpustek,
dovoljen sv. Frančišku. V resnici se
ta dan o pravem času snidejo in
mnogo ljudstva iz okolice se zbere
k slovesnosti. Frančišek stopi na oder,
ki ga je bil pripravil v ta namen,
in ž njim vseh sedem škofov; z ve¬
liko gorečnostjo govori o svetem

48

odpustku, ki ga je izprosil, ter sklene,
da bo ta dan vsako leto na vse čase,
kdor bo spovedan in skesan stopil
v to cerkvico, dobil popolno odpu-
ščenje vseh svojih grehov. Ko slišijo
škofje, da oznanja Frančišek odpu¬
stek za vse čase, so hudi ter pravijo,
da ne morejo verjeti, da bi bil papež
mislil, da naj se oznani ta odpustek
za vse čase. Škof asiški vstane prvi,
da bi ga oznanil samo za deset let;
ali nehote ponavlja to, kar je Fran¬
čišek rekel. Drug za drugim vstajajo
nato ostali; vsak hoče popraviti svo¬
jega prednika, pa oznani po božji
naredbi ravno to, kar je prvi oznanil
Frančišek. Priče tega dogodka so bili
mnogi iz Asiza in Perudže kakor
tudi iz ostalih mest v okolici. In vse
te reči so sporočili sveti bratje, to
je Peter Katanij, ki je bil že na¬
mestnik svetnikov, brat Leon, spo¬
vednik sv. Frančiška, itd. Zapisala
pa sta to dva škofa asiška v okrož¬
nicah, ki so v prvopisu ohranjene
do današnjega dne.

Bog sam je skrbel, kakor je sv.
Frančišek naprej povedal, da se je
oznanilo delo njegovo o pravem času
z znamenji in čudeži, in zato je slovel

49

v začetku 14. stoletja ta odpustek že
daleč po svetu, in od vseh strani so
se zbirale v Asizu neštete množice,
da bi se ga udeležile. Sv. Bernardin
Sijenski je našel tam 1. 1427. več ko
200.000 romarjev. Kralji, kneginje,

I plemeniti vitezi so s svojimi zavez¬
niki in podložnimi klečali v Porci-
junkuli, njih solze in molitve so se
družile s solzami in molitvami ne¬
štetega, neznanega ljudstva.

Okoli srede 14. stoletja je molila
preimenitna gospa v noči svetega
odpustka v Porcijunkuli. „Zmešana
in ostrašena sem v globočini srca,“
tako je govorila njena duša k Bogu,
„ker trdijo neki ljudje, da je ta od¬
pustek ničen in izmišljen od sv.Fran-
čiška.“ Nato se oglasi Kristus v nje¬
nem srcu ter pravi: „Hči moj a, nikdar
ne prebiva laž tam, kjer je resnica
in ogenj ljubezni božje doma. Pri¬
jatelj moj je resnico imel v sebi in
kar je dejal, je res. Ker je spoznal
mlačnost človeško v hrepenenju po
Bogu in božjih rečeh in posvetno
njihovo poželjivost, me je prosil zna¬
menja ljubezni, da bi žerjavica po-
željivosti v njih pogasnila in se vnel
ogenj božje ljubezni. In znamenje,

Pot v nebesa.

4

50

ki sem mu ga dal jaz, ki sem ljubezv n,
je bilo to, da bi se vsi, ki bi prisl: v
njegovo hišo prazni, notri napolnili
z blagoslovi ter dobili popolno odpu-
ščenje svojih grehov. 44  — Gospa, ki je
dobila tak odgovor, je bila častitljiva
služabnica Kristusova, sv. Brigita.

Dolgo časa se je dobival ta od¬
pustek le pri sveti Mariji Angelski
v cerkvi Porcijunkuli. Ali ker pre¬
mnogim vernim ni bilo mogoče tja
hoditi, zato so papeži, namestniki
Kristusovi, po navdihnjenju svetega
Duha in iz ljubezni do vernih krist¬
janov dovolili, da morejo ta odpustek
po vseh cerkvah, vseh treh redov
sv. Frančiška dobiti vsi verni kato¬
ličani tako, kakor v cerkvici Porci¬
junkuli sami. Zlasti je to odločil
1. 1622. papež Gregor XV., ki je ob¬
enem predpisal, da je zunaj Asiza
potrebno za zadobljenje tega od¬
pustka poleg spovedi tudi sv.obhajilo.
Inocencij XI. je 1. 1687. razširjenje
potrdil ter določil, da se more ta
odpustek darovati tudi za verne duše
v vicah. Da se pa tako častitljivi
cerkvi, kakor je Porcijunkula, ohrani
posebna prednost, je določil papež
Inocencij XII. 1. 1695., da se more v

51

njej zanaprej dobiti popolni odpustek
skozi vse leto vsak dan.

Dandanašnji ima porcijunkulski
odpustek to posebnost, da se more
dobiti tolikokrat, kolikorkrat se v
določenem času, to je od večernic
prvega do večera drugega dne av¬
gusta gre v cerkev Porcijunkulo ali
kako drugo cerkev prvega, drugega
ali tretjega reda sv. Frančiška, sploh
v cerkev, ki ima ta odpustek. Da so
si prizadevali pobožni kristjani več¬
krat ta odpustek dobiti, je prišlo v
navado menda zlasti, ko je papež
Inocencij XI. določil, da se more tudi
za verne duše v vicah darovati. Sveta
Cerkev ni nikdar grajala te pobožne
navade, skupščina za svete odpustke
pa jo je 22. februarja 1. 1847. narav¬
nost potrdila, določevaje zraven, da
se more sveto obhajilo v katerikoli-
sibodi cerkvi prejeti; to je potrdil
papež Pij IX. 12. julija 1847.

Razen omenjenih pa morejo tudi
druge cerkve dobiti pravico do por-
cijunkulskega odpustka, ako so vsaj
eno uro oddaljene od tistih, ki jo
že imajo; seveda se mora za to pra¬
vico v Rimu posebej prositi. Tako
je torej dandanašnji mogoče kato-

4 *

52

liškemu ljudstvu po vsem svetu ude¬
ležiti se tega imenitnega odpustka
pogostoma in brez velikega truda,
ter ž njim tudi vernim dušam v vicah
pridobiti obile pomoči. Imeniten, ko¬
risten in mogočen je ta odpustek
nad vse druge ter presega v nekem
oziru celo odpustek svetega leta.

O tem odpustku govori slavni
francoski pridigar Burdaluv: „Jaz
trdim, da je izmed vseh odpustkov
ta eden najbolj gotovih in izpričanih,
kar jih je v sveti Cerkvi; zakaj ?
zato, ker je ta odpustek podeljen od
Jezusa Kristusa samega — prva pred¬
nost, ki mu je edinemu lastna; zato,
ker je dokazan z najbolj gotovimi
čudeži — druga prednost, ki ga raz¬
ločuje; zato, ker je odpustek razširjen
med vsemi narodi krščanskimi s ču¬
dovitim dušnim napredkom in pom-
noženjem pobožnosti — poslednja
prednost, ki nam ga more delati
neizmerno dragocenega. 44

8. Frančišek ustanovi tretji red
pokore.

a) Začetek tretjega reda.

Leta 1223. je prišel sv. Frančišek
v Kanaro blizu mesta Asiza. Tam je

53

z veliko gorečnostjo pridigal, kako
kratko je človeško življenje, kako
minljivo vse posvetno veselje in
časno blago, kako je torej treba
skrbeti za zveličanje edine, neumr-
joče duše, kako treba je pokore.
Take besede in pa njegovo spokorno,
sveto in čudežno življenje, to je tako
presunilo poslušavce, da so vsi objo¬
kani na prsi trkali in vzdihovali:
„Kaj bo z nami grešniki, če ne bomo
spokorno živeli, kakor naš pridigar
Frančišek ?“ Mnogo prebivavcev iz
Kanare in okolice, duhovnih in svet¬
nih, tudi zakonskih mož in žena,
mladeničev in deklet, sklene prodati
vse svoje imetje, zapustiti zakonsko
življenje in stopiti v spokorna reda
sv. Frančiška. Ali sv. Frančišek, mož
po duhu božjem, ni pustil, da bi se
raztrgale zakonske vezi, tudi ni hotel
jemati deželi pridnih, poštenih de¬
lavcev. Opominja jih torej, naj vsak
v svojem stanu ostane in svoje dolž¬
nosti izpolnjuje; vendar jim obljubi
dati posebno vodilo, po katerem bodo
mogli med svetom Bogu služiti in
svoje duše zveličati. Začasno pa jim
naroči, vse to natanko izpolnjevati,
kar so slišali v njegovih pridigah.

i

54

Iz Kanare gre sv. Frančišek r a
Toskansko v mesto Florenc, kjer £a
ravnotako zvesto poslušajo. Po nj -
govem živem in prepričanem govot -
jenju izpreobrnjeni, ga tudi tukaj
prosijo, naj jih sprejme v svoja re¬
dova. Takrat živeči pisavci pravijo:
„Slišati je bilo, kako so se po ten
pridigah sinodi poslavljali od svojin
staršev, kako so se sorodniki in
prijatelji in celo zakonski možje in
žene, drug drugega izpodbujali veli¬
kodušno se odpovedati svetu in bežati
v samoto ubogih samostanov, zado¬
voljni samo s to tolažbo, da se bodo
zopet videli v nebesih . 11  Godilo se je
ravnotako, kakor takrat, ko je pred¬
hodnik Kristusov vnemal Jude k
pokori ; 1  povpraševali so se skrbno:
„Kaj nam je storiti ? 11  — ali ko je
sv. Peter o Binkoštih zbrani množici
oznanoval Kristusa križanega. „Kaj
nam je storiti, možje, bratje?“ so
presunjeni klicali. 2

Iz Florenca se poda sv. Frančišek
v Podžibonci.Tam je živel neki kupec,
po imenu Lucij ali Lukezij, ki je Lil
poprej skop in lakomen mož, skrben

~ i Luk. 3, 10 15.

2  Ap. dj. 2, 14-37.

55

le za posvetno blago. Ali po milosti
božji se je bil že pred nekaj meseci
izpreobrnil; postal je milosrčen in
radodaren, ter zgled prave krščanske
pobožnosti. Tudi svojo ženo, ki ji je
bilo Bonadona ime, je bil pripravil
k pobožnemu,krščanskemu življenju.
Lukezij in njegova žena prosita torej
sv. Frančiška, naj ju še bolj pouči in
jima pokaže pravi pot, po katerem
bi mogla varno hoditi ter doseči
večno zveličanje. Sv. Frančišek jima
pove, kako je že davno mislil usta¬
noviti red, v katerem bi mogli tudi
zakonski Bogu popolnoma služiti,
tako, da bi jim ne bilo treba zapu¬
ščati sveta in se zapirati v samostane.

Nič boljšega, pravi, jima ne ve
svetovati, kakor da stopita v ta red.
— Tako je že sv. Frančišek
sam tretji red imenoval —
„pot v nebesa“.  — Ko nadalje
resno o tej stvari govorijo, prosita
Lukezij in Bonadona, naj jima pove,
kako naj živita v tem redu in kako
naj se oblačita. Sv. Frančišek jima
odkaže ponižno obleko pepelnate
barve in pas z vozli; tudi jima pove,
kako naj živita in se vadita v pobož¬
nosti, dokler ne spiše posebnega v o-

56

dila za vse tiste, ki bi želeli v ta
novi red stopiti. Vodilo pa je spisal
leta 1221. ali vsaj naslednje leto.

To je začetek tretjega reda, kate¬
rega je sv. Frančišek imenoval: Red
spokornih bratov in sester; prva, ki
sta bila vanj sprejeta, sta bila torej
Lukezij in njegova žena Bonadona.

Lukezij je zdaj čudovito napre¬
doval v vseh čednostih. Bolj počasna
je bila Bonadona, ker je bila bolj
navezana na posvetno blago in boječe
skrbljiva za prihodnje potrebe. Ona
je torej dostikrat ovirala moževa
dobra dela, ker ni pustila, da bi delil
tako obilno miloščino.

Ponavadi je mnogo ubožcev in
popotnikov čakalo pred vratmi mi¬
loščine. Prigodilo se je pa, da je
Lukezij ves kruh, kar ga je imel
doma, med nje razdelil. Zdaj pridejo
drugi in Lukezij prosi zanje ženo,
naj bi jim kaj poskrbela. Ali ta začne
srdita zmerjati moža: „0 zaprav¬
ljivec, le za tujce imaš skrb? Ničti
ni mar za svoje premoženje in ne
misliš nato, da si ves kruh že drugim
razdelil in nimaš sam več kaj pri¬
grizniti ? Meni se zdi, da so se ti
zavoljo tvojega nezmernega posta

57

že vsi možgani posušili. Poberi se
in drugod išči, da boš dajal tem
svojim sitnim beračem/ 1  Potrpež¬
ljivo je trpel Lukezij krivico, ki mu
jo je delala s temi besedami žena,
in ponižno je prosil, naj pusti kreg
ter naj zaupno pogleda v krušno
shrambo s spominom na Onega, ki
je z malo kruhi in ribicami nasitil
mnogo tisoč ljudi. Ona uboga, in
glejte čudo! notri najde mnogo hle¬
bov pečenega kruha, s katerimi je
ubožcem lakoto obilno potolažila.
Odzdaj nadalje je bila Bonadona
čisto izpreobrnjena. Ni je bilo več
treba opominjati in izpodbujati. Sama
je veselo hitela naprej po poti kr¬
ščanskih čednosti. Skušala sta se celo
mož in žena, kako bi v tem svetem
prizadevanju drug drugega prehitela.
Nesrečni in potrebni so bili nadalje
tudi Bonadoni prva skrb; bila je
zdaj v resnici, kar nje ime pomeni,
„buona donna“, dobra žena, vredna
te lepe časti, da je bila prva sestra,
kakor mož prvi brat svetega tretjega
reda.

Bazen teh dveh pobožnih zakon¬
skih je sprejel sv. Frančišek v svoj
novi red še mnogo drugih pobožnih

58

mož in žena po bližnjih mestih i 1
vaseh, ki so, po njegovih pridiga 1
izpreobrnjeni, prosili, da bi jih sprejel
v prva dva reda, v katera jih pa
zato ni hotel sprejeti, da bi polje¬
delstvo, rokodelstvo in obrtništvo
škode ne trpelo.

Sv. Frančišek, pravi verni in po¬
korni sin matere svete katoliške
Cerkve, pa ni vodila za spokorne
brate in sestre tretjega reda samo
spisal, ampak je tudi skrbel, da je
dobilo to vodilo potrjenje od namest¬
nika Kristusovega na zemlji, rim¬
skega papeža. Tedanji papež Honorij
III. je uslišal njegovo prošnjo in
ustno potrdil tretji red, kakor je to
razvidno iz pisanj njegovega nasled¬
nika Gregorja IX. od 1. 1227. 1  in od
1. 1228. 2 3  Pismeno pa je to vodilo po¬
trdil papež Nikolaj IV., 17. avgusta
1289.3 Leon XIII. pa je to vodilo po-
lajšal 30. maja 1883. 4

bJNamen tretjega reda.

Iz tega je očiten tudi že namen
te ustanove, namreč spokorno, samo-

1  „Nimis patenter. 11

2  „Detestanda.“

3 „Super montem.“

*  „Misericors.“

59

S' inskemu podobno življenje razširiti
ti di med ljudi, ki živijo med svetom.
K iko si je to življenje mislil in s
katerimi pripomočki je namerjal sv.
Frančišek svoj namen doseči, to nam
jasno kaže vodilo, ki ga je dal svo¬
jemu tretjemu redu.

To vodilo je tako preprosto, da
ga vsak lahko izpolnjuje; nikogar
ne ovira stanu primerno živeti, tudi
ne nalaga butare, da bi je človeška
slabost ne mogla nositi. Rahlo in
brez sile napeljuje vsakega, kako
naj predvsem svoje dolžnosti kot
katoliški kristjan natanko izpolnjuje,
napuh in ničemurnost tega sveta za¬
ničuje, drugih pravice spoštuje, v
bližnjem časti božjo podobo in mu
povsod izkazuje bratovsko ljubezen,
sploh, kako naj živi po nauku in
zgledu svojega nebeškega učitelja
Jezusa Kristusa.

Le osebe neomadežanega življenja
in pravi spokorniki in spokornice,
ki so katoliške vere in pokorni sveti
Cerkvi, morejo stopiti v tretji red in
se udeleževati njegovih dobrot. Ni
pa samo to zadosti, ampak pred spre¬
jetjem morajo prosilci povrniti vse
krivično pridobljeno blago in očitno

60

se spraviti s svojimi bližnjimi; tubi
morajo imeti voljo, izpolnjevati bož e
in cerkvene zapovedi in vodilo tega
reda.

Nadalj e j e uredil sv.Frančišek pred¬
vsem domače, družinsko življenje.
Udje tretjega reda naj se oblačijo
preprosto, brez lepotičenj a in prevzet¬
nosti, izpolnjujejo naj bogoljubno in
zvesto dolžnosti svojega stanu, višjim
naj bodo pokorni, sploh naj hrepe¬
nijo po pravi krščanski popolnosti.
Zategadelj je prepovedal sveti oče
Frančišek zahajati v gledišča in na
nespodobne veselice, ples itd. Živ¬
ljenje v tretjem redu bodi ponižno,
zatajevano s postom, posvečeno z
molitvijo. Sv. Frančišek priporoča,
večkrat, kakor je sicer zapovedano,
sprejemati svete zakramente, vsak
dan, če je mogoče, udeležiti se svete
maše, natanko opravljati redovne
molitve, izpraševati svojo vest vsak
večer, obiskovati bolne in moliti za
umrle brate in sestre itd.

Posebno želi in terja sv.Frančišek,
da naj živijo udje tretjega reda v
miru med seboj in z drugimi. Zate¬
gadelj ukazuje, da naj vsak, ki stopi
v red, naredi o pravem času opo-

61

ro o, kdor ima za to pravico, in to
zato, da ne bi umrl kdo brez gotove
določbe, komu pripada njegova last-
nina po smrti. S tem hoče v okom
priti pravdam in prepirom, katerih
naj se bratje in sestre skrbno varu¬
jejo. Če pa vendar kdaj prepir med
njimi nastane, naj ga poravnajo med
seboj; če pa to ni mogoče, naj se
obrnejo do postavnega sodnika; kreg
in prepir, obrekovanje, zasramovanje
in kletvina naj ne kraljuje in ne vlada
med udi. Tretjeredniki naj tudi ne pri¬
segajo brez prave potrebe; prisegati
smej o, da naredij o mir, spoznaj o svoj o
vero in da pričajo pred sodbo itd.

Ali sv. Frančišek ni le spisal vo¬
dila, po katerem naj se ravnajo po¬
samezni udje njegovega tretjega reda,
temveč je dal redu tudi višje in pred¬
stojnike, kateri morajo za svoje pod¬
ložne brate in sestre v vsakem oziru
skrbeti, predpisal je shode in zbore,
kjer morajo bratje in sestre skupaj
moliti in poslušati božjo besedo, kjer
jih morajo predstojniki učiti, opo¬
minjati in svariti.

Da je tak red zlasti za tiste ve¬
lika dobrota, ki so bili prej grešniki,
pa so se po pravi pokori k Bogu

t

62

nazaj vrnili, tega ni treba šele do¬
kazovati; tako so jim namreč zama ¬
šeni glavni izvirki pregrešnega živ¬
ljenja, zavarovani so pred zopetnim
padcem z najmočnejšimi pomočk ;
po predpisanih delih pobožnosti, po¬
kore in krščanske ljubezni pa se po¬
spešuje njihova popolna sprava z Bo¬
gom. Ravno zato j e imenoval sv. Fran¬
čišek ta svoj red spokorni red ali
red spokornih bratov in sester. S tem
pa nikakor niso izključeni tisti, ki
niso storili takih grehov, da bi jim
bila ostra pokora potrebna. Kakor
spokornike vrnitve v stare grehe,
tako bo varoval tretji red nedolžne
prvega greha. Vsak bo dobil v redu
moči in pomoči, da se bo mogel čim¬
dalje bolj očistiti vseh madežev in
pomanjkljivosti in se vedno više po¬
vzdigovati v pravi krščanski popol¬
nosti. Moti se pa, kdor meni, da stori
duh sv. Frančiška človeka pustega,
otožnega in čmernega, nasprotnika
umetnostim, nedolžni zabavi in pre¬
prostemu razveseljevanju. Ravno na¬
robe je hotel sv. Frančišek, da naj
bodo njegovi otroci vedno veseli, ve¬
selje v Gospodu naj se sveti na njih
obrazih. On je bil prijatelj pesništvu

63

in petju, in je želel, da naj bodo tako
tu ;i drugi; ali on je hotel, da naj
vs te lepe reči služijo časti božji,
ne pa posvetnosti in grehu. Njegov
tretji red je ravnotako nasproten
krivi ostrosti, napačni pobožnosti in
fanatizmu, kakor vnemarnosti, mlač¬
nosti in duhovni lenobi. Nič prete-
žavnega, nič prenapetega ne nalaga
in ne terja, nič, kar bi delalo člo¬
veka čudnega posebneža ali sitneža;
le greha in prevelikega hrepenenja
po pozemeljskem uživanju ga hoče
varovati ter ga narediti in ohraniti
Bogu in ljudem ljubega in dragega.

c) Duhovne dobrote tretjega
reda.

Vprašanje pa je zdaj, je li tretji
red v tej svoji prvotni obliki tudi v
resnici pravi red, ali ni morebiti le
navadna bratovščina? Na to vpra¬
šanje z jasnimi besedami odgovarja
papež Benedikt XIII. v pismupi¬
sanem 10. decembra 1725. On ime¬
nuje tretji red „pravi red, popol¬
noma različen od bratovščin". Tudi
Leon XIII. piše v svojem pismu 1 2 , pi-

1  „Paterna Sediš."

2  „Misericors.“


64

sanem 30. majnika 1883, s katerim vo¬
dilo tretjega reda lajša, tako-le: „S
tem pa naj se ne misli, da je kaj
odvzeto bistvu tega reda, katero ho¬
čemo, da naj ostane popolnoma ne¬
spremenjeno in celo.“ 7. julija 1883
pa je rekel sveti oče pričujočim ge¬
neralnim ministrom redovnim: Tretji
red sv. Frančiška je „pravi red“.

In da je temu res tako, tega se
lahko sami prepričamo, ako pomis¬
limo, da imajo bratovščine le nekake
predpise ali postave, po katerih naj
bi udje opravljali nekatera določena
dobra dela, tretji red'pa ima vodilo,
po katerem se imajo njegovi udje rav¬
nati vse svoje življenje; in kdor hoče
vstopiti v kako bratovščino, mu je
treba le, da da po tem, ki ima oblast,
svoje ime zapisati v zapisnik; v tret¬
jem redu pa je treba prebiti eno
leto poskušnje, kakor v popolnem
redu, in potem se dela obljuba po
predpisanem načinu. Obljubi se vpričo
Boga vsemogočnega, na čast brez¬
madežni, blaženi Devici Mariji, sve¬
temu očetu Frančišku in vsem svet¬
nikom, ves čas svojega življenja iz¬
polnjevati zapovedi božje in vodilo
tretjega reda, za prestopke pa od du-

65

hovnega predstojnika naloženo po¬
koro opravljati.

Šele po tej obljubi je ud redu
popolnoma vtelešen.

Res pravi vodilo v tretjem po¬
glavju, § 5., da se s to obljubo nihče
pod smrtnim grehom ne zaveže iz¬
polnjevati, kar se nalaga, — in ka¬
kor so papeži določili, tudi pod ma¬
lim grehom ne — ali vodilo pristavlja:
„Naj zadostijo, to je: naj pokoro opra¬
vijo, ako se kaj pregrešijo v tem, kar
so obljubili. 41  Potemtakem je dolžan
vsak opraviti pokoro, katera se mu
naloži za prestopke, in bi imel greh,
kdor bi tega ne hotel storiti. Zato
je ta obljuba tudi več, kakor le z
besedami izgovorjen sklep, je namreč
vsaj pogodna obljuba, ki v najrah¬
lejši obliki k čednosti priganja in
nikakor takoj z grehi ne obtežuje.
Po pravici se torej tretji red ime¬
nuje red, in ne bratovščina. — Do¬
bički, katerih se more goreč kristjan
v tretjem redu udeleževati, pa so ob
kratkem ti:

Kdor stopi v red, s tem zapusti
svet in pokaže, da svojega upanja
ne obrača k minljivim posvetnim
rečem, temuč k večnim nebeškim za-

Pot v nebesa.

5


66

kladom. Kdor stopi v tretji red, te¬
lesno sicer ostane med svetom, ali
njegova duša se odtrga od tega, kar
svet ljubi in čisla, in išče, kar je
božjega. Ta korak že samposebi raz¬
svetli dušo, srce kviško povzdigne
in voljo pokrepča, da more stano¬
vitna ostati v dobrem; in to je prva
korist tretjega reda. V redu navaja
potem vodilo ude k stanovitnosti v
dobrih delih in k pametnemu raz-
vrščenju, po katerem jih je oprav¬
ljati. Nikakor ni vseeno, ali se dobra
dela opravljajo v redu po vodilu, ki
ga je sveta Cerkev potrdila, ali pa
zunaj reda po lastni volji. Lastna
volja je nestanovitna in brez red¬
nosti. Kogar samo lastna volja vodi,
ta bo sicer danes morebiti mnogo
dobrega storil, jutri pa bo storil zdaj
to, zdaj ono brez pravega reda in
razmerja.

Pa še nekaj drugega prav važ¬
nega je treba tukaj pomisliti. Kdor
dela, kar sam hoče, ta izpolnjuje le
svojo lastno voljo, le sam sebi streže,
le sam sebi služi, in za to mu ni
nihče dolžan plačila. Služabniku pa,
kateri stori, kar mu je gospod velel,
gre plača, naj bo stvar, ki jo je storil,

67

še tako malo vredna samanasebi. Res
je sicer, da mora vsak kristjan biti
služabnik božji, ali kdor stopi v tretji
red, stopi h Gospodu Bogu še v neko
posebno službo, katere opravila so mu
ravno v vodilu tega reda določena.
Kdor je v tretjem redu, opravlja iz
pokorščine to in tako, kar in kakor
mu vodilo in po vodilu Bog nalaga,
ne, kar bi si sam izmislil, ali kakor
bi se njemu bolje zdelo. On ne dela
po svoji volji, ampak po božji, in
zato je to, kar on po vodilu stori,
veliko več vredno, kakor to, kar drug
kristjan iz pobožnosti le po svoji
lastni volji stori; več velja pred Bo¬
gom, če moli ud tretjega reda, kar
mu vodilo nalaga, kakor če bi kdo
drug, ki ni v redu, še enkrat toliko
in še več in z večjo gorečnostjo molil.
Kako lep in velik dobiček je to!

Ali ne le, da ima, kar človek v
redu iz pokorščine stori, večjo vred¬
nost, kakor kdor bi ravno to storil
po svoji volji zunaj reda — vsak ud
tretjega reda, ki lepo živi po redov¬
nem vodilu ter vse stori, kar je po¬
trebno, se v življenju in po srnrti
udeležuje vseh odpustkov in dobrih
del tudi celega prvega in drugega

5 *

68

reda.'Kakor veže veliko občestvo svet¬
nikov vse ude sv. Cerkve v eno telo,
v katerem more molitev in zadosto-
vanje enega uda tudi drugemu ko¬
ristiti, tako je tudi v družini sv. Fran¬
čiška neko posebno občestvo svet¬
nikov, po katerem more sprejeti
posamezen ud mnogo milosti. In to
se razteza ravnotako na živeče ude
te velike družine, kakor na tiste, ki
so se že preselili na oni svet bodisi,
da so svetniki v nebeškem veselju,
ali pa, da se imajo še pokoriti v
vicah.

Kar se tiče živih, vemo, da mo¬
litve in druga dobra dela tistih udov,
ki so dosegli večjo popolnost, kori¬
stijo in podpirajo one, ki so še bolj
slabi; ravnotako jih tudi dober zgled
duhovnih bratov in sester nagiblje
k dobremu, in svarjenje in opomi-
njevanje redovnih višjih jih varuje,
da ne zaidejo. Sveto pismo pravi:
„Gorje temu, kdor je sam; zakaj, če
pade, nima nikogar, ki bi ga vzdig¬
nil ." 1 2  Sploh pa ima združeno oprav¬
ljanje molitev in dobrih del prFBogu

1 Leo XIII. Breve Apost. 7. Julii 1896.

2  Pridg. 6, 10.

69

tudi več veljave kakor posamezno;
saj pravi Gospod: „Kjer sta dva ali
trije v mojem imenu zbrani, tam sem
jaz v sredi med njimi.” 1

Še večj o korist ima tretjerednik po
občestvu z onimi redovniki sv.Fran-
čiška, ki so že končali svoj tek in ve¬
nec večnega plačila dobili v nebe¬
škem kraljestvu. Vsi ti veliki svetniki
so mu posebni zavetniki in priproš-
njiki, zlasti pa naš ljubi oče sveti
BTančišek. Tudi posebno varstvo pre-
čiste device Marije brez madeža spo¬
čete je zagotovljeno vsakemu tretje-
redniku: ona jenamreč patronaFran-
čiškovih redov v nebesih, kakor so
ti vedno bili posebni zavetniki nje¬
nega neomadeževanega spočetja na
zemlji, dokler ji ni kot nezmotljiv
sodnik to posebno milost božjo slo¬
vesno prisodil pred vsem svetom —
tretj erednik papež Pij IX. 8. decem¬
bra 1854.

Toda na onem svetu imamo tudi
brate in sestre, ki se niso popolnoma
čisti ločili iz tega življenja in se mo¬
rajo tam očiščevati in pokoriti, pre¬
den morejo biti deležni nebeškega

i Mat. 18, 20.

70

veselja. In kdo ve, ali ne bo v krat¬
kem tudi on sam prišel v tiste gro¬
zovite vice, da v neizmernem trp¬
ljenju opere dušo madežev in dostoji
pokoro, ki jo je zamudil na tem
svetu. Ali veseli se v žalosti, verna
duša, ki si bila v tretjem redu; ti
smeš po vsej pravici upati polajša-
nega trpljenja in naglega odrešenja,
saj zate prosi tvoja mogočna zavet¬
nica, kraljica nebeška Marija, saj
zate prosi tvoj oče Frančišek in to¬
liko svetih bratov in sester v nebe¬
sih, in vedno moli zate toliko po¬
božnih bratov in sester na zemlji.
Glejte torej neizmeren dobiček tre¬
tjega reda, ki mora vsakega uda"z
veliko tolažbo in veselim upanjem
napolniti.

Posebne važnosti je tudi to, da
je naša ljuba mati sveta katoliška
Cerkev z veliko radodarnostjo ob¬
darovala redove sv. Frančiška s sve¬
timi odpustki. Kdor jev tretjem redu,
dobi veliko laže odpuščenje časnih
kazni, veliko laže zadosti pravici
božji že na tem svetu, da se mu ne
bo treba ostro pokoriti na onem
svetu v vicah, pa tudi veliko laže in
bolj ko drugi ljudje more pomagati


71

svojim rajnkim, ako na onem svetu
še pomoči potrebujejo, in sploh vsem
vernim dušam v vicah.

Vsemu temu se more le nevernik
smejati — verni kristjan pa ne vemo,
kako in zakaj da bi se pomišljal in
obotavljal in ne hotel imeti toliko
dobičkov, toliko duhovnih dobrot,
toliko pomoči na poti k zveličanju,
ki mu jih ponuja tretji red sv. Fran¬
čiška takorekoč zastonj in, kar je
poglavitno, brez vse nevarnosti, ker
ne veže, kakor smo že omenili, k ni¬
čemur pod smrtnim grehom, in tudi
pod odpustljivim grehom edino le
k pokori, katera se more naložiti za
prestopke zoper vodilo.

9. Razširjanje tretjega reda.

Iz Toskane, kjer je za Lukezijem
in Bonadono še mnogo ljudi obojega
spola in različnih stanov pristopilo
k tretjemu redu, se je vrnil sv. Fran¬
čišek zopet v svoj domači kraj, v
asiško okolico. Tam je sprejel v svoj
novi red vse tiste, ki so se bili po
njegovih pridigah v Kanari izpre-
obrnili in želeli sprejeti biti v nje¬
gova prva dva redova.

72

Drugo leto, 1222. po Kristusu, pa
se je napotil sv. Frančišek v južne
kraje in je prišel v Rim. Tam se je
seznanil z imenitnim gospodom iz
stare in mogočne hiše Orsini, Ma¬
tejem de Rubeis. Ta plemeniti mož
je bil prvi Rimec, ki je stopil v tretji
red sv. Frančiška.

Imenovani plemenitaš je bil po¬
vabil sv. Frančiška h kosilu. Fran¬
čišek je prišel ob uri, kakor mu je
bilo rečeno. Ali gospoda še ni bilo
doma, Frančišek je moral čakati.
Medtem so delili jed med uboge, ki
so se opoldne zbrali na dvorišču tega
bogatega gospoda, kjer so dobivali
vsak dan miloščino. Ko Frančišek to
vidi. gre brž tudi on na dvorišče in
se previdno pomeša med ubožce ter
sprejme tam miloščino. V tem pride
gospod domov in vpraša, kje je brat
Frančišek. Posli ga iščejo povsod,
ali nikjer ga ni videti. Plemenitaš
se zaroti, da ne bo kosil drugače,
kakor da ima Frančiška poleg sebe
pri mizi, stopi sam k oknu in brž
ga zagleda na dvoru med berači se¬
dečega. Umije si torej roke in gre
naravnost dol ter se vsede na tla
poleg moža božjega. „Brat Franči-

73

šek,“ pravi, „ker nočeš ti obedovati
z menoj, obedoval bom jaz s teboj.“
In tako je storil — poln pobožnega
veselja, ko se je videl prištetega
ubožcem Kristusovim. Ko mu je po¬
tem Frančišek pravil o tretjem redu,
ki ga je ustanovil za posvetne in
zakonske ljudi, ga prosi plemeniti
gospod, naj tudi njega sprejme in
pouči v pobožnih vajah in dolžnostih,
katere nalaga ta red. To je storil
sv. Frančišek z velikim veseljem.

Pa še nekaj drugega posebnega
se je zgodilo pri tej priliki. Imeno¬
vani gospod Matej de Rubeis je imel
sinčka, Janezka po imenu, ki so ga
tedaj še pestovali. Tega je prinesel
sv. Frančišku, da bi ga blagoslovil.
Mož božji vzame dete v naročje in
ga blagoslovi, očetu pa pove, da bo
ta otrok velika čast družini, da bo
enkrat papež. Nato zopet obrne oči
k otroku in, kakor bi bil že pameten,
ga resno in ljubeznivo nagovori in
prosi, naj bode nagnjen njegovemu
redu. Potem ga poda očetu nazaj,
ter pravi: „Ne bo našega reda brat,
temveč branivec; ne bo sin, temveč
oče, pod čigar senco bodo živeli naši
in se veselili. Mnogo dobrega za nas

74

vidim v tem otroku in v njegovih
malih ročicah shranjene nam velike
dobrote. 14  Oče je strmel nad tem pre¬
rokovanjem in vesel je hranil v svo¬
jem srcu Frančiškove besede, dokler
se niso izpolnile in dokler ni videl
svojega sina kot Nikolaja III. na apo¬
stolskem sedežu. Bil je že ko kar¬
dinal Janez Gaj etan redu branivec
ali zavetnik, kakor je prerokoval
sv. Frančišek — kot papež pa mu je
bil dober, ljubezniv oče.

Ginljivo je brati, s kako milimi
besedami je izročal, ko je postal
papež, drugemu kardinalu varstvo
redov sv. Frančiška. „Dajemo ti,“ je
rekel med drugim, „kar te bo pripe¬
ljalo v sveti raj, molitve vseh svetih
bratov tega reda. Dajemo ti najboljše,
kar imamo, hrepenenje svojega srca,
punčico svojih oči.“ Pri teh besedah
so se mu vlile solze, jok je premagal
tolikega moža, in vsi pričujoči so ž
njim na glas jokali.

Ni prostora tukaj, da bi nadalje
razkladali, kolikih dobrot je kot pa¬
pež izkazal našemu redu sin prvega
tretjerednika v Rimu, Mateja de Ru-
beis. Omeniti moramo vendar, kar
pripoveduje mož, ki ga je sam slišal;

75

kako si je namreč dostikrat v očit¬
nem pogovoru v posebno čast štel,
da je bil njegov oče brat tretjega
reda sv. Frančiška.

Zgled tako veljavnega moža je na¬
peljal mnogo drugih Rimljanov, da
so se pridružili novemu redu, ki se
je nadalje tako hitro širil, da kmalu
skoraj ni bilo mesta, najprej na La¬
škem, pozneje na Francoskem, Špan¬
skem, Nemškem in po drugih krščan¬
skih deželah, kjer ne bi bilo bratov
in sester spokornega tretjega reda
sv. Frančiška. Množice gorečih krist¬
janov so hitele v ta red, posvetni,
duhovni, kmetje in vojaki, device in
vdove, možje in žene, mladeniči in
starčki; in ne le preprosti ljudje,
temveč tudi zavoljo svojega rodu in
svojih zmožnosti imenitni in cenjeni
in na visoki stopnji v človeški družbi,
škofje, kardinali in papeži, kralji in
kraljice, knezi in kneginje, umetniki
in učenjaki. Da se je bil red v malo
letih tako razširil, nam potrjuje Peter
de Vineis, kancelar cesarja Fride¬
rika II., ki je bil najhujši nasprotnik
apostolskega sedeža. Peter de Vineis
piše namreč svojemu cesarju, da je
novi duh, ki so ga razširili manjši

76

bratje med laškimi prebivalci, straš-
nejša ovira njegovim nakanam, ka¬
kor največje vojske. Ne najde se
nihče več, ki bi ne bil v tej novi
družbi. — Cesarja Friderika je groza
obšla pred toliko množico, zlasti, ker
so bili vmes možje, katere je dobro
poznal kot goreče branivce apostol¬
skega sedeža. Zato je začel tretji red
preganjati s posebnimi, in sicer prav
neizmernimi davki, tako da je moral
papež Gregor IX. italijanskim škofom
ukazati, naj ne puščajo, da bi se ta
red s tako nepravičnimi nakladami
zatiral. Toda vse ni nič pomagalo;
preganjanje je bilo le še vedno hujše.
Cesar ni le visokih davkov nakladal,
ampak tudi celo premoženje je po¬
grabil, komur se mu je zdelo, in tako
oropane še iz domovine podil. To je
trpelo do smrti cesarjeve leta 1250.

Še hujše preganjanje tretjega reda
se je začelo v začetku štirinajstega
stoletja. Tega so bili krivi takoime-
novani fratičeli, neki malopridni
krivoverci, ki so se izdajali za re¬
dovnike sv. Frančiška in se tako tudi
oblačili, zraven pa se upirali papežu
in Cerkvi ter skrivaj prav brezbožno
živeli. Vesoljna cerkvena zbora v

77

Lionu in Vieni sta razglasila te
ljudi za krivoverce in njih nauke
zavrgla. Vnanja podobnost s tretjim
redom pa je zdaj mnoge zmotila, da
so stavili ta red ž njimi v eno vrsto
in mu vse njih grehe podtikali. Celo
škofje tupatam niso mogli razločiti
pšenice od plevela, volkov od ovc,
in so tretji red prepovedali v svojih
škofijah, kakor nekaj njihovi čredi
splošno škodljivega.

Ali Bog tretjega reda ni pustil
dolgo časa v hudih skušnjah. Rimska
papeža Klemen V. in Janez XXII. sta
se krepko zavzela zanj in ga vnovič
toplo priporočala. In lepše seje  sve¬
tila zdaj svetost tega reda, ko je bil
v ognju velikih bridkosti očiščen in
utrjen, in z novo močjo se je raz¬
širjal po starem katoliškem svetu.
Leta 1689. je imel samo v Madridu
25.000 udov. In ko je brat tretjega
reda Krištof Kolumb daleč za ne¬
znanim morjem našel nove zemlje,
neizmerno Ameriko, ko so našli
Portugizi pot po morju v Vzhodno
Indijo in Japan, razširil se je s
krščansko vero v te nove dežele tudi
tretji red tako naglo, da je štel 1.1686.
v Ameriki okoli 118.000 udov, in med

78

svetimi mučeniki, ki so v ravno tem
stoletju na Japonskem za sveto vero
na križih umrli, bilo je sedemnajst
tretjerednikov, Japoncev po rodu.

Tretji red sv. Frančiška šteje do
današnjega dne sedem papežev, nam¬
reč Gregorija IX., ki je bil kot kar¬
dinal prvi zavetnik redov sv. Fran¬
čiška in je umrl sto let star v sluhu
svetosti, Gregorja X.; Martina V.;
Inocencija XII., ki je kot papež od ge¬
nerala manjših bratov prejel obleko
tretjega reda; Klemena XII.; nepo¬
zabnega Pija IX., Leona XIII. in zdaj
vladajočega Pija X.

Število kardinalov, nadškofov,
škofov in drugih imenitnih oseb du-
hovskega stanu, ki so živeli ali ži¬
vijo v tretjem redu sv. Frančiška, je
bilo in je še dandanes veliko. Neki
kardinal je pisal nekomu, ki se je
čudil, da s škrlatom druži revno
obleko tretjega reda: Obleka sv. Fran¬
čiška je pravi škrlat, pripraven, da
poviša visokost kraljem in kardina¬
lom. V resnici je škrlat, barvan v
krvi Jezusa Kristusa in v krvi, ki je
tekla iz ran njegovega služabnika
Frančiška. Pokril sem torej škrlat s
škrlatom, kardinalski s kraljevim.

79

S tem se nisem ponižal, bojim se po
pravici, da se ne bi bil povzdignil
bolj, kakor sem vreden.“

Med osebami svetovnega stanu
je bilo v tretjem redu 134 cesarjev,
kraljev in kraljic, knezov in kneginj.
Med njimi so vzhodni cesar Mihael
Paleolog; slavni praded naše vlada¬
joče rodovine habsburške Rudolf I.;
Karol V., njegova soproga in otroci;
Filip II., španski kralj; Ana Avstrij¬
ska, mati Ludovika XIV.; Marija Te¬
rezija, francoska kraljica in soproga
Ludovika XIV., ki je bila predstoj¬
nica bratovščine pasa sv. Frančiška
v Parizu; Vladislav Jagelo, poljski
kralj, in več princev njegove rodo¬
vine; kralj Janez Aragonski; sv. Fer¬
dinand, kralj kastiljski, in vsi njegovi
dvorjani; Sančo II., kralj portugalski;
sv. Elizabeta, ogrska princezinja in
grofinja tirinška; sv. Elizabeta Por¬
tugalska; sv. Jeana Valojska; BelalV.,
kralj ogrski; Katarina, poslednja kra¬
ljica bosenska itd.

Največji krščanski pesnik, sloveči
Dante Alighieri, je bil tudi tretje-
rednik; ravnotako sloveči španski
pesnik Lope de Vega in že omenjeni
Krištof Kolumb, ki je v obleki spo-

80

kornih bratov sv. Frančiška našel
novi svet Ameriko. Po vseh druži¬
nah so bili tretjeredniki, vsaka soba
je bila samostanska celica, vsaka
krščanska hiša kot samostan.

Vendar vse večjo vrednost, kot
posvetne zasluge in časti njegovih
udov, daje našemu tretjemu redu
velika množica njegovih svetih in
zveličanih bratov in sester, katerih
število je veliko, da je veselje, ker
50 svetih in zveličanih je sv. Cerkev
kot take razglasila.

„Velike reči smo obljubili;
še večje so nam obljubljene. 11

(Sv. Frančišek.)

10. Frančišek dobi rane Kristusove.

Ustanovljenje tretjega reda j e bilo
zadnje delo Frančiškovo na tem
svetu. Dokončal je tek svojega živ¬
ljenja. Videl je obilo sadu svojega
truda, ki je dorasel k časti božji in
zveličanju ljudi. Dobri Bog je pro¬
slavil svojega služabnika na koncu
njegovega življenja še posebno s
tem, da mu je vtisnil rane Jezusa
Kristusa, — milost, katere, razen sve¬
tega Pavla aposteljna še ni bil deležen
noben mož. Zgodilo se je to tako-le:

81

Kakor naš božji Zveličar, tako je
rad hodil tudi Frančišek v samoto,
kjer je bolj goreče molil in premiš¬
ljeval. Najbolj priljubljena samota
mu je bila na gori Alverniji v To¬
skani. Ta hrib je dobil od grofa Or¬
lando Katanija v dar za svoj red, in
tam je postavil nekatere hišice za
svoje brate. Leta 1224., dve leti pred
njegovo smrtjo, mu je Bog nekaj
posebnega razodel. Dva brezdna mu
je pokazal, človeško hudobijo in
božje usmiljenje.

S solzami oblit je zdihoval sveti
Frančišek, rekoč: „Kaj si ti, o moj
Bog! in kaj sem jaz? Črv in nevre¬
den hlapec tvoj.“ Nato mu Bog veli,
da naj mu za prejete dobrote poda
nekaj v dar. Frančišek odgovori:
„0 Gospod! Ti poznaš mojo revščino
in veš, da razen moje raztrgane halje
nimam drugega, kakor dušo in telo,
katera sem ti pa itak že davno v dar
prinesel. 11  Na povelje božje seže tri¬
krat v nedrij e, kjer dobi vsakikrat
lep, zlat denar. Jezus mu razodene,
da trije zlati pomenijo „tri rede“, ki
jih je po božji volji vpeljal; pa tudi
uboštvo, pokorščino in čistost, katero
je on vedno in natanko izpolnjeval.

Pot v nebesa.

82

Dan pred praznikom povišanja
sv. križa se mu prikaže angel* ki mu
naznani, naj bo na vse pripravljen,
kar bode Bog ž njim storiti hotel.
Frančišek odgovori : „Čeravno nisem
vreden, da se me Gospod spominja,
ga vendar prosim, kot njegov hlapec,
naj z menoj stori, kar se njemu
dopade.“

Ko Frančišek, ves v voljo božjo
vdan, in pripravljen vsako, tudi naj-
grozovitnejšo bolečino prestati za
Jezusa, premišljuje v svojem brlogu
na Al verni njegovo bridko trpljenje
in smrt, se mu mahoma prikaže
„Seraf“ s šesterimi svetlimi perutmi,
izmed katerih so pokrivale dve glavo,
dve pa spodnje truplo „Križanega“,
dve sta bili kakor za letanje razpeti.
Vsa gora je razsvetljena. Frančišek
gleda podobo Križanega, katerega je
spoznal kot samega Gospoda Jezusa,
prebridka žalost ga obide in na
svojih rokah in nogah kakor tudi
na svoji strani občuti tako grozo¬
vite bolečine, kakor bi mu bil kdo
roke in noge šiloma z žreblji, stran
pa s sulico prebodel. Ko je prikazen
izginila, je njegovo srce močno go¬
relo ljubezni do Križanega. Njegove

88

roke in noge so bile v sredi z žreblji
prebodene; glavice žrebljev, okrogle
in črne, so bile na dlaneh in zgoraj
na nogah; žeblji so pa na nasprotnih
straneh z ostrimi konci skozi meso
vun moleli in bili zakrivljeni. Desna
stran je bila kakor s sulico prebo¬
dena, okoli rdeča, in kri je pogostoma
iz nje tekla.

11. Frančišek zboli in umrje.

„S Kristusom sem križan, kajti
nosim rane Gospoda Jezusa na svo¬
jem telesu;“ tako je mogel zdaj go¬
voriti Frančišek s svetim aposteljnom
Pavlom. Sicer je še oznanjeval ljudem
pokoro, vendar njegove misli so bile
že v nebesih, kamor že skoraj priti
je prisrčno želel, da bi se sklenil ž
njim, ki ga je tako močno ljubil, z
Jezusom Kristusom. Bolehati je začel,
pa bolehal je vedno bolj in bolj,
tako, da so zdravniki čisto obupali
nad njegovim ozdravljenjem. Ko mu
neki dan zdravnik odkrito pove, da
za njega ni več zdravila, se Fran¬
čišek tega naznanila močno razveseli
in glasno reče: „Ljubše novice mi
ne morete prinesti, kakor to, da je
moje življenje pri kraju; moje naj-

8 *

84

bolj vroče želje so, rešen biti tega
življenja in združiti se z Jezusom."

Slab je že bil, ni več mogel hoditi,
veli se nesti k Mariji Angelski, da
tam umrje, kjer je bil začetek vseh
treh redov. Skliče pa še svoje du¬
hovne brate, jih opominja izpolnje¬
vati po duhu in črki redovno vodilo,
ki so ga sv. oče potrdili. Potem bla¬
goslovi vse brate, takrat živeče, in
tudi vse brate prihodnjih časov, ter
se poslovi od njih, rekoč: „Zdaj pa
z Bogom, vsi moji sinovi, in v Gospo¬
dovem strahu vedno živite; bližajo
se nadloge, in velike poizkušnje bodo
prišle čez vas. Jaz pa grem h Gospodu
in svojemu Bogu, kateremu sem po¬
nižno v duhu služil."

Ko ga nesejo proti Porcijunkuli,
reče: „Tukaj je moje počivališče; od¬
tod pojdem v hišo svojega Gospoda."
— Prinesejo ga vPorcijunkulo in spra¬
vijo v njegovo navadno izbico. Tukaj
v hudih bolečinah mirno in vesel pri¬
čakuje, kdaj ga bo Gospod poklical
na nebeško svatovščino. V petek
3. oktobra skliče zopet vse brate k sebi,
jih še enkrat blagoslovi, prekriža hleb
kruha in da vsakemu en košček užiti
v znamenje bratovske edinosti.

85

Sobota 4. oktobra 1226 je napočila,
Frančišek trpi grozovite bolečine.
Ko je čutil, da se mu bliža smrtna
ura, se vleže na tla, pokrit le z revno
obleko; tudi bratom naroči, naj ga
mrtvega na tla poravnajo, pokopan
pa želi biti na griču, blizu Asiza,
kjer so obešali v smrt obsojene
hudodelnike. Čez malo časa iztegne
svoje roke čez pričujoče in nepriču-
joče brate, jih blagoslovi in reče:
„Zdaj pa grem h Gospodu, in njegovi
milosti vas priporočim. 11  Potem si da
brati evangelij sv. Janeza v 13. po¬
glavju: „Pred velikonočnim prazni¬
kom, ko je Jezus videl, da je prišla
njegova ura, da gre iz tega sveta k
Očetu, ker je ljubil svoje, ki so bili
na svetu, jih je do konca ljubil,“itd.
— Po odbranem evangeliju moli 141.
psalm, njegove zadnje besede so
bile: „Izpelji mojo dušo iz ječe (iz
telesa), da poveličuje tvoje ime. Pra¬
vični me pričakuj ej o,“ in pri teh
besedah obmolkne in umrje smrti
pravičnih, ki je tako draga v očeh
Gospodovih. Umrl je Frančišek v
Porcijunkuli 4. oktobra leta 1226, bila
je sobota, v 45. letu svoje starosti,
v 20. svojega izpreobrnjenja, v 18.

86

od ustanovljenja prvega, v 14. letu
od ustanovljenja drugega in v 5. od
ustanovljenja tretjega reda. Njegova
duša je šla v podobi presvetle zvezde
v nebesa, kakor jo je videl boga¬
boječi brat Jakob a Laude. Ravno
ob tisti uri se prikaže Frančišek
asiškemu škofu, ki je bil takrat na
božjem potu na gori Gargano, in reče:
„ Jaz zapustim svet in grem v nebesa.“
Vse je vkup vrelo gledat mrtvo
truplo Frančiškovo, še bolj pa nje¬
gove rane, katere so s spoštovanjem
poljubovali in celo noč pri svetniku
Boga hvalili in svete pesmi prepe¬
vali. — V jutro pa pride asiška du¬
hovščina z meščani in vzdignejo
sveto truplo ter ga nesejo v cerkev
sv. Damijana, kjer je sv. Klara s
svojimi duhovnimi hčerami že ča¬
kala, da še enkrat vidi svojega du¬
hovnega očeta. Bridka žalost je njeno
srce napolnjevala in vroče solze so
jo polivale, ko je videla pred seboj
mrtvo truplo Frančiškovo. „Oče,oče !“
je zdihovala, „zakaj si nas zapustil,
kam se hočemo uboge sirote podati ?
Ah, zakaj že nismo me tam, kjer si
ti že zdaj? Kdo nam bo pomagal,
kdo nas dalje poučeval, kdo nas v

87

dušnih bridkostih tolažil? O neusmi¬
ljena smrt, ki si na tisoče bratom
in sestram pobrala ljubega očeta!“
Deviška sramežljivost ustavi Klarin
in njenih sester mili jok in žalostno-
veselo poljubujejo njegove rane, ko
se truplo zopet zakrije, da ga nihče
več ne vidi. Meščani-nosilci ga nesejo,
medtem, ko se vse ljudstvo joka in
solzi, v cerkev sv. Jurija, kjer je
Frančišek v prvi mladosti hodil h
krščanskemu nauku, kjer je pozneje
tudi večkrat pridigoval. Tam ga po¬
ložijo v rakev, katero pokrijejo s
ploščo. Pod njo počiva truplo Veli¬
kega moža božjega, dokler mu Bog
ne določi primernejšega in častitlji-
vejšega kraja.

„Blagor mrtvim, kateri v Gospodu umr-
jejo! Odslej, reče Duh, naj počivajo od svo¬
jega truda; zakaj njih dela gredo za njimi."

(Skrivn. raz. 14. 13.)

12. Frančišek svetnikom prištet.

Dve leti po smrti Frančiškovi,
16. junija 1228, pride njegov nekdanji
veliki prijatelj, kardinal Hugolin,
takrat papež Gregor IX., s kardinali,
škofi in drugo duhovsko in svetno
gospodo v cerkev sv. Jurija. Ljudstva

88

je neizmerno veliko. Papež prične
sveto slovesnost s pridigo, ki jo
začne z besedami sv. Duha: „On je
bil, kakor zgodnja danica v megli
in kakor polna luna ob času svojega
sijanja. Kakor solnce v svoji svet¬
losti, tako se je on svetil v hiši
Gospodovi." 1  Potem je govoril o ve¬
likih čednostih in zaslugah Franči¬
škovih; ravnotako je govoril za njim
kardinal Kapočio, in sicer tako go¬
reče in ginljivo, da je moral pridigo
zavoljo velikega in glasnega jokanja
poslušavcev večkrat pretrgati.

Nato se sveti oče papež Gre¬
gorij IX. vzdigne ter po srčni mo¬
litvi glasno reče: „V čast vsemogoč¬
nega Boga, Očeta in Sina in svetega
Duha, preblažene Device Marije in
sv. aposteljnov Petra in Pavla; v
povišanje svete matere katoliške
Cerkve, po nasvetu naših bratov
kardinalov in drugih duhovnih pred¬
nikov zapišemo očeta Frančiška, ka¬
terega je Bog v nebesih poveličal,
mi pa na zemlji častimo, v „imenik“
svetnikov in zapovemo, da naj se
obhaja njegov praznik 4. oktobra,

Eccl. 50. 6, 7.

89

ki je obletnica njegove smrti.“ Potem
so kardinali zapeli zahvalno pesem
pa tudi ljudstvo je povzdigovalo
čast Frančiškovo.

Tu, verni Slovenec, posebej pa ti,
ljubi brat, draga sestra tretjega
reda, imaš kratko popisano življenje
| svetega očeta Frančiška. Prebiraj je
večkrat, da ti bo dobro znano in da
ga moreš posnemati.

Si mlad, vesel, bogat; si v sku¬
šnjavah in nevarnostih; si zaničevan
in zasmehovan; ši v trpljenju in te¬
žavah; si truden, žejen ali lačen; si
duhovnik ali svetni človek; si pred¬
stojnik ali podložnik; si oče, mati,
sin ali hči, oziraj se na sv. Frančiška,
na njegovo življenje, na njegov zgled
in stori tudi ti tako, kakor on. Po¬
sebno ga posnemaj v živi veri, v
trdnem zaupanju in goreči ljubezni
do Boga in bližnjega, v goreči mo¬
litvi in v svetem premišljevanju
večnih resnic, pa v ostri pokori za
svoje grehe: tako bodeš hodil po
potu, ki te pelje v nebesa. Če si pa
že tretjerednik, tretjerednica, ali še
želiš biti, kar ti iz srca želim, tako
izpolnjuj natanko „Vodilo tretjega

90

reda svetega očeta Frančiška 14 , kakor
je bilo polajšano od svetega očeta,
papeža Leona XIII. s pismom 30. maj a
1883, katerega ti hočem v II. delu te
knjižice razložiti.

„In katerikoli se po tem vodilu ravnajo,
mir in milost nad njimi. 11  (Gal. 6, 10.)

II. DEL

Presvetega očeta našega

LEONA XIII.
po božji previdnosti papeža

ustanova o postavi frančiškanov tretjega reda
svetovnega.

Leon škof,

služabnik služabnikov božjih, v vedni spomin.

Usmiljeni Sin Božji je naložil ljudem
sladek jarem in lahko breme ; oskrbel je vsem
življenje in rešenje ter kot dediščino zapustil
svoji Cerkvi ne le oblast, temuč tudi usmi¬
ljenje, tako da se dobrote, ki jih je pridobil
človeštvu, nadaljujejo za vse večne čase z
vedno enako ljubeznijo. Kakor se je torej v
vsem, kar je storil in ukazal Jezus Kristus
v celem življenju, svetila pohlevna modrost
in velika nepremagljiva dobrotljivost nje¬
gova, ravnotako se kaže v vseh posameznih
ustanovah krščanske Cerkve neka čudovita
prizanesljivost in mehkoba, tako da je tudi
v tej reči videti Cerkev podobna Bogu, ki je
ljubezen. 1  Te materine ljubezni najpoglavit¬
nejše opravilo pa je to: modro, kolikor je
mogoče, priravnati postave časom in šegam
in vedno z blagovoljnostjo obenem in pra¬
vičnostjo ukazovati in zahtevati. Po takem
združenju ljubezni in modrosti se doseže, da

I. Jan. 4, 16.

92

ohrani Cerkev nauk vedno in popolnoma
enak. medtem ko zunanji red po previdnosti
preminja.

Tega pota se tudi mi držimo v cerkveni
vladi ter si štejemo v dolžnost, pravično
presoditi posebnost teh časov in vse pre-
videti, da ne bo koga težava strašila in od¬
ganjala od vaje koristnih čednosti. Zdaj smo
hoteli namreč po tem načinu pretehtati
tovarištvo frančiškanov tretjega reda, ki se
imenuje svetovni,  in dobro preudariti, ali
ne bi bilo treba postav njegovih, ker so časi
spremenjeni, primerno polajšati.

Preslavno to ustanovo očeta Frančiška
smo toplo priporočili pobožnim kristjanom
v okrožnem pismu „P o sre či“, katero smo
izdali 17. septembra lanskega leta. Izdali ga
s to željo in edino iz tega namena, da bi
naše vabilo o pravem času kar največ mo¬
goče ljudi priklicalo h krščanski svetosti.
Zanemarjanje krščanske čednosti je namreč
veliki studenec bolezni, ki tlačijo svet, in
nevarnosti, ki se jih bojimo. Ali teh bolezni
ozdraviti, teh nevarnosti odstraniti ljudje ne
morejo drugače, kakor da pospešujejo po¬
sebej in očitno vrnitev k Jezusu Kristusu,
ki more za večno rešiti te, ki se po
njem bližajo  Bogu. 1  Zapovedi Jezusa
Kristusa izpolnjevati, v to pa so obrnjene
popolnoma ustanove frančiškanske; nič ni
namreč drugega namerjal presveti njih
začetnik, kakor da bi sevnjih kakor
v nekaki duhovni borilnici ljudje
pridneje vadili krščanskega živ¬
ljenja.  Res hočeta sicer prva dva reda
frančiškanska, vaji velikih čednosti name-

r  Iiebr. 7, 25.

93

njena, nekaj popolnejšega in svetejšega do¬
seči; ali le malo jih more v njih živeti,
namreč tisti, katerim je dala dobrota božja,
da hitijo z nekako posebno radostjo do sve¬
tosti evangeljskih svetov. Tretji red pa je
takorekoč že po redu množici primeren, in
koliko premore glede pravičnega neoskru¬
njenega verskega življenja, to pričajo spo¬
minki prejšnjih časov in stvar sama.

Bogu, začetniku in pomočniku dobrih
svetov, se moramo zahvaliti, da niso bila
ušesa krščanskega ljudstva zaprta omenje¬
nemu našemu izpodbujevanju. Nasprotno,
poroča se iz premnogih krajev, kako se je
zbudila pobožnost do Frančiška Asiškega in
kako se je povsod pomnožilo število tistih,
ki prosijo sprejema v tovarištvo tretjega
reda.

Zato smo, da takorekoč še bolj poženemo
tiste, ki že tečejo, sklenili obrniti misli tja,
odkoder se je kazalo, da bi se utegnil ali
zavreti, ali popočasiti ta zveličavni tek duhov.
In sicer smo izprevideli najprej, da vodilo
tretjega reda, katero je Nikolaj IV., pred¬
hodnik naš, odobril in potrdil z apostolsko
ustanovo „Na gori“ 18. avgusta 1289, ni
popolnoma primerno časom in šegam, v ka¬
terih živimo zdaj. Ker se torej prevzete
dolžnosti brez težave in velikega truda ne
morejo izpolnjevati, zato je bilo treba dozdaj
mnogo reči, ki so v vodilu, tovarišem po
njihovih prošnjah odpuščati, kar se ne more
goditi, kakor je lahko izprevideti, brez škode
splošnega reda.

Potem pa je bila pri ravno tem tovari¬
štvu tudi druga stvar, ki je zahtevala, da
jo oskrbimo. Rimski papeži, naši predhod-

94

niki, so namreč tretji red že od začetka
njegovega z najvišjo blagovoljnostjo obje¬
mali ter tovaršem podelili premnoge in za¬
dosti velike odpustke v poravnanje tega, kar
so se zadolžili. Ali v teku let se je ta reč
nekoliko zamotala in dostikrat se ni moglo
razločiti, ali je gotovo, da je kateri papež
za te ali te primere podelil odpustek in ob
katerem času in katere vrste odpustka se je
mogoče udeležiti. Res se sicer ni pogrešala
previdnost apostolskega sedeža v tej reči, in
zlasti je papež Benedikt XIV. z ustanovo „K
rimskemu  papežu 11  dne 15. marca 1.1751,
skrbel, da so se rešile dotedanje dvojbe; ali,
kakor se godi, čas jih je zopet nanesel ne
malo.

Premišljevanje takih neugodnosti nas je
nagnilo, da smo iz svete skupščine, ki je
postavljena za varstvo odpustkov in svetih
ostankov, nekatere kardinale svete rimske
Cerkve odločili, kateri naj bi stare postave
tretjega reda z vso skrbjo pregledali in
ravnotako vse odpustke in pravice v kratek
pregled sestavljene preiskali in po razumni
sodbi o tej reči nam poročali, kaj se jim
zdi, da naj bi se pridržalo, kaj prenaredilo
po zahtevi naših časov.

Oni so dovršili opravilo, kakor je bilo
ukazano ter nam svetovali, da je treba stare
postave prekreniti in sedanjim šegam in na¬
vadam priravnati z nekoliko izpremembo
nekaterih poglavij. Glede odpustkov pa, da
ne ostane vzroka pomišljanju ter se odstrani
nevarnost, da bi se kaj godilo brez pravice,
so sodili, da bi po zgledu Benedikta XIV.
modro in koristno storili, ako prekličemo
in odpravimo vse odpustke, ki so do zdaj

95

veljali, ter nekatere druge iznova temu tova¬
rištvu določimo.

Potemtakem — kar je dobro in koristno,
čast Božjo povišuje in prizadevanje do po¬
božnosti in ostalih čednosti bolj in bolj užiga
— mi s tem pismom po svoji apostolski
oblasti postavo frančiškanov tretjega reda,
ki se imenuje svetovni, na ta način, kakor
je zdolaj popisana, prenarejamo in potrju¬
jemo. S tem pa naj se ne misli, da je
kaj odvzeto bistvu tega reda,katero
hočemo, da naj popolnoma neizpre-
menjeno in celo ostane.  Poleg tega ho¬
čemo in ukazujemo, da naj se morejo poslu¬
ževati tovariši tega reda odpustkov in pravic,
ki se naštevajo doli v kazalu, ker so popol¬
noma odpravljeni vsi odpustki in pravice,
ki jih je temu tovarištvu apostolski sedež
podelil pred dnem bodisi kdorkoli, pod ka¬
terimkoli imenom in v katerikoli obliki.

Vodilo

udov tretjega reda sv. Frančiška,
ki živijo med svetom.

Prvo poglavje.

O sprejemu, poskušnji in obljubi.

§ 1. Sprejeti se smejo le taki, ki
so dopolnili štirinajsto leto, ki so
lepega obnašanja, miroljubni, in
zlasti trdni v sveti katoliški veri in
v podložnosti do rimske Cerkve in
apostolskega sedeža.

Razlaga.

1. Celo življenje človeško je last Boga.
Mladenič že in deklica se morata učiti Bogu
služiti,* da moreta pozneje iskušnjave pre¬
magati, zapeljivostim -se ustavljati in da
moreta kot mož in žena, ali kar že bosta,
dolžnosti svojega stanu zvesto izpolnjevati.
Zato dovoli sveti oče mladeničem in dekli¬
cam 14 let starim pristopiti v tretji red sve¬
tega Frančiška, da se v tem redu učijo lepo
in pobožno živeti.

2. Oni, ki prosijo za sprejem v tretji red,
morajo biti „lepega obnašanja 1 ', ker to terja
čast tretjega reda. Torej le pridni, ali ki se
vsaj hočejo poboljšati, smejo biti sprejeti.

i Eccl. 12, 1.

97

Lahkomiselni, razuzdani, nestanovitni, mu¬
hasti, obrekovavni, jezični se ne smejo
sprejeti; ako so se pa začeli poboljševati, ali
obljubijo, da se bodo poboljšali, smejo spre¬
jeti biti.

3. Miroljubni morajo biti dalje prosivci
tretjega reda. Tretji red mora božje kralje¬
stvo na zemlji razširjati, to pa ne gre s pre¬
pirom, temuč z mirom božjim, ki ga je Jezus
na svet prinesel. Svojeglavni, trdosrčni, ne¬
složni se ne smejo sprejeti. Naj se prej spra¬
vijo s svojimi sovražniki in nasprotniki.
„Kdor svojega brata (bližnjega) sovraži, je
v temi in ne ve, kam gre.“i

4. V veri morajo biti trdni, če hočejo
postati udje tretjega reda. — Ne smejo si
vere in naukov delati po svoji volji, temuč
morajo verovati to, kar sveta vera uči, n.
pr.: kaj je greh ali dolžnost za mladeniče,
dekleta, može, žene, podložne, predstojnike
ali višje duhovnike, učenike itd. — Kar pa
sveta Cerkev veleva, mora tretjeredniku biti
sveto, kakor božje povelje. — Tisti torej, ki
si delajo nauke po svoji volji, da živijo, kakor
hočejo sami, in oni, ki cerkvenih povelj in
zapovedi in naredb ne spoštujejo, niso za
tretji red.

§ 2. Zakonske žene naj se ne spre¬
jemajo brez vednosti in privoljenja
moža; razen, če njihov spovednik
tako svetuje in za dobro spozna.

Razlaga.

Vsi ljudje so k zveličanju poklicani,
torej ni nihče od tretjega reda izključen,

1  I. Joan. 2, 10.

Pot v nebesa.

98

naj je kateregakoli stanu. Ker ta red dol¬
žnosti in pravice tudi zakonskega stanu ne
krati, niti ne prepoveduje, temveč jih le po¬
sveti in uči, tiste po božji volji izpolnjevati,
je vsak mož dolžan svoji ženi dovoliti, da
pristopi tretjemu redu, ker drugače se mu
je treba bati jeze božje. Ako bi pa mož bil
tako trdosrčen, da ne bi dovolil, potem sme
žena spovednika prositi, da ji dovoli pristop
k tretjemu redu.

§ 3. Kateri so v tretji red sprejeti,
naj nosijo „mali škapulir in pas“,
kakor je navada: ako ne bodo nosili,
naj izgubijo dobrote in pravice, ki
so redu podeljene.

Razlaga.

1. Škapulir je namesto redovnega obla¬
čila, in se mora vsekdar, in sicer tako no¬
siti, da visi en del na prsih, drugi pa na
hrbtu. Tisti del, na katerem visi podoba sve¬
tega Frančiška, naj bo na prsih nad srcem,
da te spominja goreče ljubezni božje, ki jo
je imel sv. Frančišek in ki jo moraš imeti
tudi ti.

Škapulir naj te pa spominja tudi pokore,
ki jo moraš delati, bodisi nedolžen ali grešnik.

Škapulir tretjega reda je blagoslovljeno
oblačilo, katero zato nosiš, da ti je branilo
proti svetu, tvojemu mesu in hudemu duhu.
V izkušnjavah hudobnih ljudi, ali tvojega
lastnega mesa, ali hudega duha, se spomni,
da imaš na sebi blagoslovljeno redovno obla¬
čilo, škapulir, pomisli, da si redovna oseba,
da ne smeš grešiti. Blagoslovljeni škapulir
naj ti je močen zid, za katerim imaš zavetje

99

proti napadom tvojih dušnih sovražnikov.
Z redovno obleko, s škapulirjem, moraš Je¬
zusa Kristusa tako obleči, da hodiš v duhu
ponižnosti po potu zapovedi božjih do konca,
do smrti.

2. Kaj pa je redovni pas? Redovni pas
je tenka konopnena vrvica, katera mora biti
blagoslovljena od redovnega predstojnika in
se nosi vedno okoli ledja.

Redovni pas pomeni prvič, da si na Roga
in njegove zapovedi na poseben način na¬
vezan in da si storil poseben sklep, božje
zapovedi izpolnjevati. Zapovedi pa ti velijo
samegasebe zatajevati, tvojagrešnanagnjenja
pa in tvoje hudobne strasti krotiti. Z redovnim
pasom si torej svoje strasti zvezal, zato jih
moraš kakor privezane imeti in jim ne smeš
ničesar dovoliti, kar je božjim zapovedim
nasprotnega. Zvezane imaš: oči, da prosto¬
voljno nič hudega ne gledajo; ušesa, da nič
grešnega z dopadajenjem ne poslušajo; usta,
da nič hudobnega ne govorijo, ne lažejo, ne
ogovarjajo, ne obrekujejo, ne delajo zdražbe
in predrzno ne sodijo; roke, da se nikdar
kaj nečistega ne dotikajo; noge, da ne hodijo
po grešnih potih in da se ne vzdigujejo v
razžaljenje božje, n. pr. k plesu itd. Zvezal
si svoje poželenje, da mu ne strežeš in ne
dovoliš ničesar, kar bi ti srce in dušo oma¬
deževalo. To vse pa do konca, do smrti.

Drugič te pa redovni pas spominja brid¬
kega trpljenja Jezusa Kristusa; posebno
tistih vrvi, s katerimi je bil zvezan na rokah
in nogah in na svetem telesu, da bi ti bil
oproščen greha, hudega duha in pekla. On
je hotel veliko žalosti in trpljenja, še celo
bridko smrt na križu prestati, da bi bil ti

7 '

100

večno vesel, večno srečen in večno zveličan.
— Ako te torej greh vabi, spomni se redov¬
nega pasu in trpljenja Jezusovega ter si misli:
„Kaj, jaz bi se greha veselil, moj Jezu: pa
trpi? Jaz bi v grehu živel, moj Jezus pa
umira zavoljo greha? Ne, to ne sme biti,
tega nečem!“ Misli si, rekoč: „Jaz bi izgubil
milost božjo, zapravil nedolžnost, za katero
je Jezus veliko delal, veliko trpel ?“ Ne, toga
nečem! „Jaz bi grešil, da potem v pekel pri¬
dem, ko mi je Jezus Kristus s svojim trp¬
ljenjem in smrtjo neizrečeno lepa nebesa
zaslužil?“ Ah, nikoli ne; rajši umreti, kakor
grešiti!

Slednjič pomenijo trije vozli na pasu tri
poglavitne redovne čednosti, namreč: poniž¬
nost, pokoro in odpoved posvetnosti.

3. V posebni sili ti redovni predstojnik,
če ga prosiš, more nošnjo škapulirja in pasa
olajšati, ali v kaj drugega dobrega izpreme-
niti. Sam ga pa ne smeš od sebe dejati.

§ 4. Tisti in tiste, ki tretjemu redu
pristopijo, naj bodo eno leto v po-
skušnji: potem naj storijo „redovno
obljubo da bodo držali zapovedi
božje, da bodo pokorni povelju svete
Cerkve in da bodo zadostili, ako se
kaj pregrešijo v tem, kar so obljubili.

Razlaga.

1. Poskušnja traja eno celo leto. V tem
letu poskušnje naj novinci in novinke po¬
skusijo in naj si prizadevajo tako živeti, ka¬
kor veleva vodilo tretjega reda, in kar zapo¬
veduje, naj izpolnjujejo, da bodo mogli na
dan, ko bodo storili redovno obljubo, po-

101

vedati redovnemu predstojniku, so li redovno
vodilo izpolnjevali ali ne. Predstojnik jim
bo potem dovolil obljubo storiti ali pa ne,
kakor bo spoznal, ali so vredni, ali nevredni.
Na dan obljube — in sicer pred obljubo —
smejo novinci in novinke prositi olajšanja
kake dolžnosti, če jim je potrebno.

V smrtni bolezni se sme storiti obljuba
pred navadnim spovednikom, če ni redov¬
nega predstojnika blizu, tudi pred koncem
poskusnega leta; vendar pa mora bolnik, če
ozdravi, ob letu obljubo zopet delati; tako
dolgo pa ostane novinec.

2. Kaj pa je to: obljuba tretjega reda?
Obljuba tretjega reda je pobožno, versko
delo, po katerem se novinec vpričo zato po¬
stavljenega mašnika na poseben način po¬
sveti službi božji, ko obljubi, celo svoje živ¬
ljenje izpolnjevati božje in cerkvene zapovedi
kakor tudi vodilo tretjega reda, za prelom-
ljenje tega pa, kar je obljubil, pokoro storiti.

Po storjeni obljubi postane novinec pravi
redovnik, naveže se z novo vezjo ljubezni
na Boga, ki mu da zato novih milosti, da
lažje stanoviten ostane do konca. Po storjeni
obljubi postane tretjerednik ud velike dru¬
žine, ki je doma po vsem svetu. Kamor gre,
najde veliko število bratov in sester, ne
samo svetnih, temveč tudi duhovnih, škofov,
misijonarjev, čistih devic in pobožnih krist¬
janov. Vsi ti bratje in sestre tretjega reda
molijo, se postijo, dajejo vbogajme, se voj¬
skujejo in veliko drugih dobrih del oprav¬
ljajo, in to vsak dan. In vseh teh duhovnih
zakladov se udeležuje ud tretjega reda od
tiste ure, ko je storil redovno obljubo. Pač
srečen dan je dan redovne obljube!

102

Ponavljaj zato, ljubi brat, draga sestra
tretjega reda, večkrat sama zase storjeno
obljubo, n. pr. kadar so večji odpustki, ali
o velikih praznikih, ali na obletnico pristopa
k tretjemu redu, ali po svetem obhajilu, da
si s tem dobrega duha, duha pobožnosti ia
pokore v srcu poživiš in z novo gorečnostjo
napreduješ v krščanskih čednostih.

Redovna obljuba

se glasi takole:

„Jaz N. obljubim vpričo Boga vsemo¬
gočnega, v čast brezmadežni, blaženi Devici
Mariji, svetemu očetu Frančišku in vsem
svetnikom, ves čas svojega življenja izpol¬
njevati zapovedi božje in vodilo tretjega
reda, ustanovljeno od ravno tistega sv. Fran¬
čiška, kakor je bilo potrjeno od Papeža Ni¬
kolaja četrtega in Leona trinajstega;obljubim
tudi, po volji predstojnika zadostovati za
prestopke, storjene zoper to vodilo.“

Drugo poglavje.

O zadrževanju in življenju.

§ 1. Udje tretjega rfeda naj se
držijo v vsej svoji nošnji in obleki
tiste srednje mere, ki se vsakemu
po svojem stanu spodobi; za predrago
lišpanje pa naj ne marajo.

Razlaga.

Akoravno smejo udje tretjega reda svojo
redovno obleko, to je škapulir in pas skrito

103

imeti, morajo se vendar zunanje razločiti
od posvetnih ljudi; to pa se zgodi z navadno
obleko, katera mora biti ponižna, preprosta
in ne predraga. Kakršnega stanu si, tako
obleko imej, lepšo ali slabšo, pa vsekdar
„srednje mere“, ne predrago, pa tudi ne
preceno, nikdar pa ne gizdavo in prevzetno
narejeno. — Le pomisli: Ali je to res lepota,
razuzdano se lepotičiti? Nikakor ne, kajti
Bog sam pravi: „Ničemurna je lepota; žena,
katera se Gospoda boji, je hvale vredna.** 1
Pred ničemurnimi celo Bog svari, ker pravi
v knjigi modrosti: „Obrni svoje oči od na-
lišpane osebe, in po tuji lepoti ne pogleduj.*' 2 3
Iz tega je očitno, da so gizdavi in prevzetni
Bogu zoprni, čistim dušam pa nasprotni in
sovražni. In četudi posvetnim ljudem, ki jih
poželjivo gledajo, dopadejo, je to zanje le
nečast; ako pa to že čast imenujejo, tako
jim je „pogubljiva čast**. Prevzetnost hodi
pred padcem 2  in „Bog se napuhnjenim
ustavlja.** 4  Brez Boga pa padejo, grešijo. In
kaj potem pomaga oblečen biti z najlepšim
in najdražjim oblačilom, če pa živi pod njim
grdo, ognjušeno, oskrunjeno telo? Naj bodo
tretjeredniki ponižno, spodobno, sramežljivo,
pa snažno oblečeni. Poleg tega pa naj tembolj
skrbijo, da je pod oblačilom čisto telo, čisto
srce in čista duša. Sv. Peter opominja, rekoč :
„Vaša lepota ne bodi zunanja v pletenih
laseh, v zlati nošnji, ali v žlahtnih oblačilih:
temuč notranja, da ste krotki in pohlevni v
duhu, to ima vrednost pred Bogom.“s

1 Preg. 31, 30.

2  Sirah 9, 8.

3  Preg. 16, 18.

4  Jak. 4, 6.

5  I. Petr. 3, 3—4.

104

§ 2. Plesov in pohujšljivih gle-
diščnih iger kakor tudi velikih po¬
jedin naj se jako skrbno varujejo.

Razlaga.

Vesel biti, nedolžno veselje uživati ni
prepovedano. Bog še veselo srce rad ima,
veselega darivca Bog ljubi. „Veselite se,“
piše sv. Pavel, 1 2 3  „veselite se vselej", pa on
pristavi: „v Gospodu... vaša spodobnost
bodi znana vsem ljudem," to je: vsi ljudje
naj nad vami vidijo, da pridno, pobožno
življenje ne dela žalostnih, čmernih ljudi,
temuč vesele. Pa ne išči veselja v posvetnih,
ničemurnih, šumečih in neumnih veselicah,
v nespodobnih prireditvah.

Najmanj pa smeš iskati zabave po krčmah
in na plesiščih, ako se nečeš zaplesti v brezdno
pregreh. Pobožnost ne spravlja nikogar na
ples in v oštarijo ali krčmo; le skušnjava
ga vleče in skrivna slast in strast ga uči
plesati. Najboljši plesi niso nič vredni. Kako
Bog plese sovraži, vidimo iz tega, ker žuga
takole: „S plesavko se ne pečaj, tudi je ne
poslušaj, da kje ne pogineš po njeni zvijači."^
— Dalje je rekel Gospod:3 „Zato, ker se
sionske hčere povišujejo, in glavo po koncu
nosijo, in grede z očmi migajo in z rokami
ploskajo, in premerjajo svoje stopinje, in
hodijo po plesavsko, bo Gospod teme (vrh
glave) sionskih hčera ogolil, in Gospod jim
bo lase odkril." Vso lepoto jim bo odvzel,
in „namesto prijetnega duha bo smrad, na-

1  Filip. 4, 4—5.

2  Sirah, 9. 4.

3 Is. 3, 16, 17.

105

mesto pasa vrv, namesto kodrastih las pleša,
namesto prsnega ogrinjala rasovnik.“i

Sveti cerkveni učeniki pišejo o plesu
kaj ostro. Sv. Efrem piše: „Kdo more dokazati
iz sv. pisma, da bi smel kristjan plesati? V
katerem apostolskem pismu se najde vrstica,
plesu prijazna?" Taka zabava se kristjanu
dovoliti ne sme. — Sv. Ambrož piše: „Ples
ni nič drugega, kakor kolobar, v katerega
sredini sedi hudič." — Sv. Frančišek Šaleški
piše: „Najboljši plesi niso nič vredni". —
Sv. Janez Krizostom piše: „Ako bi bilo toliko
svetlih zvezd na nebu, kolikor se je že greha
na plesu zgodilo, bila bi temna noč svetlejša
kakor beli dan." — Sv. Avguštin pa piše :
„Ni tako grešno v nedeljo orati kakor pa
plesati." Vendar pa je že v nedeljo orati
smrtni greh; kolikšen greh mora torej ples
biti! — Že Origen je v svojem času izrekel:
„Plesišče je tempelj nečistosti." — Resnične
so torej besede sv. Efrema, ki pravi: „Tukaj
plesati in skakati, tam pa v večno veselje
priti, to ne gre. Zdaj se kot kristjan zadržati,
zdaj kot nevernik biti, kako se to strinja?
Nihče ne more dvema gospodoma služiti." 2

Slednjič so celo neverniki ples hudo
obsojevali. Tako imenuje Ovidij, ki sam ni
kaj ostro živel, plesišča mesta, na katerih
se sramežljivost pokončuje, plese pa setve
pregreh. — Rimsko starejšinstvo je za časa
cesarja Tiberja spodilo vse plesavce in ple-
savke iz Rima, akoravno je bilo takrat živ¬
ljenje sploh jako posvetno. — In prvi rimski
govornik Cicero, čeravno pogan, reče: „Nihče
drug ne pleše, kakor norec in pijanec."

1 Is. 3, 24.

2  Mat. 6, 24.

106

Ne pleši torej, če nečeš biti norec in
pijanec in če se nečeš večno pogubiti.

Le malo okoliščin najde tretjerednik,
kakor tudi vsak drug, da bi smel plesati.
Na primer na pošteni svatbi ali na poštenem
gostovanju, pa še tam „le jako varno in
pazljivo' 1 , veli sv. Frančišek Šaleški.

O gledališčnih igrah v „teatru“ pa že iz-
preobrnjenec Štolberg pred blizu 80 leti
pravi, da učijo nauk, ki je evangeljskemu
nauku nasproten; in to velja zdaj še bolj
ko so velikokrat take gledališčne igre zelo
pohujšljive. Sv. Ciprijan piše: „Četudi čist
prideš k pohujšljivim gledališčnim igram,
se omadeževan nazaj vrneš." Kdor hoče torej
krščansko živeti, ne sme takih iger gledat
hoditi. Po pravici piše sv. Peter Krizolog:
„Kdor se hoče tukaj s satanom smejati, se
ne bo mogel enkrat s Kristusom veseliti."

„Moji ljubi otroci, ne ljubite ne sveta,
ne tega, kar je na svetu. Ko kdo svet ljubi,
nima več ljubezni nebeškega Očeta v sebi.
Kdor hoče biti prijatelj sveta, bo sovražnik
božji," tako nas ljubeznivo opominjata sveti
Janez Ev.> in sv. Jakob. 2

§ 3. Jed in pijačo naj uživajo
zmerno: in naj ne sedejo k mizi in
ne vstanejo od nje, dokler niso po¬
božno in hvaležno Boga molili.

Razlaga.

1. Tretji red veleva zmernost v jedi in
pijači: zakaj? zato, da nikdar ne pozabiš,

1 I. Jan. 2, 15.

2  Jak. 4, 4.

107

da ti služi jed v to, da si ohraniš telo pri
življenju in mu daješ za izpolnjevanje sta¬
novskih dolžnosti potrebnih moči. Ako bi
darove božje užival nezmerno, bil bi so¬
vražnik Kristusov", tvoj konec pa pogub¬
ljenje, piše sv. Pavel apostelj. 1  In Kasijan
pravi: Kdor ne gospoduje čez svoja usta, ne
bo nikoli gospodoval čez svoje hudobije.

2. Še bolj pa je treba zmernosti v pijači.
Kdor v pijači zmeren ni, ne more čisto živeti,
naj bo mlad ali star. „V vinu je nečistost,"
piše sv. Pavel. 2 3  Sv. Hieronim pa piše: Opo¬
minjam in zarotim dušo, ki hoče živeti v
milosti božji in ohraniti čistost, naj se ogiblje
vina, kakor smrtnega strupa .. . Vino vžge
mladosti dvojni ogenj poželenja. — Bodi
zmeren, jako zmeren!"

3. Ne pozabi, da „vsak dober dar pride
od zgoraj, od Očeta luči.“3 Bog je dal rast
jedi in pijači, katero hočeš zaužiti, povzdigni
torej oči in roke, najbolj pa srce k Bogu in
ga moli ter prosi, da tebe in dari blagoslovi.
Moli glasno, združen z drugimi, Oče naš,
Češčena Marija in Čast bodi . .•. pa pristavi:
„Blagoslovi, o Gospod! nas in te tvoje dari,
katere bomo od tvoje dobrote zaužili, po
Kristusu, Gospodu našem. Amen." Za silo
velja tudi samo slednja molitvica, kakor
tudi takrat, če hočeš zaužiti le kaj malega.
— Po jedi se zopet Bogu zahvali za použite
dobrote, rekoč: „Zahvalimo seti, vsemogočni
Bog! za vse dobrote tvoje. Ki živiš in kra¬
ljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen." Oče

> Fil. 3, 18, 19.

2  Efež. B, 18.

3 Jak. 1, 17.

108

naš . . . Češčena Marija . . . Čast bodi . . . Za
silo tudi samo: Zahvalimo se ti .. . Tako
bodeš jed in pijačo z Bogom začel in z
Bogom končal, Bog pa ti bo za prihodnje
že novih darov pripravljal. Lepa zahvala je
nova prošnja.

§ 4. Postijo naj se dan pred pra¬
znikom Marije brezmadežne Device
in dan pred praznikom svetega očeta
Frančiška: velike hvale vredni pa
bodo tisti, ki se bodo vrhutega postili
ob petkih ali zdrževali mesenih jedi
ob sredah,po stari šegi tretjerednikov.

Razlaga.

Razen cerkvenih postov, katere vsak ka¬
toličan izpolnjevati mora, imajo udje tretjega
reda samo še dva posta več; ta dva sta: dan
pred praznikom sv. Frančiška Serafinskega,
t. j. 3. oktobra, in pa dan pred praznikom
čistega spočetja preblažene Device Marije,
t. j. 7. decembra. Ob sredah se mesenih jedi
zdržati, ob petkih pa si pritrgati pri jedi,
jim ni več zapovedano, pač pa v veliko za-
služenje, če jim je mogoče to storiti.

Post je po besedah sv. Ambroža šola
zdržnosti in deviške poštenosti. Post duha
poniža, brzda in kroti puntarsko meso, po¬
speši čednost, čisti duše, omehča k dobremu,
dela ponižne, užge sveto ljubezen, krasi sivo
starost kakor gorečo mladost. Da novo po-
lajšano vodilo ne zapoveduje več toliko
telesnih postov kakor jih je staro zapove¬
dovalo, je vzrok skrb za življenje, ki je ima
človek sedanji čas le preveliko, in pa trud,

109

ki ga mora prenašati pri tej skrbi. Naj se
pa tretjeredniki toliko bolj duhovno postijo,
to je, naj krotijo radovedne poglede, prerad
govoreči jezik, radovedna ušesa, lastno voljo,
svojeglavnost, samoljubnost in razuzdanost
srca. Naj bodo vedno boljši, vedno bolj
popolni.

§ 5. Svojih grehov naj se vredno
spovejo in sv. obhajilo prejmejo po
postavi vsak mesec enkrat.

Razlaga.

Milost božja je človeku tako potrebna,
da brez nje nič zaslužnega za večno življenje
storiti ne more. Če nisi v milosti božji, to
je brez smrtnega greha, ti tvoje molitve,
tvoji posti, tvoje delo in trpljenje v nebesih
ne bo poplačano; to vse je mrtvo. Iz tega
pa sledi, da ti je neobhodno potrebno skrbeti,
da živiš brez smrtnega greha, ker le tista
dobra dela, ki jih storiš v stanu posvečujoče
milosti božje, ti pripravljajo plačilo v ne¬
besih.

Toda grešniki smo vsi, in kako lehko
se zgodi, da se smrtno pregrešiš! Boš li zdaj
brez zasluženja za nebesa živel? Ah, ne,
nikar! Glej, tretji red ti hoče iz te zadrege
pomagati, ker ti veli spovedati se svojih
grehov vsak mesec enkrat. Pa vredno, ske¬
sano, s trdnim sklepom se poboljšati. Tako
bodeš očiščen in bolj močan zoper skušnjave,
bolj vnet za dobro, bolj goreč v ljubezni do
Boga in bližnjega.

Še bolj pogostno spoved in večkratno
sv. obhajilo dovolijo spovedniki tistim svo¬
jim duhovnim otrokom in ovčicam, pri ka-

110

terih vidijo, da se varujejo smrtnih grehov
in da tudi malih grehov ne delajo lehkomi-
selno, prostovoljno, temveč skrbijo vedno
bolj popolni biti. Nekateri so že taki, da
hitro, ko začnejo večkrat k sv. spovedi hoditi,
že zahtevajo pogostno sveto obhajilo. Vendar
še ne zaničujejo grešnih misli in želja, ne
zatirajo grešnega nagnjenja, ne brzdajo je¬
zika, oči in ušes, zahajajo v krčme in na
plese, so preprijazni z drugim spolom. In
če so starši,in predpostavljeni, ne živijo v
svojem stanu sveto ter ne izpolnjujejo svo¬
jih dolžnosti do otrok in podložnih. Takih
sveto obhajilo Bogu ni dopadljivo, drugim
ne v izpodbudo, njim samim pa ne v duhovno
korist; njihova pobožnost je le navidezna
in jih oslepi tako, da svojih mnogoštevilnih
pregreškov več ne vidijo in se imajo fari¬
zejsko za pobožne.

Sicer piše sv. Avguštin: „Vzemi vsak dan
kruh, ki ti mora koristiti, to je, prejmi vsak
dan sv. obhajilo," pa on hitro pristavi besede:
„Živi pa tako, da bodeš vreden, ga vsak dan
prejeti." S tako čistim srcem prejemaj torej
sv. obhajilo, da bo Jezus z veseljem v njega
šel, v tebi ostal, ti pa v njem,i da moreš
reči: „Jaz živim, pa ne jaz, temveč Kristus
živi v meni." 2

§ 6. Tretjeredniki duhovskega
stanu, ki molijo vsak dan brevir,
nimajo v tem oziru nobene druge
dolžnosti. — Svetni ljudje, ki ne
molijo ne brevirja, ne Marijinih

1 Jan. 6, 57.

2  Gal. 2, 20.

111

molitev, imenovanih „Officium par-
vum B. M. V.“, to so : „Male dnevnice
v čast blažene Device Marije 41 , naj
molijo vsak dan, če niso po bolezni
zadržani, dvanajstkrat: Oče naš ... Če¬
še ena Marija ... in Čast bodi Očetu ...

Razlaga.

1. Molitev je ena izmed najimenitnejših
dobrih del krščanstva; moliti moramo naj¬
večkrat. „Moliti je treba vselej in ne jenjati,“
govori Jezus Kristus sam. 1  Sveti Frančišek
Serafinski pravi: „Z molitvijo se pri Bogu
veliko zasluži, ker molitev je studenec vseh
milosti." Molitev čisti naše srce, ga z Bogom
sklene in vname za vse čednosti. V molitvi
govorimo z Bogom in poslušamo, kar nam
on nanjo odgovarja. Ko molimo, opravljamo
službo angelov, ki neprenehoma Boga mo¬
lijo, hvalijo in častijo. — Zato morajo udje
tretjega reda več moliti, kakor navadne vsak¬
danje, vsakemu človeku potrebne molitve.
Ker pa spadajo k duhovni, redovni družini,
je njih molitev tudi duhovna in obstoji iz
12 očenašev, 12 češčenamarij in 12 Čast bodi...
za vsak dan. Ti očenaši so namesto duhov¬
nih ur ali brevirja, ki ga mašniki molijo,
da Boga „molijo, hvalijo, mu zadostujejo in
da ga prosijo." Brevir je razdeljen na sedem
duhovnih ur za vsak dan.

2. Največji del brevirja je „Matutin“ z
„Laudes“ ali zornice s hvalnicami. V tem
delu duhovne molitve se Bog hvali, moli,
slavi in časti, se častijo njegove lastnosti in

1  Luk. 18,1.

112

dela, ki jih je opravil za naše zveličanje ocl
začetka in jih še opravlja vedno po svoji
Cerkvi, se slavi in hvali njegova milost in
usmiljenje, ki se vedno ljudem izkazuje. Zato
se v tem delu brevirja moli več psalmov,
se bere nekoliko iz sv. pisma stare zaveze
in en del svetega evangelija z razlago kakega
cerkvenega očeta itd., tudi življenje tistega
svetnika, katerega praznik ali spomin sveta
Cerkev praznuje. H koncu se še moli molitev k
Bogu, da bi nam dal milost, tiste čednosti
posnemati, katere nam predstavlja svetnik
dneva. Namesto tega vsega moli tretjerednik
šest očenašev, češčenamarij in Čast bodi.. .
Ti se molijo zgodaj v jutro.

3. Drugi del brevirja je „Prim“ ali prva
ura, in je prava jutranja molitev. Tukaj moli
sv. Cerkev z nami in mi ž njo, da bi nas
Bog ohranil pred vsem hudim, da bi vse
naše počutke pred grehom obvaroval in da
bi začeti dan srečno preživeli. Prosimo, da
bi vedno njegove zapovedi izpolnjevali, da
bi bile vse naše misli, besede in dejanja
duše in telesa Bogu na čast, nam pa k časni
in večni sreči. Vse to pa po Jezusu Kristusu
in po zasluženju Marije prečiste Device in
vseh svetnikov. — Namesto prelepe cerkvene
jutranje molitve moli tretjerednik en očenaš,
češčenamarijo in Čast bodi . . . Glej, koliko
vrednost ima ta očenaš! Moli naj se ta očenaš,
ki je sedmi izmed dvanajsterih, v jutro.

4. Za tem pridejo „Terc“, „Sext“ in „Non“,
to so: tretja, šesta in deveta ura v brevirju,
ki se molijo predpoldnem ali okoli poldneva.
V teh urah izrekamo besede in občutljaje,
ki jih more pobožna duša izrekati in občutiti.
Izrekamo v tretji uri gorečo ljubezen do

113

Boga in bližnjega, srčne želje v vsem izpol¬
njevati postave božje, zaupanje na božje
usmiljenje in božjo pomoč, vdanost v voljo
božjo v vseh zoprnostih, obžalovanje vseh
naših pregreh in slabosti, zagotovilo le z
dobrimi se pečati in prošnjo, da ohranimo
svoje srce čisto. — V šesti uri prosimo, da
naj Bog zatre vse prepire, naj pokonča vse
sovraštvo in vso jezo ter nam da mir božji.
Prosimo za pomoč zoper vse sovražnike,
zoper vse zapeljivce, da ne zabredemo na
kriva pota, temveč stanovitni ostanemo do
konca ter zadobimo večno plačilo. — V deveti
uri prosimo Boga za srečno večnost in ob¬
žalujemo slepoto hudobnih. Spominjamo se
pričujočnosti božje in Bogu izročujemo vse
težave, vse bridkosti, tudi vse obrekovanje
naših nasprotnikov. Prosimo pa tudi odpu-
ščenja svojih slabosti in grehov. — Vsaka
teh ur se sklene z molitvijo dnevnega
svetnika, s katero Boga pomoči prosimo,
tako živeti, kakor je živel svetnik, ki se ga
spominjamo. — Za vsako teh treh duhovnih
ur moli tretjeredniken očenaš, češčenamarijo
in Čast bodi...  — Molijo naj se ti očenaši
dopoldne ali pa tudi popoldne, če treba tudi
zvečer.

5. Dalje pridejo „Vespere“ ali večernice.
Tukaj se slavi zmaga Jezusova nad sovražniki
božjimi, ki jo je priboril s svojim trpljenjem,
časti se neskončno usmiljenje božje, ki ga
je k temu nagnilo. Premišljuje se tudi velika
sreča vsakega, ki se Boga boji, ker on bode
večno srečen, obžaluje pa se večna nesreča
nespokornih grešnikov. Izreka se tudi želja,
da bi sveto božje Ime vsi ljudje častili in
molili, in tako po moči tega najsvetejšega

Pot y nebesa.

8

114

Imena našli usmiljenje in milost. Konec ve¬
černic je zopet molitev enega ali več svetni¬
kov, katerih spomin se obhaja. Za večernice
moli tretjerednik en očenaš, češčenamarijo
in Čast bodi.. . Moli naj se proti večeru ali
tudi zvečer.

6. Sklep brevirja ali duhovnih ur je
„Komplet“, to je: dokončanje, sklep dneva
in molitev. V tej duhovni cerkveni molitvi
je že bolj kes izražen; kes čez vse podnevi
storjene grehe in zahvala za vse prejete
dobrote, zaupanje večno zveličanje doseči
kakor tudi želja, da bi vsi služabniki božji
tudi v noči Boga častili. Potem se Bog prosi,
naj bi nas obvaroval vso noč pred hudimi
sanjami, pred hudim sovražnikom in pred
vso nespodobnostjo in nečistostjo. Nato se
izroči duša v roke božje in se izreče prošnja,
naj bi ljubi Bog kraj, kjer prebivamo, va¬
roval in vsa zalezovanja sovražnika odtiral;
naj bi angeli nebeški tam prebivali, nas v
miru ohranili, in naj bi bil sveti blagoslov
božji nad nami vselej, ves čas. — Za vse to
moli tretjerednik en očenaš, češčenamarijo
in Čast bodi ... — Moli naj zvečer.

Opomba.  De, so redovni očenaši s če¬
ščenamarijo in Čast bodi...  res namesto du¬
hovnih molitev ali brevirja, in sicer tako
razdeljeni, kakor je tukaj razloženo, je sveti
oče, papež Leon XIII., sam rekel in razložil
7. julija 1883 pričujočim generalom Serafin-
skega reda.

7. Tako vidiš, da so očenaši in češčena-
marije redovne molitve veliko imenitnejši,
kakor če jih navadno moliš, ker kot redovna
molitev so zedinjeni s splošno molitvijo
svete Cerkve. Kadar hočeš torej redovno

115

molitev moliti, imej namen: moliti združen
z vso sveto Cerkvijo. V to naj ti služi pri¬
pravna molitev, katero se na pamet nauči;
najdeš jo med jutranjimi molitvami.

8. Namesto redovnih očenašev se smejo
moliti „Kratke dnevne ure Marije Device 1 '.

9. Duhovnim tercijarjem zadostuje njihov
brevir.

Ker je sveti oče papež Leon XIII. kot
najgorečnejši tretjerednik vsak dan, preden
je stopil k oltarju, izmolil svojih dvanajst
očenašev s češčenamarijo in Čast bodi . ..
— kakor je to sam povedal kapucinskemu ge¬
neralu in prokuratorju ter dvema franco¬
skima patroma o priliki, ko so mu ti dne
18. decembra 1884. poklonili krasno knjigo
„Saint Frangois d’Assise“ (Sveti Frančišek
iz Asiza), mojstrsko delo tiskarske in raznih
podobarskih umetnosti, — bi bilo jako dobro,
koristno in zaslužno, če bi tudi čč. duhovni
tretjeredniki redovne očenaše, s češčena¬
marijo in Čast bodi .. . molili; vendar jim
ni zapovedano.

Vse druge postave pa jih vežejo, kakor
svetovne redovnike, n. pr. kar se tiče jedi
in pijhče, posta, veselic itd., kakor je v § 2.
tega poglavja razloženo, in kar še dalje sledi.

§ 7. Kdor ima pravico za to, naj
o pravem času čez svoje premoženje
naredi oporoko ali testament.

Razlaga.

Znano je, da se veliko greha stori, ako
kdo brez oporoke ali testamenta umrje, ker
se sorodniki in drugi preklinjajo, tožijo itd.
— Zato je zapovedano, da svojo voljo na-

8 *

116

piše, da testament naredi, kdor je sam svoj
in ima premoženje. Pa o pravem času naj
to stori, dokler je zdrav in pameten, da se
ne bo na smrtno uro mučil in trpinčil s tem
poslom, kar bi mu delalo le težko in ne¬
mirno smrt. — Posebno naj gleda, da za
svojo dušo poskrbi ter odloči, koliko hoče
sporočiti za svete maše in da se popravi
krivica, če jo je komu storil. Le tak more
na smrtni postelji izročiti svojo dušo v roke
nebeškega Očeta in mirno umreti, ki je vse
dopolnil, vse storil, kar je bila njegova dolž¬
nost. „Poravnaj reči svoje hiše, umrl bodeš.“i

§ 8. V domačem življenju naj si
prizadevajo drugim dajati lep zgled:
pospeševati pobožnost in vse, kar je
dobrega. Knjig in časopisov, od ka¬
terih se je bati, da bi čednost po¬
gubili, naj ne pustijo prinašati v
hišo in naj ne dovolijo, da bi jih
brali njihovi podložni.

Razlaga.

Tretji red je po pravici popolno krščan¬
sko življenje, ki se kaže v zvestem izpolnje¬
vanju božjih in cerkvenih zapovedi; in te
izpolnjevati veli ravno tretji red. Dobre,
pobožne kristjane v vsakem stanu storiti je
naloga tretjega reda, prizadevati si, biti na¬
tančen v izpolnjevanju zapovedi, božjih in
cerkvenih, tako da more vsak človek reči:
„Ta je priden, pošten tretjerednik, pobožna
tretjerednica.“

i Is. 38, 1.

117

Bodi torej goreč v molitvi in ne opuščaj
vsakdanjih molitev. Bodi zvest v obisko¬
vanju božje službe in obnašaj se v cerkvi
pobožno. Bodi ubogljiv staršem ali gospo¬
darjem in gospodinjam. Živi v miru z vsemi.
Izpolnjuj zvesto dolžnosti svojega stanu.
Skrbi, če si oče ali mati, za svoje otroke in
podložne ter jim nič grešnega ne dopuščaj,
še grešne besede ne. Hlapci, dekle in delavci
naj bodo pokorni in zvesti pri delu. Mlade¬
niči in dekleta naj živijo čisto in sramežljivo.
Očetje in matere, gospodarji in gospodinje
naj skrbijo, da vsi njihovi lepo molijo, tudi
pred jedjo in po jedi, in da gotovo hodijo
k sveti maši, k pridigi in krščanskemu nauku.
Držijo naj natanko svete poste. V besedah
in vsem obnašanju naj bodo tretjeredniki
spodobni. Gorje pa vsem, ki pohujšanje da¬
jejo, n. pr. ako nič ne molijo, ako ne gredo
k sveti maši, ako postov ne držijo, če živijo
v sovraštvu, zakonci v prepiru in kletvi, če
predpostavljeni pustijo v svoji hiši pohuj-
šljive knjige in časopise ali grešne pogovore,
ali celo grešno znanje svojim sinovom, hče¬
ram, hlapcem ali deklam; ako preklinjajo
in nečisto govorijo; ako živijo v grešnih
zvezah in znanjih, v nečistosti in pijanstvu,
če hodijo po plesih, krčmah itd. Gorje vsem
takim, posebno pa tretjerednikom, kajti po-
hujšljivci smejo pričakovati od Boga naj¬
manj usmiljenja.

§ 9. Skrbno naj ohranijo bla¬
govoljno ljubezen med seboj in
do drugih. Ako jim je mogoče,
naj skrbijo, da se prepiri porav¬
najo.

118

Razlaga.

Krščanska ljubezen je znamenje pravih
služabnikov božjih. * 1

„To je moja zapoved, da se ljubite med
seboj, kakor sem vas jaz ljubil,“ pravi Kri¬
stus sam. 2  Naj vsakdo skrbi, da svojega bliž¬
njega ne razžali ne z besedami, ne s svojim
dejanjem in vedenjem, pa da tudi med dru¬
gimi ne dela sovraštva z ogovarjanjem, obre¬
kovanjem in prenašanjem pošt od enega do
drugega. — Kako si morajo tretjeredniki pač
prizadevati v ljubezni in edinosti živeti, v
edinosti med seboj, v edinosti z drugimi!
Mirni bodo otroci božji imenovani, tisti pa,
ki mir, edinost in krščansko ljubezen kalijo,
so otroci hudičevi. Bogu je najljubša bra¬
tovska ljubezen, hudiču pa needinost in raz¬
prtija, piše sv. Gregor. — Jezus Kristus veli
tudi sovražnike ljubiti: „Storite jim dobro,
ki vas sovražijo. 113  — In če svojemu nasprot¬
niku ne moreš nič dobrega storiti, vsaj moli
zanj, ker Jezus tudi to veli: „Molite zanje,
ki vas obrekujejo in preganjajo. 113  Kdor svo¬
jemu sovražniku odpusti, je zagotovljen, da
mu bo tudi Bog odpustil, zakaj on sam je
to obljubil: „Odpuščajte, in vam bo odpu¬
ščeno. 111  „Vse, karkoli hočete, da bi vam
ljudje storili, tudi vi njim storite. 1 ' 5  Ljubezen
je potrpežljiva, je dobrotljiva; ljubezen ni
nevoščljiva, ne ravna napačno, se ne napi¬
huje, ni častilakomna, ne išče svojega, se ne
da razdražiti, ne misli hudega; se ne veseli
krivice, veseli se pa resnice, vse potrpi, vse
veruje, vse upa, vse prenese. 6

1  Jan. 13, 35. — 2  Jan. 15,12, — 3  Mat. 5, 46,

1  Luk. 6, 37. - 5  Mat. 7,12. — 6 1. Kor. 4, 5, 6, 7.

119

Ako je mogoče, naj poravnajo tretjered-
niki prepire z lepimi besedami, posebno višji
in starejši med svojimi podložnimi in otroki.
Naj bo vsakdo po možnosti angel miru,
tistega miru božjega, ki ga je Jezus Kristus
iz nebes prinesel.

§ 10. Prisegati smejo le v potrebi.
Nečistega govorjenja in nesramnih
šal naj se varujejo. Zvečer naj si
vest izprašajo, če so se kaj v tem ne¬
premišljeno pregrešili; ako so grešili,
naj za greh kako pokoro opravijo.

Razlaga.

1. Bog je resnica in ljubi resnico, so¬
vraži pa laž, ki je iz pekla. Bratje in sestre
tretjega reda naj si zato prizadevajo tako
resnicoljubni biti, se tako odkritosrčnih iz¬
kazati v besedah in dejanjih, da jim more
vsakdo lahko verjeti, in jim ne bo več treba
govoriti v potrjenje resnice, kakor da ali
ned Prisegati smejo le takrat, kadar jim to
oblasti velijo. Iz lastne volje naj ne prise¬
gajo, pa tudi se ne smejo pridušiti, ker dušo
imajo le eno, neprecenljive vrednosti. Tudi
kleti in rotiti se, je prepovedano, je greh.

2. Grešni, nesramni pogovori so duši,
kar je kuga telesu, smrtni strup, ki jo
umori; in več duš je že nečisti jezik pokon¬
čal kakor pa meč teles človeških. Nečisto,
razuzdano in nesramno govoriti je tako
velik greh, da sv.apostelj Pavel piše: „Vsaka
nečistost se še ne imenuj med vami (kakor
se spodobi svetim); ali nesramnost, ali ne-

1  Efež. 5, 3, 4.

120

spametne ali grde besede, kar se ne spo¬
dobi. 3  Od takih (nečistih) del vam povem
da, kateri take reči delajo, ne bodo dosegli
kraljestva božjega. 1 2  Tretjeredniki naj bodo
tudi v tem zgled vsem drugim, da se ne
predrznejo nečisto, nesramno govoriti in
grdih šal uganjati; da so pa bližnjemu v
izpodbudo v sramežljivosti, v besedah, v
šalah itd. Jezus Kristus pravi: „Povem vam,
da bodo ljudje od vsake nepotrebne besede
— koliko bolj še od nečiste, nesramne —
ki jo izgovorijo, odgovor dali na dan sodbe.“ 3
Pa tudi tisti, ki take pregrešne pogovore z
dopadenjem in prostovoljno poslušajo, se
hudo pregrešijo in si omadežujejo dušo in
srce. Ne poslušaj torej takih pogovorov in
besed prostovoljno ter z dopadenjem, pa
tudi ne pripusti, da bi kdo vpričo tebe kaj
takega govoril. Sv. Frančišek se je ustrašil
in rdečica ga je obletela, če je slišal koga
izgovoriti kaj nečistega. Kaj pa ti?

3. Sad tretjega reda mora biti pobolj-
šanje življenja. Ne moreš se pa poboljšati,
ako ne spoznaš grehov in slabosti, v katere
si zabredel. Grehe pa spoznaš, ako pogosto
premišljuješ svojo misli, besede, dejanja,
obnašanje s seboj in z drugimi, pri delu,
molitvi, ponoči in podnevi itd.; to je, če si
vest izprašuješ. In ker vsak dan lahko grešiš,
ti je potrebno vsak dan, posebno vsak večer
vest izpraševati ter pomisliti, v čem si se
pregrešil čez dan in preteklo noč, in koliko¬
krat si greh storil, če je bil smrtni greh.
Stori to ter srčno obžaluj vse, s čimer si

1  Gal. 5, 21.

2  Mat. 5, 34.

3 Mat. 12, 36.

121

Boga razžalil, bližnjega pa morebiti pohuj-
šal, posebno še s hudobnimi besedami.
Za grehe si naloži nekoliko pokore, na pri¬
mer en ali dva očenaša in češčenamariji.

- Ako se sami ostro sodimo, ne bomo tako
ostro sojeni od božjega Sodnika.

§ 11. Katerim je mogoče, naj bodo
vsak dan pri sveti maši. K meseč¬
nim shodom (pridigam), ki jih bo
predstojnik oznanil, naj prihajajo.

Razlaga.

1. Brez vzroka ne opuščaj vsakdanje sv.
maše; če ti je le mogoče, pojdi v cerkev,
pojdi k maši, vodilo tretjega reda ti zapo¬
veduje, Jezus pa te kliče. Zakaj neki redovno
vodilo veleva iti vsak dan k sveti maši?
Zato, ker je 1. daritev sv. maše največja in
najčastitljivejša skrivnost svete vere  in je
Bogu najprijetnejši dar, ki ga najbolj časti,
kajti tukaj se mu daruje Jezus Kristus sam,
kot Bog in človek, neskončno popolnoma ih
v vsem svojem bitju neskončno častit. —
2. Daritev sv. maše je najbolj popolna daritev
hvale in češčenja,  ker Jezus Kristus sam Očeta
nebeškega z nami in za nas časti in hvali.
Neka duša, polna ljubezni božje in vsa vneta
za njegovo čast, je rekla: Želim, da bi z vsako
svojo besedo in z vsakim svojim zdihljajem
mogla stvariti neskončno veliko svetov, pol¬
nih angelov, še bolj popolnih, kakor so zdaj
v nebesih, da bi Boga slavili, častili in mu
hvalo prepevali. In Bog ji je razodel, da ji
je mogoče to še veliko častitljivejše in ne¬
skončno bolj popolnoma storiti pri daritvi
svete maše, kjer izkazuje Sin božji v naj-

122

svetejši daritvi Očetu nebeškemu tako čast,
ki je njemu enaka v vsej njegovi velikosti
in neskončni imenitnosti. — 3. Daritev svete
maše je daritev zadostovanja,  ker po nauku
svete vere je ravnotista, ki je bila darovana
na križu in je zbrisala grehe vsega sveta s
krvjo Jezusovo, ki je bila na njem prelita,
in je preobilno plačala vse, kar smo bili
pravici božji zavoljo grehov dolžni. Zato,
če ne veš, kaj bi Bogu dobrega storil, ker
si ga žalil, pojdi k sveti maši in tam lepo
moli in Jezusa Bogu daruj, in dal si mu ne¬
skončno veliko. — 4. Sveta maša je daritev
zahvale.  Z daritvijo svete maše se Bogu čisto
spodobno in kakor je potrebno zahvališ za
vse dobrote in milosti, ki ti jih je podelil za
dušo in telo. — 5. Sveta maša je daritev
prošnje. Pri sveti maši si moreš izprositi
vsega dobrega, kar potrebuješ na duši in na
telesu, za čas in večnost, ker Jezus Kristus
ima neskončno večjo vrednost kakor vse,
kar moreš od Boga izprositi. Sveta maša
izprosi grešnikom milost, da svoje grehe
spoznajo, jih obžalujejo, zapustijo in se po¬
boljšajo. Pravičnim da odpuščenje malih
grehov in rast v dobrem in v vseh čedno¬
stih kakor tudi posebne milosti, ki jih po¬
trebujemo pri vseh svojih dobrih delih, da
nas podpirajo, da živimo v ljubezni božji in
ostanemo stanovitni do konca. Tudi časnih
reči si pri sveti maši izprosimo, če Bog
vidi, da so njemu na čast, nam pa k zveli¬
čanju. Iz tega lahko vsakdo spozna, zakaj
redovno vodilo veleva iti vsak dan k sveti
maši, ako je mogoče.

2. Tudi k mesečnim pridigam morajo
tretjeredniki prihajati; to pa zato, da dobijo

123

bolj duha sv. Frančiška, da slišijo nauke in
dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati, da sli¬
šijo opominjevanje in tudi grajo, če je more¬
biti potrebna, in da bodo bolj izpodbujeni k
čednostim in h krščanskemu življenju. „Kdor
je iz Boga, posluša besedo božjo,“ pravi
Kristus; in kakor so sploh kristjani mlačni
ali ničvredni, kateri ne hodijo k pridigam,
tako so tudi udje tretjega reda mlačni ali
malovredni, če ne hodijo k redovnim pri¬
digam, in dostikrat nimajo od tretjega reda
nič drugega, kakor ime. — Kolikor je torej
najbolj mogoče, naj prihajajo k redovnim
pridigam. — Častiti gg. duhovni tretjeredniki
pa naj marljivo prebirajo obširni popis živ¬
ljenja in dejanj sv. Frančiška, kakor so po¬
pisana v prvih peterih letnikih „Cvetja“;
vrhutega pa vse, kar se tiče tretjega reda,
njegovo zgodovino itd., glej „Cvetje“ I. letnik,
posebno pa razlago vodila tega reda, da ga
morejo natančno izpolnjevati. Držijo pa naj
se razlage redovnega vodila, kakor je tukaj
razloženo, ker staro vodilo, veljavno do
30. majnika 1883, v svoji celoti ni več mero¬
dajno.

§ 12. Naj zložijo po svoji moči ne¬
koliko skupaj, da se podpirajo ubož-
nejši izmed udov, posebno bolniki;
ali pa da se skrbi za čast božje
službe.

Razlaga.

Gotovo je, da je veliko siromakov v
tretjem redu, ki pobožno živijo in veliko
molijo. Takim je treba pomagati, da laže
opravljajo svoje pobožnosti. Pomaga se jim

124

pa s koščkom kruha, ki ga dobijo. Zato veli
vodilo tistim, ki so bolj premožni, naj zložijo
nekoliko skupaj. To se najlaže zgodi pri
mesečnih pridigah, ko se nastavi navadno
na stranski oltar Skrinjica ali pušica za darila,
da vsak lahko vanjo dene, kolikor hoče. Pa
tudi o drugem času morejo v ta namen kaj
prinesti ali poslati, posebno častiti duhovni
udje tretjega reda, ki k mesečnim shodom
ne prihajajo, seveda v tisti samostan, kjer
so bili sprejeti v red; samo naznaniti mo¬
rajo, da je to, kar pošljejo ali sami prinesejo,
za tretji red.

Pa še drug namen ima ta miloščinja
tretjerednikov, ta namreč, da se iz nje daje
za svete maše, ki se darujejo Bogu za žive
in mrtve redovne ude; ali se pa tudi rabi
za kras redovnega oltarja in redovne cerkve.

Kdor da kaj ubogajme v namen reda,
ima dvojno dobroto; eno, ker podeli ubogim,
in to mu nese pri Bogu velike obresti, 1  sme
se zanašati na časen blagoslov božji ,2  in pri
Bogu bode našel usmiljenje in milost po
zagotovilu Kristusovem: „Blagor usmiljenim,
ker oni bodo usmiljenje dosegli.“3

Daj, kolikor premoreš : „Če imaš veliko,
daj obilniše; imaš pa malo, daj malo, pa rad.
Ker dobro povračilo si nabiraš za dan sile.“ 3 4

§ 13. K bolnemu redovnemu udu
naj predstojniki ali sami gredo, ali
naj koga pošljejo, da bo nad njim
izpolnil dolžnosti ljubezni. Ravnotisti
naj v nevarni bolezni opominjajo in

3 Mat. 5, 7.

^ Tob. 4, 9, 10.

1  Preg. 19, 17.

2  Preg. 3, 9, 20.

125

prigovarjajo, naj bolnik o pravem
času oskrbi, kar mu je potrebno, da
si dušo očisti.

Razlaga.

Bolnike obiskati je telesno dobro delo
usmiljenja, ki naj ga opravlja vsak kristjan,
k temu ga veže krščanska ljubezen; — po¬
sebno pa naj obišče tretjerednik svojega
bolnega sobrata, tretjerednica svojo bolno
redovno sestro. Kaj pa naj dela pri bolniku?
Ne, da bi se pri njem kratkočasil, nikakor
ne, temuč tolaži naj ga in opomni na zgled
trpečega Zveličarja, na veliko zasluženje
potrpežljivosti v trpljenju in na neizmerno
veselje, ki ga čaka v nebesih. Naj mu pove,
„kako je sveti oče Frančišek vedno, posebno
pa v svoji smrtni bolezni z veseljem in vda¬
nostjo v sveto voljo božjo trpel 11 . — Dalje
naj ga opominja, da spravi svoje časne reči
v red, če tega še ni storil, in naj prejme
svete zakramente za umirajoče,  da si zagotovi
dušno zveličanje. Bolnega uda je potrebno
opomniti, „da naj ima na sebi, ali če to ni
mogoče, vsaj poleg sebe škapulir in pas“, da
more dobiti popolni odpustek, ako še sveto
Ime Jezus z ustmi ali v srcu izgovori. Če je
mogoče, naj mu kaj lepega bere, če ne, naj
moli zanj, posebno v smrtnih težavah, na
zadnjo uro. Tako bode bolniku pomagal, sam
sebi pa veliko, veliko za nebesa zaslužil:
„Lačen sem bil,“ — poreče Jezus Kristus na
sodni dan — „in ste mi dali jesti; tujec sem
bil, in ste me pod streho vzeli; nag sem bil,
in ste me oblekli; bolan sem bil, in ste^me
obiskali;  v ječi sem bil, in ste k meni prišli . 11

126

Resnično vam povem, kar ste storili kateremu
mojih najmanjših bratov, ste meni storil 1

§ 14. K pogrebu umrlega uda naj
pridejo udje tistega kraja in okolice,
in naj skupno molijo za nebeško
tolažbo rajnega Marijine molitve po
ustanovi očeta Dominika, to je tretji
del rožnega venca. Mašniki naj med
sv. mašo, drugi pa, ako je mogoče,
po prejetju sv. obhajila pobožno mo¬
lijo za večni mir pokojnega brata.

Razlaga.

V življenju so si bratje in sestre redovne
v vzajemno pomoč, ker dobra dela enega
koristijo vsem drugim; naj si bodo še takrat
v pomoč, ko jih smrt loči, ko se duša uda
v večnost preseli ter gre na pravico božjo.
Molijo naj za pokojnega. Redovno vodilo
veli iti k pogrebu umrlega brata, umrle
sestre in tam na glas moliti en del svetega
rožnega venca. To v naših krajih ni lahko
mogoče, vsaj povsodi ne; če pa izveš, daje
kdo iz tretjega reda umrl, in imaš priložnost,
pojdi k pogrebu in moli sveti rožni venec,
ako ti pa to ni mogoče, se navadi vsak mesec
en del svetega rožnega venca moliti za vse
tiste redovne brate in sestre, ki so umrli v
preteklem mesecu. In ko greš k spovedi in
svetemu obhajilu, moli vsakikrat po svetem
obhajilu za vse rajne tretjega reda in prosi
ljubeznivega Jezusa: naj jim podeli večni

i Mat. 25, 35, 36, 40.

127

mir in pokoj, in naj jih vzame v nebeško
veselje, če še niso v nebesih. — Duhovniki
naj pri vsaki sveti maši pri „memento mor-
tuorum" molijo za vse mrtve tega reda. —
Znanci umrlega uda naj njegovo smrt pred¬
stojniku naznanijo, da ga izbriše iz zapisnika
in priporoči drugim v molitev.

Tretje poglavje.

O službah, o nadzorovanju in o vodilu
samem.

§ 1. Službe naj se izročajo takrat,
ko so udje k shodu (pridigi) sklicani.
Te službe trajajo tri leta. Nihče naj
se jih brez pravilnega vzroka ne
brani, pa tudi nemarno naj jih nihče
ne opravlja.

§ 2 .  Oskrbnik, ki se imenuje vizi-
tator, naj pridno preiskuje, če se po¬
stave izpolnjujejo. Zatorej je dolžan
vsako leto, tudi večkrat če bo treba,
obiskati kraje, kjer so udje, in skli¬
cati jih na shod, h kateremu priti
so zavezani vsi predstojniki in vsi
udje. Ako vizitator koga s svarje¬
njem ali z zapovedjo na dolžnost
opomni, ali mu naloži kako zveli¬
čavno pokoro, naj jo ta ponižno
sprejme ter se ne brani zadostiti.

128

§ 3. Vizitatorji naj se volijo iz
prvega reda frančiškanskega, ali pa
iz tretjega regularnega reda; določili
jih bodo kustosi ali gvardijani, če se
za to naprosijo. Neduhovnim možem
bodi služba vizitatorja prepovedana.

§ 4. Udje, ki so nepokorni in slabega
obnašanja, naj se dvakrat in v tretje
opominjajo na dolžnosti; a ko ne ubogajo,
naj se iz reda sjiodijo.

Razlaga.

1. Vseh tistih bratov in sester tretjega
reda, ki so v enem samostanu vpisani, pred¬
stojnik ali oskrbnik, tudi vizitator imenovan,
je mašnik iz prvega frančiškanskega reda,
ki je navadno od provincijala za to odločen.
On sprejema v tretji red, pred njim se dela
redovna obljuba, on tudi redovnikom pridiga,
jih k izpolnjevanju redovnega vodila opo¬
minja, in nalaga onim, ki pobujšljivo živijo,
pokoro. O dnevih, kadar je dovoljeno, deli
predstojnik papežev blagoslov in takoime-
novano odvezo s popolnim odpustkom.

2. Izmed udov samih pa se morejo izvoliti
še posebej svetovni predstojniki za redovne
brate, in predstojnice za redovne sestre tistega
kraja. Če je mogoče to storiti, smejo udje
izreči duhovnemu predstojniku svoje želje,
kateri moški in ženska se jim dozdevata spo¬
sobna za to službo. Duhovni predstojnik jih
potrdi, in oni morajo potem skrbeti, da odda¬
jajo cerkvi, kjer so v redu zapisani, darove,
če jih morebiti od sobratov in sester dobijo.

129

Oni naj tudi z ljubeznijo opominjajo tiste,
ki so se kaj pregrešili; če po dvakratnem
ali trikratnem posvarilu nič ne pomaga, naj
to naznanijo duhovnemu predstojniku, ki bo
nepoboljšljivega izmed števila tretjerednikov
izbrisal.

Opomba.  Ker vodilo veli, da mora pred¬
stojnik ali vizitator večkrat, če bo treba,
obiskati kraje, kjer so udje, bi to moralo
biti takrat, če v samostanu redovnih pridig
ne bi bilo. — Sicer pa bi bilo jako koristno,
če bi duhovni pastirji svojim ovčicam, ki so
v tretjem redu, storili včasih to dobroto, da
bi pozvali predstojnika, da jim pride pridigat
in razlagat redovno vodilo, da bi, izpolnje-
vaje tisto, bili dobri podložni in pobožni
kristjani, Bogu na čast, duhovnim pastirjem
v veselje in tolažbo, drugim za lep zgled,
samim sebi pa v večno zveličanje.

§ 5. Ako bi kdo te postave pre¬
lomil, naj ve, da zategavoljo nima
nobenega greha, razen tega, kar je
po božjih in cerkvenih zapovedih
itak že zapovedano.

Razlaga.

Ne da bi si kdo mislil: jaz nimam greha,
če vodilo tretjega reda prelomim, o to bi
bila zmota; če na primer lahkomišljeno
prisegaš in se pridušuješ, ali nimaš greha?
ali če pohujšanje daješ, z grdim govorjenjem,
ali z grdim, razuzdanim življenjem, ali s pre-
lomljenjem posta, ali z grešnimi veselicami,
ki jih obiskuješ itd.? o gotovo, in še velik
greh, samo ne zato, ker vodilo te reči pre¬
poveduje, temuč zato, ker so že po božjih in

Pot v nebesa.

9

130

cerkvenih zapovedih prepovedane. Le to, kar
vodilo posebej zapove, ni greh, če ne storiš;
na primer če bi redovno molitev opustil,
če se pred Frančiškovim ne bi postil, ali če
vsak dan k sv. maši ne bi šel, ako ti je mo¬
goče, ali če škapulirja in pasa ne bi nosil,
itd.; pa pri tem bi imel vendar to škodo, da
se oropaš duhovnih dobrot, ki bi se jih bil
tisti dan lahko udeležil. Zakaj si se pustil v
tretji red sprejeti, zakaj si storil obljubo,
če nič izpolnjevati nečeš, kar vodilo zapo¬
veduje? Le izpolnjuj ga, ker bo Bog od tebe
več terjal, ker ti več milosti daje! Zvesti
hlapec, zvesta dekla dobita plačilo v nebesih. 1
Nemaren in len hlapec bo vržen v zunanjo
temo, kjer bo jok in škripanje z zobmi. 2

§ 6. Ako kdo iz veljavnega in
pravičnega vzroka katerega poglavja
te postave izpolnjevati ne more, je
dovoljeno oprostiti ga v tisti reči,
ali pa tisto po pameti v kaj drugega
izpremeniti. K temu naj imajo oblast
in pravico redni predstojniki fran¬
čiškanski prvega in tretjega reda,
kakor tudi gori imenovani vizitatorji.

Razlaga.

Ako ne moreš kaj izpolniti, kar vodilo
tretjega reda veleva; na primer, če ne moreš
vsekdar škapulirja in pasa nositi, ali vsak
mesec enkrat k spovedi in sv. obhajilu iti,
ali k mesečnim pridigam prihajati, ali vbo-

1  Mat. 25, 21.

2  Mat. 25, 30.

131

gaj me darovati, ali vsak dan k sveti maši
hoditi, ali umrlega tretjerednika na pokopa¬
lišče spremiti, ali pred Frančiškovim postiti
se, pojdi k redovnemu duhovnemu predstoj¬
niku, ali tudi samostanskemu predstojniku
tistega kraja, ter ga prosi, da te v tem oprosti,
česar izpolniti ne moreš, ali ti pa kako
drugo delo namesto tega naloži; potem ne
izgubiš dobrot in zasluženja tega reda. Pa
le iz veljavnega in pravičnega vzroka smeš
oproščenja ali polajšanja prositi, ne pa z
zvijačo ali celo z goljufijo ali lažjo. Dokler
ti je pa mogoče izpolnjevati vodilo, izpolnjuj
ga, ker le tako moreš mirno živeti in upati,
usmiljenje zadobiti pri Gospodu Bogu.'

1  Gal. 6, 16.

9 '

Kazalo odpustkov in pravic.

Nauk o odpustkih.

-4. V zakramentu svete pokore dobimo
odpuščanje grehov in večnih kazni, ako se
skesano spovemo in trdno sklenemo ne več
grešiti, Boga ne več žaliti. Ko človek sveto
odvezo vredno dobi, mu je zbrisan greh in
tista kazen, ki bi jo imel zavoljo greha trpeti
v peklu na večno. Navadno pa ostane še časna
kazen, katero moramo trpeti na tem svetu,
ali pa na onem svetu v vicah. Tukaj na tem
svetu Bog grešnika obiskuje z mnogovrstnimi
križi, težavami, nadlogami in trpljenji, ki so
bridke in grenke; pa še veliko hujše kazni
ga čakajo v vicah, če se tukaj zadosti ne
spokori.

Da bi se strašni kazni v vicah odtegnili,
je sveta Cerkev, posebno v prvih časih, na¬
lagala grešnikom ostro in tudi dolgo pokoro,
katero so morali očitno opravljati, ako so
očitno grešili, skrivno pa, če so bili grehi
skrivni. Kadar je Cerkev za dobro in koristno
spoznala, je pa polajševala in odpuščala na¬
ložene kazni in pokorila, in to po vsej pra¬
vici, ker ima od Jezusa Kristusa splošno
oblast odvezati 1  ne le grehe in večne kazni,
temuč tudi časne kazni čisto popolnoma, ali
pa deloma, to je en del teh časnih kazni.
Tako odpuščanje časnih kazni se imenuje
„odpustek“.

i Mat. 16, 10.

133

B.  Odpustek je dvojni: popolni in ne¬
popolni. Ako sveta Cerkev vse zaslužene
časne kazni odpusti, je to „popolni odpustek 1 *,
in če tega človek dobi, potem pa bi hitro
umrl, bi šla njegova duša naravnost v ne¬
besa. „Nepopolni odpustek 11  pa je odpuščanje
enega dela časnih kazni. Na primer, če bi
moral kdo zavoljo storjenega greha deset
let pokoro delati, pa dobi odpustek tristo
dni, tako ima za tristo dni manj pokore itd.

Komu pa koristijo odpustki? Ne mlačnim,
ne lenim, in ne tistim, ki mislijo, da s spo¬
vedjo in nekaterimi molitvicami že vse opra¬
vijo, o ne! temuč odpustki koristijo le pra¬
vim spokornikom, ki si prizadevajo, kolikor
morejo, da bi opravili zadosti pokore za
svoje grehe.

C.  Kdor hoče popolni ali nepopolni od¬
pustek dobiti, mora 1. imeti namen, da hoče
odpustek dobiti. Najbolje je, da že zjutraj
pri jutranji molitvi namen stori vseh od¬
pustkov se udeležiti, ki jih more dobiti. —
2. mora biti, kdor se hoče odpustka udele¬
žiti, v stanu posvečujoče milosti božje, to
je, duša mora biti vsaj brez smrtnega greha.
Zakaj če je v smrtnem grehu, ji ne morejo
biti odpuščene ne večne, pa tudi ne časne
kazni. Kdor pa hoče dobiti „popolni od¬
pustek 11 , ne sme tudi malega greha, ja še
najmanjšega prostovoljnega nagnjenja na kaj
grešnega v svojem srcu imeti. — 3. je v za-
dobljenje odpustka potrebno, „vse natanko
dopolniti, kar je za vsak odpustek odločeno
in naloženo. 11  Tistemu, ki gre vsak teden k
spovedi, velja ta spoved v zadobljenje vseh
odpustkov vsega tedna, če ni storil medtem
kakega smrtnega greha.

134

D.  Kaj pa da sveta Cerkev Bogu v na¬
domestilo in zadostilo za časne kazni, katere
nam z odpustki odpusti ali prikrajša? To
je 1. neskončno zasluženje Jezusa Kristusa,
On je neizrečeno več poplačal, kakor so
naši grehi zakrivili. 1  Že samo en zdihljaj,
ena solza, ena kapljica krvi Jezusove bi
mogla tisoč svetov odrešiti; pa on je vse
življenje trpel, je veliko solz iztočil, je svojo
sveto rešnjo kri prelil do zadnje kapljice.
In ta preobilnost njegovega zadostila je tisti
imenitni, dragoceni „cerkveni znklnd“,  iz
katerega Cerkev zajema in Bogu daje, ko
nam lajša kazni, ko nam deli odpustke. —
K temu je pridejano 2. preobilno zadosto-
vanje preblažene Device Marije, ki ni nič
zakrivila, in je vendar veliko dobrega sto¬
rila, veliko pretrpela. — In 3. so vsa zado-
stilna dela svetnikov kakor tudi vernih na
zemlji, s katerimi smo v občestvu ali zvezi,
prišteta k cerkvenemu zakladu, iz katerega
sveta Cerkev zajema, ko nam deli odpustke.

Kdaj in kako morejo udje tretjega reda
popolne in nepopolne odpustke zadobiti,
pove redovno vodilo kakor tukaj sledi.

Prvo poglavje.

O popolnih odpustkih.

Vsi tretjeredniki obojega spola,
ki se svojih grehov po krščanski
postavi vredno spovejo in sveto ob-

i Bim. 5, 20.

135

hajilo prejmejo, imajo pravico po¬
polni odpustek zadobiti ob sledečih
dneh, in po pristavljenih delih.

1. Na dan, kadar pristopijo.

2. Na dan, kadar storijo prvikrat
„redovno obljubo 14 .

3. Na dan, kadar se zberejo k
mesečni pridigi ali shodu, ako le
kako cerkev ali očitno kapelo s po¬
božnim namenom obiščejo in molijo
za potrebe svete Cerkve.

Opomba. Cerkev se mora tista obiskati,
katera je imenovana; če ni nobena posebej
imenovana, velja vsaka.

Ako je zapovedano za potrebe svete
Cerkve moliti, se morejo moliti molitve za
odpustke, ali pa nekateri očenaši in češčena-
marije itd.; navadno se moli pet ali sedem
očenašev in češčenamarij in eno apostolsko
vero v namen sv. očeta rimskega papeža.

4. Dne 4. oktobra, na god svetega
očeta Frančiška ustanovitelja; 12. av¬
gusta, na god device Klare, ustano¬
viteljice; — 2. avgusta na praznik
Marije, kraljice angelov, zavoljo po¬
svečenja njenevelike cerkve;—ravno-
tako na dan, ko se obhaja vsakoletni
praznik tistega svetnika, v katerega
cerkvi je redovni sedež, ako to cerkev
s pobožnim namenom obiščejo in
molijo za potrebe svete Cerkve.

136

5. Enkrat vsak mesec, kateri dan
koli, ako cerkev ali očitno kapelo
pobožno obiščejo in tam nekoliko
časa po namenu papeževem molijo.

6. Kolikorkrat delajo, želeči se
poboljšati, osem dni zaporedoma du¬
hovne vaje.

7. Umirajoči, ako sveto zveličavno
Ime Jezusovo izgovorijo, ali z ustmi
ali pa, če ne morejo več govoriti, v
srcu zdihnejo. Ravnotako tisti, ki
se ne morejo več spovedati in sve¬
tega obhajila prejeti, ako obudijo v
srcu popolni kes nad grehi.

8. Dvakrat v letu, ko dobijo pa¬
pežev blagoslov, če po namenu pa¬
peževem nekaj časa molijo; — ravno¬
tako naj storijo tudi, kadar dobijo
takoimenovano odvezo, to je bla¬
goslov ob sledečih dnevih:

I. na dan rojstva Gospoda našega,
Jezusa Kristusa; — II. na praznik
vstajenja Gospodovega; — III. na
binkoštno nedeljo; — IV. na praznik
presvetega Srca Jezusovega; — V. na
praznik brezmadežnega spočetja bla¬
žene Device Marije; — VI. njenega
ženina sv. Jožefa, 19. marca; — VII.
vtisnjenj a presvetih ran svetega očeta
Frančiška, to je 17. septembra;— VIII.

137

sv. Ludovika, kralja francoskega, ne¬
beškega patrona tretjerednikov, to
je 25. avgusta; — IX. sv. Elizabete
Ogrske, 19. novembra.

Opomba: a)  Papežev blagoslov, ki je
sklenjen s popolnim odpustkom, se deli v
imenu in na povelje sv. očeta papeža ter je
enak slovesnemu blagoslovu, ki so ga papeži
že od nekdaj slovesno delili po dokončani
pontifikalni sv. maši. Tretjerednikom ga deli
redovni predstojnik javno vsem skupaj, samo
tak dan ne, ko bi ga tudi škof delil na tistem
kraju.

b)  Takoimenovana „odveza“, ali tudi bla¬
goslov sv. Frančiška, je blagoslov, ki obstoji
iz več cerkvenih molitev, v katerih se prosi,
da bi Bog vsem svojim služabnikom vezi
grehov raztrgal, da bi jim grehe odpustil in
mir božji dal, zaslužene kazni pa odvrnil.
Sklenjena je ta odveza vselej s popolnim od¬
pustkom in se more dobiti le ob tistih dneh,
ob katerih je zaznamovana, ali tudi en dan
poprej. Ako je pa dan občne odveze delavnik,
se sme dobiti v nedeljo ali na praznik v
osmini tistega dneva.

9. Enkrat na mesec dobijo tisti, ki
molijo pet očenašev, češčenamarij
in Čast bodi... za potrebe sv. Cerkve,
enkrat pa po namenu papeževem, vse
tiste pravice v odpuščanje svojih
grehov, katere uživajo oni, ki obi¬
ščejo s pobožnim srcem postaje v
Rimu in ki romajo k Porcijunkuli, k

138

naj svetejšim krajem jeruzalemskim,
in k cerkvi sv. aposteljna Jakoba v
Komposteli.

Razlaga.

Z obiskovanjem štacijonskih cerkev v
Rimu, cerkve Porcijunkule, najsvetejših krajev
jeruzalemskih in cerkve svetega aposteljna
Jakoba v Komposteli, je sklenjenih več po¬
polnih odpustkov, ker pa moreš na dan samo
en popolni odpustek zadobiti zase, zato stori
namen, vse druge za uboge duše v vicah
Bogu darovati, ko po sv. obhajilu moliš „šest
očenašev, šest češčenamarij in šest Čast
bodi . . enkrat na mesec. Ne opusti pa
tudi tega storiti ravno zavoljo obilih od¬
pustkov, ki jih moreš zadobiti.

10. Tiste dni, ko so v rimskih
mašnih bukvah zaznamovane po¬
stajne prošnje, ako obiščejo cerkev
ali kapelo, v kateri je redovni sedež,
in po navadi Boga prosijo za sveto
krščansko Cerkev, naj uživajo ravno
v tej cerkvi ali kapeli vse tiste dni
vso pravico, katero uživajo v Rimu
domači ali tujci.

Razlaga.

Postaja pomeni shod kristjanov, zbranih
v molitvi in čuvanju pri grobih sv. apostolov
ali mučenikov, nad katerimi so sezidane
cerkve. Ob določenih dneh je šlo ljudstvo v
Rimu z duhovniki in celo s papežem v pro-

139

cesiji k zato določenim cerkvam, da so tam
molili in obhajali spomin svetnikov, posebno
mučenikov.

Papež Gregorij Veliki je določil cerkve,
v katere je moralo ljudstvo hoditi molit, in
jih ukazal zapisati v rimske mašne bukve.
Da bi pa izpodbudili verne k cerkvenemu
obiskovanju in k molitvi po papeževem na¬
menu, so podelili sv. Gregorij Veliki in več
drugih papežev mnogovrstne odpustke tistim,
ki obiščejo določene cerkve. Med temi od¬
pustki so nekateri popolni, veliko pa jih je
nepopolnih. Dnevi, kdaj in kateri odpustki
rimskih postaj se morejo zadobiti in katerih
se udeležijo tudi udje tretjega reda, ako ob¬
iščejo redovno cerkev in tam molijo za sveto
Cerkev, so sledeči:

1. in 6. prosinca (to je na Novega leta in
na svetih Treh kraljev dan), ravnotako tri
predpepelnične nedelje, imenovane po latin¬
ski septuagesima, seksagesima in kvinkva-
gesima: odpustek 30 let in 30 kvadragen (to
se pravi odpuščanje časnih kazni, ki bi se
mogle dostati s cerkveno pokoro trideset let
in 30 štiridesetdanskih postov, ker ena kva-
dragena pomeni 40 dni).

Pepelnično sredo in četrto nedeljo v
postu: 15 let in 15 kvadragen.

Cvetno nedeljo: 25 let in 25 kvadragen.

Veliki četrtek: popolni odpustek (po spo¬
vedi in sv. obhajilu).

Veliki petek in veliko soboto 30 let in
30 kvadragen.

Vse druge dni štiridesetdanskega posta,
ob praznikih in delavnikih kakor tudi kva-
trne dni tega posta: 10 let in 10 kvadragen.

140

Veliko nedeljo: popolni odpustek (po
spovedi in sv. obhajilu).

Vse dni velikonočne osmine z belo ne¬
deljo vred, na sv. Marka dan in tri dni
procesij križevega tedna: 30 let in 30 kva-
dragen.

Na praznik vnebohoda Gospodovega: po¬
polni odpustek (po spovedi in svetem ob¬
hajilu).

V soboto pred Binkoštmi: 10 let in 10
kvadragen.

Binkoštno nedeljo in dalje do sobote ves
teden: 30 let in 30 kvadragen.

Kvatrno sredo, petek in soboto meseca
septembra kakor tudi prvo, drugo in četrto
nedeljo v Adventu: 10 let in 10 kvadragen.

Tretjo nedeljo v Adventu: 15 let in 15
kvadragen.

Kvatrno sredo, petek in soboto v Ad¬
ventu: 10 let in 10 kvadragen.

24. grudna (sv. večer), božično noč pri
polnočni maši in pri drugi maši na božični
dan v jutro: 15 let in 15 kvadragen.

Na božični dan pri zadnji veliki maši in
nadalje: popolni odpustek (po spovedi in
sv. obhajilu).

Na sv. Štefana, sv. Janeza evangelista in
nedolžnih otročičev dan: 30 let in 30 kva¬
dragen.

Vrhu vseh teh obilih odpustkov je po¬
delil papež Leon XII. (28. februarja 1827)
odpustek 40 let in 40 kvadragen vsem vernim,
kolikorkrat v štiridesetdanskem postu ske¬
sani obiščejo cerkev, kjer je postaja, in po¬
polni odpustek po spovedi in sv. obhajilu,
ako opravijo tisto obiskovanje skozi tri dni
vsaj po enkrat na dan.

141

Opomba : V Rimu je šestdeset takih cer¬
kev, ki jih morajo verniki obiskati, da se ude¬
ležijo omenjenih odpustkov; tretjeredniki pa
obiščejo samo eno, in sicer redovno cerkev
o zgoraj omenjenih dnevih, in dobijo naštete
odpustke. Kolika dobrota!

Drugo poglavje.

O nepopolnih odpustkih.

Tretjeredniki obojega spola, ki
obiščejo cerkev ali kapelo, v kateri
je red ustanovljen, in tam molijo za
blagor svete Cerkve, zadobijo od¬
pustek sedem let in sedemkrat štiri¬
deset dni na dan, ko so bile sv. očetu
Frančišku čudežno vtisnjene svete
rane, — tudi na praznik sv. Ludo-
vika kralja. — sv. Elizabete, kraljice
portugalske, — sv. Elizabete Ogrske,
— sv. Margarete Kortonske — in še
drugih dvanajst dni, katere si kdo
sam izvoli in jih potrdi redovni pred¬
stojnik.

Razlaga.

1. Ako torej redovnik ali redovnica obišče
redovno cerkev: 22. februarja, 8. julija, 25. av¬
gusta, 17. septembra, 19. novembra in dvanajst
drugih dni v letu, n. pr. vsako prvo nedeljo
v mesecu, in tam moli za blagor Cerkve, za-
dobi vsakikrat odpustek 7 let in 7 krat 40 dni.

142

2. Za vsako storjeno tukaj dalje ome¬
njenih dobrih del pa dobijo odpustka300 dni:

Kadar so pri sv. maši ali drugih
duhovnih opravilih, — ali pri re¬
dovnih pridigah, bodisi očitnih ali
zasebnih, — kadar uboge prenoču¬
jejo, - razprtije poravnajo, — ali
skrbijo, da se poravnajo, — kadar
gredo k slovesni procesiji, — kadar
spremljajo najsvetejši Zakrament, ali
če tega storiti ne morej o, pri znamenju
z zvonom enkrat molijo očenaš in
češčenamarija, — kadar molijo pet
očenašev in češčenamarij za potrebe
svete Cerkve, — ali pa za duše po¬
kojnih redovnih tovarišev, — kadar
kakega mrliča na pokopališče sprem¬
ljajo, — kadar spreobrnejo koga,
ki je bil zašel v pregrehe, — kadar
koga poučujejo v božjih zapovedih
in drugih rečeh, ki so k zveličanju
potrebne, — ali kadar storijo kako
drugo tako delo ljubezni, — toliko¬
krat morejo zadobiti za vsako tako
dobro delo tristo dni odpustka.

Tretjeredniki smejo, ako hočejo,
vse zgoraj naštete, popolne kakor
tudi nepopolne odpustke darovati v
prid vernim dušam v vicah.

143

Tretje poglavje.

O pravicah.

1. Mašniki, ki so v tretjem redu,
imajo pravico privilegiranega oltarja
trikrat v vsakem tednu, kjerkoli
mašujejo, če le niso že enake pra¬
vice dobili za kak drug dan.

2. Kdor mašuje za duše rajnih
udov, ima povsod pravico privile¬
giranega oltarja.

Opomba: Teh pravic se poslužujejo maš¬
niki, zato ne potrebujejo natančnejše razlage.

In to vse in vsako posebej, kakor
je gori določeno, hočemo, naj bode
trdno, neizpremenjeno in veljavno
za vselej: in naj temu ne naspro¬
tujejo ne ukazi, ne apostolska pisma,
ne določbe, ne navade, ne posebne
pravice, ne druga Naša in apostolske
pisarne vodila, in karkoli more biti
nasprotnega.

Nobenemu človeku torej ne bodi
dovoljeno, tega Našega pisma kakor-
sibodi in v kateremkoli delu poško¬
dovati. Če se pa kdo predrzne temu
kaj nasproti storiti, naj ve, da si bo
nakopal jezo vsemogočnega Boga in
sv. Petra in Pavla, apostolov n j egovih.

144

Dano v Rimu pri Sv. Petru v letu
včlovečenja Gospodovega 1883, dne
30. maja, šesto leto Našega papeštva.

C. Card. Sacconi. Pro-Datarius.
Th. Card. Mertel.

Visa

De Curia I. De Aquila e Vicecomitibus. Loco
f Plumbi

Reg. in Secret. Brevium

I. Cugnonius.

Pregled vodila tretjega
reda.

(Kdaj in kaj morajotretjeredniki izpolnjevati.)

1. Pregled dolžnosti tretjerednikov.

I. Vsak dan.

1. Naj molijo dvanajst očenašev, češčena-
marij in Čast bodi.. razen če bi bili
po bolezni zadržani. (Pogl.II., § 6.)

2. Ako morejo, naj bodo pri sv. maši. (Pogl.,

n., § 11.)

3. Pred jedjo in po jedi naj pobožno in
hvaležno molijo. (Pogl. II., § 3.)

4. Zvečer naj si izprašajo vest; če so se kaj
pregrešili, naj s kesanjem in pokoro po¬
pravijo greh. (Pogl. II., § 10.)

II. Vsak teden.

O petkih postiti se, ob sredah pa mesnih
jedi zdržati ni zapovedano, pač pa je hvale
vredno. (Pogl. II., § 4.)

III. Vsak mesec.

1. Bratje in sestre naj se spovejo svojih
grehov in naj pristopijo k svetemu ob¬
hajilu. (Pogl. II., § 5.)

2. Naj prihajajo k pridigi, ki jo bo napo¬
vedal predstojnik. (Pogl. II., § 11.)

3. Naj zložijo vsak po svoji moči nekoliko
skupaj, da podpirajo ubožnejše izmed

1’ot. v nebesa.

10

146

udov, zlasti za čas bolezni, in da skrbijo
za čast službe božje. Naj molijo za umrle
vsaj en rožni venec. (Pogl. II., § 12.)

IV. Vsako leto:

Bratje in sestre redovne naj se postijo
na dan pred praznikom brezmadežnega spo¬
četja blažene Device Marije in svetega očeta
Frančiška, dne 3. oktobra. (Pogl. II., § 4.)

V. Vsak čas:

1. Udje tretjega reda naj nosijo mali škapu-
lir in konopovec ali vrvico. (Pogl. I., § 3.)

2. Naj izpolnjujejo božje in cerkvene za¬
povedi, kakor se zavežejo pri obljubi in
naj zadostijo za prestopke, kakor jim bo
naloženo. (Pogl. I, § 4.)

3. Naj se varujejo lišpanja v noši in obleki
in naj se držijo po svojem stanu srednje
mere. (Pogl. II., § 1.)

4. Varujejo naj se z največjo skrbjo plesov
in nespodobnih gledaliških predstav in
pojedin. (Pogl. II., § 2.)

5. Naj bodo zmerni v jedi in pijači. (Pogl.
II, § 3.)

6. V domačem življenju naj si udje priza¬
devajo drugim dajati dober zgled, po¬
speševati pobožnost in druga dobra dela.
Knjig ali časopisov, ki bi znali izpod¬
kopati čednost, naj ne pustijo prinašati
v hišo in naj prepovedo svojim podlož¬
nim prebirati jih. (Pogl. II., § 8.)

7. Skrbno naj ohranijo blagovoljno ljubezen
med seboj in do drugih in naj skrbijo,
kjer je mogoče, da poravnajo prepire.
(Pogl. II, § 9.)

147

8. Bratje in sestre naj nikar ne prisegajo,
razen v potrebi. Varujejo naj se nesram¬
nih šal. (Pogl. II., § 10.)

9. K pogrebu umrlega tovariša naj pridejo
udje tistega kraja in tuji, ki so ravno
tam, in naj molijo skupaj za dušno to¬
lažbo rajnkega tretji del rožnega venca.
Mašniki naj med sveto mašo, svetovni
ljudje pa, če morejo, pri svetem obhajilu,
molijo za večni mir pokojnega brata.
(Pogl. II., § 14.)

10. Nihče naj se ne brani služb brez pra¬
vičnega vzroka, nihče jih ne opravljaj
nemarno. (Pogl. III., § 1.)

11. Vsi so zavezani prihajati k splošnemu
shodu, kadar ga vizitator skliče. Kateri
so kaj pregrešili in jih je vizitator opom¬
nil na njih dolžnosti, naj se spodobno
podvržejo in se ne branijo pokore. (Pogl.
III, § 2.)

12. Udje, ki so nepokorni in slabega vedenja,
naj se trikrat opominjajo: ako se ne po¬
boljšajo, naj se izpodijo iz reda. (Pogl.
HI, § 4.)

VI. O pritožnem času.

Udje, kateri imajo narediti testament,
naj ga naredijo. (Pogl. II, § 7.)

Tu popisane dolžnosti vežejo vse tretje-
rednike brez razločka. Naslednji dve veljata
le bolj predstojnikom, namreč:

1. Skrbeti za bolne ude in jih opominjati.
(Pogl. III, § 13.)

2. Vizitator naj obiskuje ude vsako leto,
tudi večkrat, če je treba. (Pogl. III, § 2.)

10 »

148

2. Pregled odpustkov tretjega reda.

(Po času in pogojih, po katerih se morejo
zadobiti.)

Opomba:  Kar je tiskano v oklepaju,
pove, kaj je treba za odpustek storiti.

1. Odpustki, ki niso navezani za določen
dan kakega meseca, se zadobijo:

I. Vsak dan.

300 dni odpustka za tretjerednike : Kadar
so pri sveti maši ali drugih duhovnih opra¬
vilih, ali pri redovnih pridigah, bodisi očit¬
nih, ali zasebnih, — kadar uboge prenoču¬
jejo, — razprtije poravnajo ali skrbijo, da
se poravnajo, — kadar gredo k slovesni pro¬
cesiji, — kadar spremljajo najsvetejši Za¬
krament, ali če tega storiti ne morejo, pri
znamenju z zvonom enkrat molijo očenaš in
češčenamarija, — kadar molijo pet očenašev
in češčenamarij za potrebe svete Cerkve, ali
pa za duše pokojnih redovnih tovarišev, —
kadar spremljajo kakega mrliča na pokopa¬
lišče, — kadar spreobrnejo koga, ki je bil
zašel v pregrehe, — kadar koga poučujejo v
božjih zapovedih in drugih rečeh, ki so k
zveličanju potrebne — ali kadar storijo kako
drugo tako delo ljubezni.

II. Vsak teden:

Popolni odpustek trikrat vsak teden za
duhovne tretjerednike, kjerkoli mašujejo, če
nimajo že enake pravice kak drug dan.

III. Vsak mesec:

1. Popolni odpustek na dan, ko se zbe¬
rejo k mesečni pridigi. (Potrebna je

149

spoved, obhajilo in obisk kake cerkve
in molitev v njej.)

2 .  Popolni odpustek enkrat vsak mesec,
kateri dan koli. (Spoved, obhajilo in obisk
katerekoli cerkve in molitev v njej.)

3. Dobijo tisti, ki molijo petkrat očenaš,
češčenamarija in Čast bodi ... za po¬
trebe svete Cerkve, enkrat pa po namenu
papeževem, vse tiste pravice v odpuščanje
svojih grehov, katere uživajo oni, ki ob¬
iščejo s pobožnim srcem postaje v Rimu,
ki romajo k Porcijunkuli, k najsvetejšim
krajem jeruzalemskim in k cerkvi sve¬
tega apostola Jakoba v Komposteli. (Spo¬
ved in obhajilo.)

IV. Vsako leto.

1. Popolni odpustek dvakrat, ko dobijo pa¬
pežev blagoslov, in devetkrat, kadar do¬
bijo takoimenovano odvezo. (Spoved, ob¬
hajilo, nekoliko molitve.)

2. Popolni odpustek na dan patrona redovne
cerkve. (Spoved, obhajilo in molitev v
tej cerkvi.)

3. Popolni odpustek, ko delajo osemdnevne
duhovne vaje ali eksercicije. (Spoved in
obhajilo.)

4. Popolni odpustek za mašnike tretjega
reda povsod, če za mrtvega brata ali
sestro mašujejo.

5. Odpustek 7 let in 7 kvadragen, dvanajst
dni, katere si kdo sam izvoli in jih po¬
trdi redovni predstojnik. (Obiskovanje
redovne cerkve in molitev v njej.)

V. Enkrat v življenju.

1. Popolni odpustek na dan, kadar pristo¬
pijo k redu. (Spoved in obhajilo.)


150

2. Popolni odpustek na dan, ko storijo
prvikrat redovno obljubo. (Spoved in
obhajilo.)

3. Popolni odpustek na smrtno uro. (Spoved,
obhajilo in sv. Ime Jezus z ustmi ali
srcem; če spoved ni mogoča, pa srčno
kesanje.)

2. Odpustki, ki so navezani na določene dni.

Opomba: Tukaj sledijo odpustki z onimi
vred, katere morejo zadobiti tudi vsi verni
kristjani, kakor tudi s postajnimi odpustki. —
Za popolne odpustke, pri katerih niso po¬
goji posebej navedeni, velja kot pogoj: spo¬
ved, obhajilo, obisk redovne cerkve in mo¬
litev v njej. Odpustki, katere morejo zadobiti
vsi verni, so zaznamovani z besedami „za
vse“. Oni, ki niso v tretjem redu, pa vendar
hočejo te odpustke zadobiti, morajo obisko¬
vati kako frančiškansko cerkev; tretjered-
niki pa jih dobijo tudi v svoji župnijski
cerkvi, ako ni blizu kake frančiškanske
cerkved

Januarja,

1. Novega leta dan: Popolni odpustek. Ne¬
popolni odpustek 30 let in 30 kvadragen.
(Obisk redovne cerkve in molitev v njej.)

6. Sv. Trije kralji: Popolni odpustek. Od¬
pustek 30 let in 30 kvadragen. (Obisk re¬
dovne cerkve in molitev v njej.)

16. Sv. Berard in tovariši, mučenci, I. reda:

Popolni odpustek za vse.

30. Sv. Hijacinta, devica, III. reda: Popolni
odpustek za vse.

i Decr. S. C. Indulg.: 31. Januarii 1893. Et
Summarium Indulg,: et Privileg. 23, Junii 1905.

151

31. Sv. Ludovika, vdova, III. reda: Popolni
odpustek za vse.

V petek pred nedeljo Septuag.: Spomin
križevega pota J. Kr.: Občna odveza  in po¬
polni odpustek za vse.

Februarja.

1. BI. Andrej, spozn.: Popolni odpustek.

2. Svečnica: Popolni odpustek.

3. BI. Odorik, spozn.: Popolni odpustek.

4. Sv. Jožef Leoniški, spozn: Popolni od¬
pustek za vse. .

5. Sv. Peter in tovariši, mučenci, I. reda:
Popolni odpustek za vse.

13. BI. Viridijana, dev. III. reda: Popolni od¬
pustek.

19. Sv. Konrad, spozn.: Popolni odpustek.

21. Sv. Angela, devica, III. reda: Popolni od¬
pustek.

22. Sv. Margareta Kortonska, spokornica, III.
reda: Popolni odpustek za vse.

22. Ravno ta dan: Odpustek 7 let in 7 kva¬
dragen. (Obisk redovne cerkve in molitev
v njej.)

Nedelja Septuagesima: Odpustek 30 let in 30
kvadragen. (Obisk redovne cerkve in mo¬
litev v njej.)

Nedelja Seksagesima: ravnotako kakor Sep¬
tuagesima.

Nedelja Kvinkvagesima: ravnotako kakor
Septuagesima.

Pepelnična sreda: Odpustek 15 let in 15 kva¬
dragen. (Obisk redovne cerkve in mo¬
litev v njej.)

Četrta nedelja v postu: tudi odpustek 15 let
in 15 kvadragen. (Ravnotako kakor pe¬
pelnično sredo.)

152

Vse druge dni štiridesetdanskega posta do
cvetne nedelje: Odpustek 10 let in 10
kvadragen. (Obisk redovne cerkve in
molitev v njej.)

Marca.

5. Sv. Janez Jožef, I. reda: Popolni odpustek
za vse.

6. Sv. Koleta, devica, II. reda: Popolni od¬
pustek za vse.

9. Sv. Katarina Bolonjska, devica, II. reda:
Popolni odpustek za vse.

19. Sv. Jožef, ženin prečiste D. M.: Občna
odveza  s popolnim odpustkom. (Spoved,
obhajilo in molitev za odpustke.)

22. Sv. Benvenut, spozn.: Popolni odpustek
za vse.

25. Oznanjenje D. M. Popolni odpustek.

30. BI. Angela Fulginska, vdova, III. reda.
Popolni odpustek za vse.

Cvetna nedelja: Odpustek 25 let in 25 kva¬
dragen. (Obisk redovne cerkve in molitev
v njej.)

Ponedeljek, torek in sreda velikega tedna:
Odpustek 10 let in 10 kvadragen. (Obisk
redovne cerkve in molitev v njej.)

Veliki četrtek: Popolni odpustek.

Veliki petek: Odpustek 30 let in 30 kvadragen.
(Obisk redovne cerkve in molitev v njej.)

Velika sobota: Odpustek 30 let in 30 kvadra¬
gen. (Ravnotako kakor veliki petek.)

Velika noč (nedelja): Popolni odpustek  in
občna odveza  s popolnim odpustkom.
(Spoved, obhajilo, obisk redovne cerkve
in molitev za odpustke.)

Ves teden po Veliki noči in belo nedeljo
je za vsak dan: Odpustek 30 let in 30

153

kvadragen. (Vsak dan obisk redovne
cerkve in molitev v njej.)

Aprila:

3. Sv. Benedikt Filadelfski, I. reda: Popolni
odpustek za vse.

15. BI. Lukezij, prvi tretjerednik: Popolni
odpustek v kapucinskih cerkvah.

16. Sv. nadangel Rafael: Popolni odpustek
ako danes ali postavno zadržani prihod¬
njo nedeljo ponovijo redovno obljubo.

20. BI. Egidij Asiški, spozn.: Popolni od¬
pustek v kapucinskih cerkvah.

23. BI. Egidij spozn.: Popolni odpustek v
frančiškanskih cerkvah.

24. Sv. Fidelij Sigmarinški, mučenec: Po¬
polni odpustek za vse.

25. Sv. Marka Evangelist: Odpustek 30 let in
30 kvadragen. (Obisk redovne cerkve in
molitev v njej.)

28. BI. Lukezij, prvi tretjerednik: Popolni
odpustek v frančiškanskih cerkvah.

V kapucinskih cerkvah: Sv. Pavel kriški,
spozn.: Popolni odpustek.

Tretja povelikonočna nedelja, sv. Jožef, ženin
D. M.: Popolni odpustek.

Križevega tedna v ponedeljek, torek in sredo:
Odpustek 30 let in 30 kvadragen. (Obisk
redovne cerkve in molitev v njej.)

Vnebohod Kristusov: Popolni odpustek.

Maja:

13. Sv. Peter Regalat, I. reda: Popolni od¬
pustek za vse.

17. Sv. Paskal, I. reda: Popolni odpustek za
vse.

18. Sv. Feliks, spozn.: Popolni odpustek.

154

19. Sv. Ivo, spozn.: Popolni odpustek.

20. Sv. Bernardin Sienski, I. reda: Popolni
odpustek za vse.

22. BI. Humilijana, vdova. Popolni odpustek.

23. BI. Krispin, spozn.: Popolni odpustek.

30. Sv. Ferdinand, kralj: Popolni odpustek.

31. V kapucinskih cerkvah, bi. Feliks Niko-
zijski, spozn.: Popolni odpustek za vse.

Vnebohod J. Kr.: Popolni odpustek.

Binkoštno soboto : Odpustek 10 let in 10 kva-
dragen. (Obisk redovne cerkve in mo¬
litev v njej.)

Binkoštno nedeljo: Občna odveza  s popolnim
odpustkom. (Spoved, obhajilo in molitev
za odpustke.)

Binkoštno nedeljo in potem ves teden vsak
dan: Odpustek 30 let in 30 kvadragen.
(Obisk redovne cerkve in molitev v njej.)

Presveto Srce Jezusovo: Občna odveza  s po¬
polnim odpustkom. (Spoved, obhajilo in
molitev za odpustke.)

Junija:

Sv. Rešnje Telo: Popolni odpustek.

3. BI. Andrej Hispeljski: Popolni odpustek.

4. En dan v devetdnevnici sv. Antona v mi-
noriških cerkvah pred izpostavljenim
Najsvetejšim: Popolni odpustek.

9. Sveti Janez Kriški, spozn.: Popolni od¬
pustek.

13. Sv. Anton Padovanski: Popolni odpustek
za vse.

19. Sv. Mihelina, vdova, III. reda: Popolni
odpustek za vse.

20. Osmina sv. Ant. Pad.: Popolni odpustek.

24. Sv. Janez Krstnik: Popolni odpustek.

29. Sv, Peter in Pavel, ap.: Popolni odpustek.

155

Julija:

7. Sv. Lovrenc Brindiški, sgpzn.: Popolni
odpustek.

8. Sv. Elizabeta Portugalska: Odpustek 7 let
in 7 kvadragen. (Obisk redovne cerkve
in molitev v njej.)

9. Sv. Nikolaj in tovariši, mučeniki, I. reda:
Popolni odpustek za vse. — V kapucin¬
skih cerkvah: Sv. Veronika Julijani, dev.:
Popolni odpustek.

14. Sv. Bonaventura, škof I. reda: Popolni
odpustek za vse.

15. BI. Angelina Maršjanska, vdova: Popolni
odpustek.

24. Sv. Frančišek Solan: Popolni odpustek
za vse.

Avgusta:

2. Porcijunkula: Popolni odpustek za vse
(kolikorkrat obiščejo po spovedi in sve¬
tem obhajilu frančiškansko cerkev in
molijo v namen svetega očeta papeža.)
Enega zase, druge za verne duše v vicah.

4. Sv. Dominik, spozn.: Popolni odpustek.

12. Sv. Klara, devica II. reda: Popolni od¬
pustek za vse.

15. Vnebovzetje Dev. Marije: Popolni od¬
pustek.

16. Sv. Rok, spozn.: Popolni odpustek.

Nedelja po osmini vnebovzetja: Marijino

sedmero veselje: Popolni odpustek  in
občna odveza.

19. Sv. Ludovik, škof, I. reda: Popolni od¬
pustek za vse.

25. Sv. Ludovik, kralj, III. reda, patron tretje-
rednikov: Popolni odpustek za vse,
občna odveza  s popolnim odpustkom in

156

odpustek 7 let in 7 kvadragen. (Spoved,
obhajilo, dvakraten obisk redovne cerkve
in trikratrta molitev za odpustke.)

Septembra:

1. BI. Izabela, dev.: Popolni odpustek.

Angelska nedelja: Popolni odpustek.

4. Sv. Roza iz Viterbe, devica, II. reda: Po¬
polni odpustek za vse.

8. Rojstvo Dev. Marije: Popolni odpustek.

11. Vkapucinskih cerkvah: bl.BernardOfiški:
Popolni odpustek.

13. Sv. Veronika Julijani, dev.: Popolni od¬
pustek.

17. Rane sv. Frančiška: Popolni odpustek za
vse. Občna odveza  s popolnim odpustkom
in odpustek 7 let in 7 kvadragen. (Spo¬
ved, obhajilo, dvakraten obisk redovne
cerkve in trikratna molitev za odpustke.)

18. Sv. Jožef Kupertinski, spozn.: Popolni od¬
pustek.

24. Sv. Pacifik, I. reda: Popolni odpustek
za vse.

27. Eljzearij, spozn., III. reda: Popolni od¬
pustek.

29. Sv. Mihael, nadangel: Popolni odpustek.

Kvatrno sredo, petek in soboto meseca sep¬
tembra: Odpustek 10 let in 10 kvadragen.
(Obisk redovne cerkve in molitev v njej.)

Oktobra:

4. Sv. Frančišek Serafinski:  Popolni
odpustek. — Vrhutega popolni odpustek
za vse.  (Spoved, obhajilo, obisk kake
cerkve in molitev v njej, in to za praz¬
nik sv. Frančiška ali kak dan v osmini.)

300 dni odpustka pa, kolikorkrat so

167

meseca oktobra pri kaki pobožnosti na
čast sv. Frančišku.

6. Sv. Marija Frančiška, de v., III. reda: Po¬
polni odpustek za vse.

11. Osmina sv. Frančiška Seraf.: Popolni
odpustek.

12. Sv. Serafin, spozn.: Popolni odpustek.

13. Sv. Danijel in tovariši, mučenci, I. reda:
Popolni odpustek za vse.

19. Sv. Peter Alkantarski, I. reda: Popolni
odpustek za vse.

23. Sv. Janez Kapistran, I. reda: Popolni od¬
pustek za vse.

26. Pri minoritih: bi. Bonaventura Potenš.,
spozn.: Popolni odpustek.

31. BI. Tomaž Florencijški, spoz.: Popolni
odpustek.

Novembra:

1. Vsi svetniki: Popolni odpustek.

12. Sv. Didak, I. reda: Popolni odpustek za
vse.

15. Sv. Leopold: Popolni odpustek za vse.

16. Sv. Neža Asiška, devica, II. reda: Popolni
odpustek za vse.

19. Sv. Elizabeta Ogrska, III. reda: Popolni
odpustek za vse. — Občna odveza s  po¬
polnim odpustkom in odpustek 7 let in 7
kvadragen. (Spoved, obhajilo, dvakraten
obisk redovne cerkve in trikratna moli¬
tev za odpustke.)

26. Sv. Leonard Portomavriški, I. reda: Po¬
polni odpustek za vse.

27. BI. Deljfina, devica: Popolni odpustek.

28. Sv. Jakob iz Marke, I. reda: Popolni od¬
pustek za vse.

29. Vseh svetnikov vseh treh redov sv. Fran¬
čiška: Popolni odpustek za vse.

Prvo nedeljo v Adventu: Odpustek 10 let in
10 kvadragen. (Obisk redovne cerkve in
molitev v njej.)

Drugo nedeljo v Adventu: Odpustek 10 let
in 10 kvadragen. (Ravnotako kakor prvo
nedeljo v Adventu.)

Tretjo nedeljo v Adventu: Odpustek 15 let
in 15 kvadragen. (Obisk redovne cerkve
in molitev v njej.)

Kvatrno sredo, petek in soboto: Odpustek
10 let in 10 kvadragen. (Obisk redovne
cerkve in molitev v njej.)

Četrto nedeljo v Adventu: Odpustek 10 let
in 10 kvadragen. (Obisk redovne cerkve
in molitev v njej.)

Decembra:

2. Spomin rajnih treh redov sv. Frančiška:
Popolni odpustek.

8. Praznik čistega spočetja preblažene De¬
vice Marije, patrone vsega serafinskega
reda: Popolni odpustek za vse, in Občna
odveza  s popolnim odpustkom. (Spoved,
obhajilo, obisk redovne cerkve in dva¬
kratna molitev za odpustke.)

12. Najdenje trupla sv. Frančiška Seraf.: Po¬
polni odpustek.

15. Osmina brezmadežnega spočetja Device
Marije: Popolni odpustek.

20. Sv. Jozafat, škof, muč.: Popolni odpustek.

24. Dan pred Božičem: Odpustek 15 let in
15 kvadragen. (Obisk redovne cerkve in
molitev v njej.)

25. Pri polnočni in pri rani sveti maši na bo¬
žični praznik: Odpustek 15 let in 15 kva¬
dragen. (Obisk redovne cerkve in molitev
v njej.)

159

25. Božični praznik pri zadnji veliki' maši
in nadalje čez dan: Popolni odpustek  in
Občna odveza  s popolnim odpustkom.
(Spoved, obhajilo, obisk redovne cerkve
in dvakratna molitev za odpustke.)

26. Sv. Štefan: Odpustek 30 let in 30 kva¬
dragen. (Obisk redovne cerkve in molitev
v njej.)

27. Sv. Janez Evangelist: Odpustek 30 let in
30 kvadragen. (Obisk redovne cerkve in
molitev v njej.)

28. Nedolžni otročiči: Odpustek 30 let in 30
kvadragen. (Obisk redovne cerkve in mo¬
litev v njej.)

Opomba:  „Kvadragena“ je 40 dni. Če
je na primer 30 kvadragen, pomeni to 30krat
40 dni, to je 1200 dni.

3. Odpustki podeljeni udom III. reda kot
udeležba odpustkov in dobrih del s I. in II.
redom.

1. Popolni odpustek, kadar molijo fran¬
čiškanski rožni venefc sedem veselj preblažene
Device Marije.

2. Postajni odpustki najsvetejšega Zakra¬
menta, kadar namreč molijo šestkrat očenaš,
češčenamarija in Čast bodi ... po namenu
sv. očeta, dobijo vsak dan vse tiste odpustke,
ki jih dobivajo oni, ki obiskujejo postaje v
Rimu, ki romajo k Porcijunkuli, v Jeruza¬
lem k svetim krajem in v cerkev sv. Jakoba
v Komposteli.

3. Popolni odpustek za verne duše, ko
dobijo občno odvezo sledeče dni:

Na dan rojstva Jezusovega, — Novega
leta, — sv. Treh kraljev, — vstajenja, — vne¬
bohoda, — Binkošti (nedelja), — sv. Trojice,
— in sv. Rešnjega Telesa.

160

Na praznik očiščevanja (Svečnica), —
oznanjenja, — obiskovanja, — vnebovzetja,

— rojstva, — darovanja, — in čistega spo¬
četja prebl. Device Marije.

Na praznik vseh svetnikov, sv. apostolov
Petra in Pavla, — svetega očeta Frančiška,

— sv. Klare, — in sv. Katarine, device in
mučenice.

Cvetno nedeljo in vsak dan velikega tedna.

4. Popolni odpustek, ako ves mesec vsaj
četrt ure vsak dan pobožno premišljujejo,
sv. zakramente prejmejo in molijo po namenu
sv. očeta. Sto dni odpustka pa dobijo, koli-
korkrat četrt ure pobožno premišljujejo. Te
odpustke lahko darujejo zase ali za verne
duše.

5. Še več drugih odpustkov se morejo
udje tretjega reda udeležiti; n. pr. ako ob¬
iščejo kako frančiškansko cerkev v Adventu,
v štiridesetdanskem postu, o nekaterih pra¬
znikih Gospodovih in Marijinih, da celo vsak
dan. — Šestkrat v letu papežev blagoslov ali
pa občna odveza posameznim. —

Iz vsega tega je očitno, da tretji
red sv. Frančiška res v nebesa vodi,
da je „Pot v nebesa 1 ', in sicer naj¬
krajša pot, ker hoče človeka ohra¬
niti nedolžnega, ali pa ga očistiti,
ko ga napeljuje k natančnemu iz¬
polnjevanju božjih in cerkvenih za¬
povedi, ter mu daje pomoč k temu,
ker ga vabi k molitvi, k besedi božji,
k najsvetejši daritvi in k svetim za¬
kramentom pokore in presvetega

161

Rešnjega Telesa. Želeti je, da bi se
ga vse poprijelo, mlado in staro, ker
je vsem „Pot v nebesa“.

To željo je izrekel tudi sveti oče
papež Leon XIII. v svojem pismu do
vseh škofov 17. septembra 1882 o
priliki sedemstoletnice sv. Frančiška,
ko je pisal: „0, da bi se tudi krščan¬
ski narodi stekali v tretji red tako
goreče in v tolikem številu, kakor
so nekdaj k sv. Frančišku samemu
od vseh strani hiteli drug čez dru¬
gega !“ ... In ko se obrne v tem pismu
do škofov vsega sveta, reče: ...„Že-
limo, da se ta red pomnoži in dalje
razširja z vašo pomočjo, častitljivi
bratje! Potrudite se torej, da bodo
ljudje tretji red spoznali in ga po
resnici cenili; skrbite, da bodo dušni
pastirji pridno poučevali, kakšen je,
kako lahko je vsakemu vanj stopiti,
koliko in kako velike pravice ima
za dušno izveličanje, koliko koristi
obeta sploh in vsakemu posebej“ .. .

Pot v nebesa.

11

i

III. DEL.

Molitve.

1. Vsakdanje molitve.

Zjutraj:

Ko se zbudiš, posveti v postelji že
svoje prve misli, želje in besede Bogu
na čast, in reci natihoma:

1. Hvaljen bodi Jezus Kristus!
Vekomaj. Amen. 1

2. Moj Jezus, usmili se me!

3. Sladko Srce Jezusovo, daj, da
te bom ljubil vedno boljinbolj!

4. Sladko srce Marijino, bodi moje
rešenje! Amen.

5. Večni Oče! Darujem ti predrago
Kri Jezusa Kristusa v zadoščenje za
svoje grehe in za potrebe svete
Cerkve.

6. Jezus, Marija, Jožef! Vam po¬
darim svoje srce, svojo dušo in svoje
življ enj e.

7. Želim se udeležiti vseh svetih
maš in vseh svetih odpustkov, ki jih

i Vse te molitve so obdarjene z odpustki.

163

morem danes dobiti, in hočem tako
živeti in vse storiti, kar je potrebno,
da se jih udeležim.

Daj mi k temu svojo milost, o
Bog! Amen.

Potem vstani, se sramežljivo ob¬
leci, pokrižaj in moli:

Zlate molitvice,
a) Jutranja molitev.

1. Oče nebeški! Lepo te zahvalim,
da si me ohranil to noč; prosim te,
varuj me še današnji dan. Naj bo
vse k tvoji časti in k mojemu duš¬
nemu zveličanju. Amen. — Jezus,
Marija, sv. Jožef! Vam izročim svojo
dušo in telo.

2. O Bog, verujem, da si pri meni
in te ponižno molim. Upam, da me
ne boš zapustil, in te za to prelepo
prosim. Ljubim te, in ti izročim vse
svoje misli, besede in dejanja.

3. O Marija, moja ljuba Mati, moje
zaupanje in pribežališče! V tvojem
varstvu hočem živeti in umreti; va¬
ruj me greha in sprosi mi božjo po¬
moč.

4. Preljubi angel varih moj, po-
vsodi mi na strani stoj.

u*

164

5. O Bog, naj bo vse k tvoji večji
časti; vse iz ljubezni do tebe, moj
Jezus. Amen.

b) Zdaj moli angelovo češčenje:

1. Angel Gospodov je oznanil Ma-
riji in spočela je od svetega Duha.
— Češčena Marija ...

2. Glej, dekla sem Gospodova:
zgodi se mi po tvoji besedi. — Če¬
ščena Marija. . .

3. In Beseda je meso postala in
med nami prebivala. — Češčena Ma¬
rija . ..

f.  Prosi za nas, sveta božja Po¬
rodnica!

I£. Da postanemo vredni obljub
Kristusovih.

Molimo.

Milost svojo, prosimo te, Gospod,
v naša srca vlij, da ki smo po ange¬
lovem oznanjenju spoznali učlove¬
čenje Kristusa, tvojega Sina, po nje¬
govem trpljenju in križu dosežemo
častitljivo vstajenje. Po istem Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

(Kdor moli angelovo češčenje trikrat na
dan, dobi vsak dan 300 dni odpustka.)

165

c) Zdaj moli pripravno molitev k redovnim
očenašem, rekoč:

Odpri, o Gospod, moja usta, da
častim tvoje sveto ime; očisti tudi
moje srce vseh praznih, hudih in ne¬
potrebnih misli: razsvetli mi um in
užgi mi voljo, da vredno, zbrano in
pobožno to molitev opravim, ter za¬
služim uslišan(a) biti pred tvojim
božjim veličastvom. Po Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Gospod, združen(a) s tistim svetim
namenom, s katerim si ti na zemlji
Bogu čast in hvalo opravljal, hočem
tudi jaz te duhovne ure opraviti.

Oče naš . . . Češčena Marija . ..
Čast bodi. .. (toliko, kolikor očenašev
hočeš zjutraj moliti.)

Kadar molitev skončaš, reci:

Oče nebeški, sprejmi mojo slabo
molitev: in kar moja pobožnost ne
velja, naj moj usmiljeni Jezus doda.
Amen. — Naj se zgodi, visoko hvali
in vekomaj časti: najpravičnejša,

najvišja in najljubeznivejša sveta vo¬
lja božja v vseh rečeh. Amen.

d) Ako ti je mogoče, pojdi pobožno
k sv. maši in moli ali mašne molitve,
ali pa sveti rožni venec, tako kakor
najdeš razloženo dalje v tej knjižici na

166

strani 184.  — Če pa k sveti maši ne
moreš iti, jo pa doma med svojimi opra¬
vili Bogu daruj ter izreci srčno željo,
biti pri najsvetejši daritvi pričujoč.

Pri zjutranjih opravilih bodi
zbran(a), voljen(a) in pobožen(a).

Podnevi:

a) Pri delu misli na pričujočnost
božjo, da se laže varuješ greha.  — Po¬
sebno imej podobo Križanega v spominu,
da si lahko potrpežljiv (a).

b) Moli opoldne angelovo češčenje,
četudi ne veš, kdaj je ravno ura dva¬
najst.

c) Moli pred jedjo in po jedi, in
sicer takole:

Pred jedjo:

Oče naš . . . Češčena Marija . ..
Čast bodi . . . Blagoslovi, Gospod, nas
in te svoje dari, ki jih bomo po
tvoji dobroti prejeli. Po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Po jedi:

Zahvalimo te, vsemogočni Bog,
za vse tvoje dobrote. Ki živiš in kra¬
ljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen.
Oče naš . .. Češčena Marija . . . Čast
bodi.. .

167

Opomba. V sili in pa če kaj malega ješ,
smeš očenaš, češčenamarijo in čast bodi . . .
izpustiti, in samo „Blagoslovi..pred jedjo,
in „Zahvalimo . . po jedi moliti.

Ako se dva srečata:

reče prvi:  „Hvaljen bodi Jezus
Kristus!“

drugi pa:  Vekomaj. Amen!

V izkušnja vi reci:

Jezus, Marija in sv. Jožef! Vam iz¬
ročim svojo dušo in telo. Rajši ho¬
čem umreti, kakor grešiti. Ali pa
srčno izgovori:  Jezus, Marija!

Kadar te jeza prime, reci:

O Jezus, ves pohleven in iz srca
ponižen, daj mi voljno potrpeti. — O
Marija, prosi zame, da se ne razjezim.

Kadar slišiš mrliču zvoniti, moli:

Bog mu daj večni mir in pokoj,
in večna luč naj mu sveti. Naj po¬
čiva v miru! Amen.

Če greš mimo cerkve, kjer je sveto Rešnje
Telo, moli:

Češčeno in hvaljeno naj vedno
bo, presveto Rešnje Telo.

Če greš mimo druge cerkve, moli:

Čast bodi Očetu in Sinu in Sve¬
temu Duhu. Kakor je bilo v začetku,
tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

168

Če greš mimo križa, moli:

Hvaljen bodi Jezus Kristus-in ža¬
lostna Mati božja Marija Devica.
Vekomaj. Amen.

Ali pa:  Molimo te, o Kristus! in
te hvalimo, ker si s svojim križem
svet odrešil.

Mimo podobe Marije Device moli:

Počeščena bodi, o Kraljica, božja
Mati in Devica! Prosi ti Boga za nas,
zdaj in pa poslednji čas.

Mimo podobe kakega svetnika reci:

Bodi pozdravljen, sveti L, izvo¬
ljeni božji svetnik! Bodi pri Bogu
naš zvesti priprošnjik.

Mimo podobe kake svetnice vzdihni:

Počeščena bodi, sveta I., izvoljena
božja svetnica! Bodi nam vselej pri
Bogu naša zvesta priprošnjica.

Kadar te kdo v greh zapeljuje, ali slišiš ali
vidiš kaj grešnega, moli:

Jezus, Marija! — Ali:  Rajši umreti,
kakor grešiti! — Ali:  Jezus, pomagaj
mi! — Marija, prosi zame!

Če se kaj pregrešiš, moli:

O Jezus, žal mi je, da sem te raz¬
žalila), nikdar nočem več grešiti.

169

Ko te kdo ogovarja, obrekuje ali krivo sodi
in toži, moli:

O Bog! naj bo vse k tvoji večji
časti; vse iz ljubezni do tebe, moj
Jezus. Amen.

Če te doleti kaka nesreča ali bolezen, moli:

Naj se zgodi, visoko hvali in ve¬
komaj časti: najpravičnejša,najvišja
in najljubeznivejša, sveta volja božja
v vseh rečeh. Amen.

Ko greš mimo pokopališča, moli:

Bog daj vernim mrtvim večni mir
in pokoj, in večna luč naj jim sveti!
Naj počivajo v miru! Amen.

Zvečer:

a) moli angelovo češčenje .  . . (kakor
zjutraj);

b) moli pred večerjo in po večerji ...
(kakor spredaj pred jedjo in po jedi).

Ko greš spat:

a) moli redovno molitev, kar še imaš,

s pripravno in sklepno molitvijo (kakor
zjutraj);  ^ .

b) premisli svojo vest. Najprej pa
moli:

„Pridi Sveti Duh, razsvetli mi pa¬
met, da vse svoje grehe natanko spo-

170

znam in se jih srčno kesam. O Ma¬
rija, prosi zame!"

Potem pomisli:

1. Kaj sem danes mislil, želel, govoril,
storil in kako se obnašal, sam ali z drugimi,
da ni bilo prav?

2. Kako sem danes molil in mislil na
Boga? Ali imam še kaj opraviti?

3. Kako sem danes delal, ubogal, izpolnil
dolžnosti svojega stanu?

4. Komu sem se zameril, ali kako škodo
storil ?

5. Ali sem se danes poboljšal, ali po¬
lni j šal ?

Ako se ne veš kaj hudega spomniti,
zahvali Boga za to milost; če si pa
storil(a) kak greh, obudi srčno ke¬
sanje, rekoč:

O moj Bog! Ti in vsi moji grehi
so mi resnično žal itd. (kakor po iz¬
praševanju vesti za spoved. Potem si
naloži pokoro, kakor veli redovno vo¬
dilo) zato moli:  en ali dva očenaša,
češčenamarije in čast bodi . . .

Potem moli:

c) Večerna molitev.

Oče nebeški! Lepo te zahvalim za
vse dobrote tvoje: prosim te, odpusti
mi grehe moje, in daj mi ljubo, lahko
noč. — O Marija, moja ljuba mati!
tvojemu svetemu varstvu se pripo¬
ročim. — Preljubi angel varih moj!

171

varuj me nocoj. — Bog daj vernim
mrtvim večen mir in pokoj, in večna
luč naj jim sveti. — Amen. — Jezus,
Marija in sv. Jožef! Vam izročim
svojo dušo in telo.

d) Če imaš čas, moli še kaj drugega
ali kaj lepega beri.  — Potem se sra¬
mežljivo sleci. Medtem pa, kakor tudi
v postelji in ponoči, posebno če te izkuš¬
ajave motijo , premisli:

Enkrat moram umreti, — pa ne
vem, kdaj, ne kje in kako; pa to
dobro vem, da če v smrtnem grehu
umrjem, bom pogubljen vekomaj.
Oh, tega Bog ne daj! Sveta Marija,
Mati božja, prosi zame ubogega greš¬
nika zdaj in ob uri moje smrti.
Amen.

Ko že ležiš:

ponavljaj one zdihljaje, kakor zjutraj,
ko si.se zbudil (a).

2 .  Mašne molitve.

Opomba.  Imenitnost in vrednost svete
maše je razložena v II. delu te knjižice in v
drugem poglavju pa v § 11 redovnega Vodila,
ki tretjerednikom veleva biti vsak dan pri
sveti maši, ako je mogoče. Tisto večkrat pre¬
biraj in premišljuj, da moreš biti s.tem večjo
pobožnostjo pri najsvetejši daritvi.

172

Prva sveta maša.

V cerkev stopivši, se pokropi, rekoč:

Pokropi me, Gospod, s hisopom,

in očiščen bom; umij me, in bolj bom
bel kakor sneg.

Pred sv. mašo.

Oče nebeški, jaz, tvoj nevredni
služabnik, pridem v tvojo sveto hišo
in želim, tebe spodobno častiti in
hvaliti. Ponižno te zahvalim za vse
milosti in dobrote, ki jih deliš meni
in vsem ljudem. Prosim te, odpusti
mi vse moje grehe, ki jih zavoljo
tebe iz srca obžalujem in trdno
sklenem, s tvojo milostjo nič več ne
grešiti, in dodeli mi, kar potrebujem
na duši in telesu. Da boš uslišal mojo
nevredno prošnjo, sklenem se pri
sv. maši z Jezusom, tvojim prelju¬
bim Sinom, ter se tebi, Oče, z njim
darujem. Oh, ne zavrzi me, svojega
otroka; — usmili se vseh svojih ver¬
nih, po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Pristop.

Mašnik začne moliti:

V imenu (Boga) f Očeta, in f Sina,
in Sv. f Duha pristopim k božjemu
oltarju, da se udeležim najsvetejše da-

173

ritve. Oh, daj mi, o Bog, živo vero, trdno
upanje in gorečo ljubezen to sveto
daritev prav opraviti. Naj bo tebi v
čast in zahvalo, meni in vsem vernim
v odpuščanje grehov ter v dušno in
telesno pomoč, vernim rajnim pa v
mir in pokoj, v hladilo in tolažbo.
Očisti moje srce, naj bo tvoj oltar,
sprejmi vse, kar imam in premorem,
sebi v dopadljiv dar. Usmili se nas,
večni Oče, ki si nas po svojem Sinu
odrešil; usmili se nas, Sv. Duh, ki si
nas posvetil. Skaži nam svoje usmi¬
ljenje, o Bog, da te bomo vredno
hvalili. Amen.

Slava (Gloria).

Češčen, hvaljen, moljen bodi, o
neskončni, večni Bog, od vseh stvari
v nebesih in na zemlji. — Molimo te,
častimo tez vsemi angeli in ljudmi, ker
si vse časti in hvale vreden. Oh, daj nam
tukaj tebi zvesto služiti, in po smrti
z vsemi izvoljenimi tebe v nebesih
hvaliti, troedini Bog, Oče, Sin in Sveti
Duh! kateremu bodi čast in hvala
vekomaj. Amen.

Molimo.

Vsemogočni Bog, ki vse živiš,
dodeli nam vse, kar potrebujemo

174

za »voj o dušo in telo. — Pomagaj
nam skušnjave srečno premagovati,
storjene grehe srčno objokovati in
po smrti priti v večno zveličanje.
— Vsi svetniki in svetnice božje,
prosite za nas, po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Berilo.

O Bog, ki si nas ustvaril, da bi te
prav spoznali, tebi služili, časno srečni
in v nebesih večno izveličani bili, naj
nam sveti luč tvojega nauka, ki ga
nam daješ po svojih učenikih. Raz¬
svetli našo pamet, da tvoje besede
prav razumemo; nagibaj našo voljo,
da jih zvesto dopolnimo. O, daj nam
željno srce, tvoje besede zvesto po¬
slušati in jih lepo ohraniti, da nam
bodo vir večnega življenja. Amen.

Evangelij.

V imenu (Boga) f Očeta, in f Sina,
in Svetega f Duha veselo vstanem
poslušat svetega evangelija glas, be¬
sede Jezusove. O preljubeznivi Jezus,
moj nebeški učenik, pomagaj mi po
tvojem svetem nauku živeti in
umreti, potem pa s teboj veseliti se
v nebesih vekomaj. Amen.

175

Vera (Čredo).

Verujem v Boga Očeta, vsemogoč¬
nega Stvarnika itd.

Verujem trdno vse, kar nam je
Bog razodel in nam nezmotljiva sveta
katoliška Cerkev verovati zapove¬
duje; v tej sveti veri hočem živeti in
umreti. Amen.

Darovanje.

Dobrotljivi Bog! sprejmi ta dar
kruha in vina, ki ti ga po mašniko-
vih rokah darujemo, da se bo izpre-
menilo v Telo in Kri Jezusa, Sina
tvojega. — Darujemo ti tudi svoje
srce, svoje misli in želje, vse svoje
dejanje in nehanje, vse, karkoli smo
in premoremo; naj bo vse tebi v čast
in hvalo. Amen.

Ko si mašnik roke umivajo:

Očisti nas, o Bog, vseh madežev
greha, da ti bomo s čistim telesom
služili in z očiščenim srcem dopadli,

Predglasje.

Iz globočine svoje nevrednosti se
vzdignemo v sveta nebesa, ter hoče¬
mo z angeli in svetniki tebi, ne¬
skončni, večni Bog, spodobno čast in
hvalo dajati. — Svet, svet, svet si ti,

176

o Bog, Oče in Sin in Sv. Duh, v treh
osebah en sam Bog. Naj te hvalijo
vse stvari v nebesih, na zemlji in
pod zemljo; saj si vse časti in hvale
vreden. Sveto hočemo pa tudi živeti,
da bomo mogli srečno umreti, in po
smrti v družbi tvojih izvoljenih tebe
častiti in hvaliti vekomaj. Amen.

Svel.

Z angelskimi kori, z vsemi nebe¬
škimi duhovi se v ljubezni združimo
ter spoznamo neskončno veličastvo
tvoje in ti pojemo večno čast in slavo.
O Jezus! ki si naše oltarje sebi v pre¬
bivališče izvolil, sprejmi milostljivo
naše češčenje tukaj na sedežu svoje
ljubezni, svoje milosti, s tistim do-
padenjem, s katerim ga sprejemaš
od nebeških prebivalcev tam v nebe¬
sih. S tega sedeža blagoslovi nas, svoje
otroke, da ti zvesto in vedno služimo,
le tebi dopademo. Svet, svet, svet je
naš Bog in Gospod v najsvetejšem
Zakramentu! Tvoja čast, tvoja slava
naj se razlega po vesoljnem svetu
vekomaj. Amen.

Spomin za žive.

Oče nebeški! združi nas svoje
otroke v pravi krščanski ljubezni po

177

Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, da bo¬
mo vsi ena srečna družina pod tvo¬
jim namestnikom, vidnim poglavar¬
jem tvoje svete Cerkve. — Ohrani
vse verne kristjane v svoji milosti,
daj nevernikom spoznati luč prave
zveličavne vere, dodeli grešnikom
duha prave pokore, da zapustijo pot
pregrehe in le tebi služijo. Posebno
pa prosim za I. I. . .. O Marija, ljuba
mati, in vsi svetniki in svetnice božje,
ki se pri Očetu veselite, tudi vi za
nas prosite, da za vami pridemo in
se z vami veselimo. Amen.

Povzdigovanje sv. hostije.

Bodi češčen, pravi živi Bog, v po¬
dobi kruha na oltarju živ pričujoč.
O Jezus, bodi mi milostljiv! O Jezus,
bodi mi usmiljen! O Jezus, odpusti
mi moje grehe!

Med povzdigovanjem.

O Jezus, trdno verujem, da si v
presvetem Rešnjem Telesu resnično
pričujoč, kakor Bog in človek sku¬
paj, in te ponižno molim. Upam v
tebe, ki si neskončna dobrota, in te
prelepo prosim tvoje božje pomoči.
Jaz te ljubim in ti izročim vse svoje
misli, besede in dejanja. Iz ljubezni

Pot v nebesa.

178

do tebe obžalujem vse svoje grehe
in trdno sklenem s tvojo milostjo
nikdar več ne grešiti.

Povzdigovanje sv. Rešnje Kivi.

Češčena bodi, sveta Rešnja Kri!
Umij me vseh mojih grehov in očisti
me tako, da bom večnega življenja
vreden. O Jezus, tebi živim! O Jezus,
tebi umrjem! O Jezus, tvoj sem živ
in mrtev! Daj, o Jezus, da tvoja draga
Rešnja Kri nad menoj ne bo izgub¬
ljena.

Po povzdigovanju.

Večni Oče! Darujem ti predrago
Kri Jezusa Kristusa, v zadoščenje za
svoje grehe in za potrebe svete
Cerkve!

Spomin za mrtve.

O Jezus, ki si na svetem križu
umrl za žive in za mrtve, usmili se
ubogih duš, ki v vicah trpijo in go¬
reče želijo priti pred božje obličje.
Spomni se mojih rajnih znancev in
dobrotnikov, prij atel j ev, sovražnikov,
posebno pa te prosim za 1.1. .. naj
odpuščenje skoraj zadobijo in se pri
tebi veselijo, kamor tudi jaz priti
želim. Amen.

179

Pater noster.

Moli: Oče naš, kateri si v nebesih itd.

Bog, ti si naš dobri Oče; daj, da
bomo tudi mi tvoji dobri otroci, ki
bomo vselej z veseljem tvojo sveto
voljo izpolnjevali. Daj nam vsakda¬
njega kruha za dušo in telo, po smrti
pa sveto nebo, da bomo srečni otroci
pri tebi vekomaj. Amen.

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, usmili se nas!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, usmili se nas!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, podeli nam mir!

Obhajilo.

Obhajaj se duhovno, rekoč:

Gospod, nisem vreden, da greš
pod mojo streho, ampak reci le z
besedo, in ozdravljena bo moja
duša! (Trikrat)

V resnici, o Gospod, nisem te
vreden, pa silno potreben; pridi torej
s svojo milostjo k meni in se vsaj v
duhu skleni z menoj. Oh, ljubi Jezus,
pridi, reci moji duši: Ti si moja in
jaz sem Zveličar tvoj. Jezus, v tebe
verujem, Jezus, v tebe zaupam, Jezus,
tebe ljubim čez vse!

12*

180

O presladki Jezus, ti moje veselje,
ostani ti v meni in jaz v tebi veko¬
maj. Ne daj, da bi se kdaj s kakim
grehom od tebe ločil! — Tebi, o Je¬
zus, hočem živeti, tebi umreti! Amen.

Molitev po obhajilu.

Usliši, Gospod Bog, molitve svoje
svete Cerkve in dodeli nam po Je¬
zusu Kristusu usmiljenje in pomoč.
Potrdi naše dobre sklepe in pomagaj
nam, da jih zvesto dopolnimo. Ohra¬
ni nam živo vero in trdno zaupa¬
nje, daj nam čisto srce, tebe goreče
ljubiti, veliko dobrega storiti za
večno zveličanje, po tem kratkem
življenju pa zadobiti krono nebe¬
škega veselja. Po Jezusu Kristusu,
tvojem Sinu, Gospodu našem, ki s
teboj živi in kraljuje v edinosti Sve¬
tega Duha od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Ko mašnik blagoslavlja:

Blagoslovi nas, vsemogočni Bog
f Oče, f Sin in Sveti f Duh. Amen.

Konec,

O Bog, kako srečen in vesel sem,
da sem se pri sveti maši udeležil za-
služenja Jezusovega. Kar je bilo po-

181

manjkljivega pri moji pobožnosti,
naj mili Jezus doda. Bodi tebi izro¬
čeno, o Bog, to sveto opravilo, naj
bo meni v tolažbo in pomoč. — Angel
božji, vodi me po vseh mojih potih,
dokler srečno ne pridem v večno
zveličanje. Amen.

Molitev po sveti maši.

Češčena Marija . . . (trikrat).

Češčena bodi, Kraljica, mati mi¬
losti, življenje, sladkost in upanje
naše, bodi češčena! K tebi vpijemo
zapuščeni Evini otroci; k tebi vzdi¬
hujemo žalostni in objokani v tej
solzni dolini. Obrni torej, naša po¬
močnica, svoje milostljive oči v nas
in pokaži nam po tem revnem živ¬
ljenju Jezusa, blagoslovljeni sad svo¬
jega telesa. O milostljiva, o dobrot¬
ljiva, o sladka Devica Marija!

V. Prosi za nas, sveta božja Po¬
rodnica.

O. Da postanemo vredni obljub
Kristusovih.

Molimo.  O Bog, naše pribeža¬
lišče in naša moč, ozri se milostno
na ljudstvo, k tebi vpijoče; in na
priprošnjo častitljive in brezmadežne

182

Device Marije, božje Porodnice, sve¬
tega Jožefa, njenega ženina, svojih
svetih apostolov, Petra in Pavla, in
vseh svetnikov, usliši milostno in
dobrotno naše prošnje za spreobr¬
njenje grešnikov, za prostost in po¬
višanje matere svete Cerkve. Po Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

Sveti nadangel Mihael, brani nas
v boju; bodi nam v pomoč zoper
zlobnost in zalezovanje hudega duha.
Ukroti naj ga Bog, ponižno za to
prosimo. In ti, vodnik nebeške vojne,
satana in druge hudobne duhove, ki
hodijo po svetu v pogubo duš, z
božjo močjo v pekel pahni. Amen.

(300 dni odpustka — Leon XIII. 6. janu¬
arja 1884.)

Presveto Srce Jezusovo usmili se
nas.

(Kdor po maši doda ta vzdihljaj trikrat,
prejme odpustka 7 let in 7 kvadragen; ta
odpustek se more darovati vernim dušam v
vicah. — Pij X. 17. junija 1904.

Molitev pred pridigo.

O Jezus, preljubi učenik, ki si
nam pot, resnica in življenje, po
svojih namestnikih nam govoriš
ter nas učiš pravično živeti, srečno

183

umreti in doseči večno zveličanje.
Odpri moja ušesa, da bom željno po¬
slušal in zvesto ohranil besede več¬
nega življenja. Sveti Duh, pripravi
moje srce, da bo seme božjega nauka
na dobro zemljo padlo in obilno
dobrega sadu obrodilo; po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

(Poslušaj rad božje nauke, in pridige ni¬
koli ne opusti; vsaka pridiga je duhovna
roža nebeškega kraljestva. Zapomni si, kar
slišiš, in tudi drugim rad povej; beseda božja
je živež naše duše!)

Molitev po pridigi.

Hvala ti, o Jezus, za vse tvoje
svete nauke. Naj bodo vselej moje
veselje, moje zaupanje in moje želje.
Daj mi, o Bog, te svete nauke zvesto
ohraniti, skrbno izpolnjevati in kakor
si obljubil, enkrat pri tebi veseliti se.
Amen.

Druga sveta maša.

(Ako pri sv. maši rožni venec ali kaj
drugega moliš ali svete pesmi poješ, moraš
pri poglavitnih delih svete maše prenehati
in moliti, kakor tukaj sledi.)

184

V cerkev stopivši se pokropi, rekoč:

Pokropi me, o Gospod, s hisopom,
in očiščen bom; umij me, in bolj bom
bel kakor sneg.

Pred sv. mašo moli:

Oče nebeški! jaz .. . (kakor pri prvi
sv. maši str. 172).

K začetku moli kes:

„0 moj Bog! — Ti in vsi moji
grehi so mi resnično žal, — ker sem
z njimi zaslužil, da me po vsej pra¬
vici kaznuješ. — Žal so mi, ker sem
tebe, svojega najboljšega Očeta, —
največjo in preljubeznivo dobroto, z
njimi razžalil. — Trdno sklenem, s
tvojo milostjo svoje življenje pobolj¬
šati, — bližnje priložnosti v greh se
varovati in nič več ne grešiti." —

K evangeliju.

(Pokrižaj se, potem moli:)

Združen z božjim Srcem Jezusovim
in z neomadeževanim Srcem Mariji¬
nim se ti, o Bog! zahvalim za sveti
evangelij in za to milost, da sem otrok
tvoje svete katoliške Cerkve. Trdno
in nedvomljivo verujem vse, kar si ti,
o Bog, razodel, kar je Jezus učil in

185

kar sveta rimsko - katoliška Cerkev
verovati zapoveduje. Daj mi milost,
po tej sveti veri živeti in umreti.

Amen.

(Zdaj moli svoje molitve, ali poj dalje.)

K darovanju.

Oče nebeški, darujem ti z mašni-
kom to sveto mašo z vsemi drugimi,
ki se danes po vsem svetu berejo, v
tvojo večjo čast božjo, v spomin trp¬
ljenja Jezusovega, v zahvalo za vse
prejete dobrote, za odpuščenje gre¬
hov in kot prošnjo vsega potrebnega
za dušo in telo. Posebej te prosim
še za I. I_

(Potem moli svoje molitve ali poj dalje.)

Povzdigovanje sv. hostije.

Bodi češčen, pravi, živi Bog, v po¬
dobi kruha na oltarju živ pričujoč.
O Jezus, bodi mi milostljiv! O Jezus,
bodi mi usmiljen! O Jezus, odpusti
mi moje grehe!

Med povzdigovanjem.

O Jezus, trdno verujem, da si v
presvetem Rešnjem Telesu resnično
pričujoč kakor Bog in človek skupaj,
in te ponižno molim. Upam v tebe,
ki si neskončna dobrota, in te pre-

186

lepo prosim tvoje božje pomoči. Jaz
te ljubim in ti izročim vse svoje misli,
besede in dejanja. Iz ljubezni do tebe
obžalujem vse svoje grehe, in trdno
sklenem s tvojo milostjo nikdar več
ne grešiti.

Povzdigovanje sv. Rešnje Krvi.

Češčenabodi, sv.Rešnja Kri! Umij
me vseh mojih grehov in očisti me
tako, da bom večnega življenja vre¬
den. O Jezus, tebi živim! O Jezus,
tebi umrjem! O Jezus, tvoj sem živ
in mrtev! Daj, o Jezus, da tvoja draga,
Rešnja Kri nad menoj ne bo izgub¬
ljena.

Večni Oče! darujem ti predrago
Kri Jezusa Kristusa v zadoščenje za
svoje grehe in za potrebe sv. Cerkve.

(Potem moli svoje molitve ali poj dalje.)

K obhajilu.

Udari se trikrat na prsi in reci tudi trikrat:

Gospod, nisem vreden, da greš pod
mojo streho, ampak reci le z besedo,
in ozdravljena bo moja duša.

Želim te, o Jezus, s čistim srcem
prejeti v svetem obhajilu; pa v res¬
nici se to zdaj ne more zgoditi. Ob¬
žalujem vse svoje grehe in te prosim:

187

pridi duhovno v moje srce in ne
zapusti me nikdar, o Jezus. Amen.

(Potem moli svoje molitve ali poj dalje.)

Konec.

Blagoslovi, vsemogočni, večni Bog
f Oče in Sin f in Sveti f Duh, vse
naše misli, besede in dejanja, vse
dušne in telesne moči in čutila. Naj
bo vse k tvoji večji časti božji in k
našemu dušnemu zveličanju. Amen.

(Molitev po sveti maši kakor na
strani 181 .) '

3. Spovedne in obhajilne molitve.

Molitev pred izpraševanjem vesti.

Ponižno pred tebe pokleknem, o
Bog, zdaj še moj usmiljeni Odrešenik,
v kratkem že morebiti moj ostri sod¬
nik! Glej, moja želja je, zakrament
svete pokore vredno prejeti. Zato te
predvsem prosim, daj mi moje grehe
tako spoznati, kakor jih bom spoznal,
ko bom stal pred tvojo sodbo. Na¬
polni me z milostjo Svetega Duha
in potrdi moj spomin, da se vseh
svojih storjenih grehov spomnim in

188

nobenega ne pozabim, razsvetli mojo
pamet, da njih hudobo in gnjusobo
prav spoznam in omeči mojo voljo,
da jih iz ljubezni do tebe obžalujem
in za vselej zapustim. — O moj angel
varih, ti si bil priča, ko sem grešil,
stoj mi tudi na strani, ko se želim
spokoriti! — O Marija, pribežališče
grešnikov, prosi zame! Amen. Oče
naš . . . Češčena Marija . . .

Kratko ogledalo vesti.

Predvsem se vprašaj: Kdaj si bil
zadnjikrat pri spovedi ?  — si bil od¬
vezan ali ne?  — ali si naloženo pokoro
opravil ?  — ali si sveto odvezo in sveto
obhajilo vredno prejel?  — Potem ko¬
likor moreš natančno premisli: po
katerih krajih sipo zadnji spovedi hodil,

— s katerimi ljudmi si govoril, delal
in občeval,  — katera posebna opravila
si imel  — in katere nevolje in težave
so te zlasti od zadnje spovedi zadele ?

— To ti bo pomagalo, da se boš laže
spomnil: kakšne misli si imel,  — kakšne
besede si govoril  — in kako si se ob¬
našal na tem kraju,  — v tej druščini,

— pri tem delu, v tem trpljenju ?  Pri
večjih grehih premisli število: koliko¬
krat si greh storil na mesec, teden ali

189

dan ?— Premisli tudi okoliščine: ali si
morebiti grešil očitno, drugim, zlasti
nedolžnim v pohujšanje,  — v bližnjem
sorodstvu  — ob sv. dnevih,  — na sve¬
tih krajih? itd.  Pri izpraševanju imej
zlasti ozir na oni greh, kateremu si
najbolj podvržen. Povprašaj se tudi,
ali si nauke, katere si pri zadnji spo¬
vedi prejel, ohranil in v srcu premiš¬
ljeval,  — ali si imel storjene sklepe
vedno pred očmi ?  Nikdar tudi ne po¬
zabi, natanko izpraševati se, ali si,
in kako si dolžnosti svojega stanu iz¬
polnjeval.

Po izpraševanju vesti.

Tak sem pred teboj, o Bog! Od
nog do glave ni nič zdravega na
meni. Strah in groza me obhaja, ko
vidim svoje velike in brezštevilne
grehe; bežal bi in skril bi se pred
teboj, kakor Adam po storjenem
grehu, toda neka moč, moč tvoje
ljubezni, me vleče k tebi. O križani
Jezus! K tebi se zatečem, saj ti edini
imaš zdravilo za moje rane, luč za
mojo slepoto, moč za mojo slabost
in življenje za mojo do smrti ranjeno
dušo. Tvoje presvete rane so moje
upanje in tvoje razpete roke moja

190

tolažba. Ti ne umiraš za pravične,
ampak za grešnike. Pekel smo za¬
služili, pa ti si smrt in pekel pre¬
magal in nam odprl vrata nebeška.
Verujem, da si tudi za mene umrl;
verujem, da je tudi za mene tekla
tvoja sv. Rešnja Kri; verujem, da si
tudi za mene molil na križu. Poln
te svete vere in ves presunjen od
tvoje neskončne ljubezni klečim ves
osramoten pred teboj in kakor cest¬
ninar v tempeljnu trkam na svoje
grešno srce in kličem: O Gospod,
bodi mi grešniku milostljiv! Kakor
grešna Magdalena ne upam se še
bližati tvojemu presvetemu Srcu,
ampak ves potrt klečim pri tvojih
nogah, jih milo objemam in s sol¬
zami močim in ne vstanem poprej,
dokler iz tvojih ust ne zaslišim ve¬
sele besede: Zaupaj, sin, — zaupaj,
hči, tvoja vera ti je pomagala, tvoji
grehi so ti odpuščeni. Poln tega za¬
upanja molim iz dna svojega srca:

Kesanje.

„0 moj Bog! — Ti in vsi moji
grehi so mi resnično žal, — ker sem
z njimi zaslužil, da me po vsej pra¬
vici kaznuješ. — Žal so mi, ker sem

191

tebe, svojega najboljšega Očeta, —
naj večjo In preljubeznivo dobroto, z
njimi razžalil. - Trdno sklenem, s
tvojo milostjo svoje življenje pobolj¬
šati, — bližnje priložnosti v greh se
varovati in nič več ne grešiti."

Pri spovedi.

1. Spovedanec poklekne k spovednici, se
pokriža in reče:

»Prosim svetega blagoslova, da se
svojih grehov prav in čisto spovem."

„Jaz ubogi grešnik se spovem
Bogu vsemogočnemu, preblaženi De¬
vici Mariji, vsem ljubim svetnikom
in vam, častitemu mašniku, božjemu
namestniku, da sem po svoji zadnji
spovedi, ki sem jo opravil - (tu se
pove, kdaj) — velikokrat in obilno
grešil; posebno pa se obtožim — “

2. Spove se svojih grehov.

3. Sklene spoved s tem, da še enkrat
obudi kes ali obžalovanje, rekoč:

„0 moj Bog! — Ti in vsi moji
grehi so mi resnično žal, — ker sem
z njimi zaslužil, da me po vsej pra¬
vici kaznuješ. — Žal so mi, ker sem
tebe, svojega najboljšega Očeta, —
največjo in preljubeznivo dobroto, z
njimi razžalil. — Trdno sklenem, s
tvojo milostjo svoje življenje pobolj-

192

sati, — bližnje priložnosti v greh se
varovati in nič več ne grešiti.“

„Prosim, duhovni oče, zveličavne
pokore in svete odveze. 41,

(Kadar te spovednik odvezujejo, obudi
še enkrat prav prisrčno kesanje nad svojimi
grehi.)

Po spovedi.

Moja duša hvali Gospoda, in vse,
kar je v meni, hvali njegovo sveto
ime! Kajti čudo svojega usmiljenja
je storil nad menoj, On, ki je mo¬
gočen in čegar ime je sveto! Iz glo¬
bočine smrti je izvlekel mojo dušo
in jo peljal k studencu življenja.
Strl je okove greha in mi podal
prstan svoje ljubezni. Opral je v svoji
krvi mojo dušo in jo oblekel s svetlim
oblačilom milosti božje. Ne na teht¬
nici pravice, ampak na tehtnici mi¬
losti je tehtal moje grehe in plačal
zame vse moje dolgove. Daleč od
sebe je vrgel moje grehe, potopil jih
je v globočino morja, in na čelo mi
vtisnil poijub miru in sprave. Otel
me je iz trume zavrženih in posadil
med svoje ljubljene otroke. Raztrgal
je dolžno pismo moje hudobije in
me zopet postavil za dediča nebe-

193

škega kraljestva. — O moj Jezus,
trdno verujem in trdno zaupam, da
me nič ne loči od tebe. Ti si moj in
jaz sem tvoj, zdaj in na vse večne
čase. O Bog usmiljenja in ljubezni,
kaj ti bom dal in kaj ti povrnil za
vse, kar si storil moji duši? Saj vidiš,
da sem zgolj nič pred teboj! O da bi
ti mogel darovati vsaj čisto daritev
resnične pokore. Zato mi pridite na
pomoč vsi angeli in svetniki božji,
da z Vašo pomočjo in zedinjen s Kri¬
stusovim zasluženjem od spovednika
naloženo pokoro prav in vredno
opravim.

(Zdaj moli pokoro, kolikor ti je za ta dan
naloženo.)

Pred svetim obhajilom.

(Molitev sv. Tomaža Akvinskega.)

Vsemogočni, večni Bog, glej, bli¬
žam se zakramentu tvojega edino-
rojenega Sina, Gospoda našega Je¬
zusa Kristusa. Bližam se kakor bol¬
nik zdravniku, kakor gobavi stu¬
dencu usmiljenja, kakor slepi večni
luči, kakor revež in siromak Gospodu
nebes in zemlje. Zato te prosim po

Pot v nebesa.

13

194

obilnosti tvojega neskončnega usmi¬
ljenja: ozdravi mojo bolezen, umij
mojo nesnago, razsvetli mojo slepoto,
obdaruj moje uboštvo in pokrij go¬
loto moje duše, da vredno prejmem
Kruh angelski, Kralja vseh kraljev
in Gospoda vseh gospodov. Daj mi,
da ga prejmem s tako častjo in po¬
nižnostjo, s tako skesanostjo in či¬
stostjo, s tako vero in pobožnostjo,
s takim sklepom in hrepenenjem,
kakor je vse to potrebno v zveličanje
moje duše. Daj mi, da ne bodo samo
moja usta Gospodovega Telesa za-
vžila, ampak da bo tudi moja duša
moč in sad tega zavžitja občutila.

O usmiljeni Bog, daj mi, da bom
Telo tvojega edinorojenega Sina, na¬
šega Gospoda Jezusa Kristusa, ki ga
je iz Marije Device nase vzel, tako
sprejel, da bom že na zemlji zdru¬
žen z njegovim skrivnostnim telesom
in prištet njegovim udom.

O predobrotljivi Oče, dodeli mi
slednjič, da tvojega prelj ubij enega
Sina, katerega tukaj na svojem po¬
potovanju pod podobo kruha skri¬
tega uživam, tamkaj v večnosti brez
zagrinjala gledam, kakor s teboj živi
in kraljuje vekomaj. Amen.

195

Zdaj obudi tri božje čednosti, rekoč:

Vera.

Verujem v tebe, pravi troedini
Bog, — Oče, Sin in Sveti Duh, —
ki si vse ustvaril, — ki vse ohranju¬
ješ in vladaš, — ki dobro plačuješ in
hudo kaznuješ. — Verujem, da se je
Sin božji učlovečil, — da nas je s
svojo smrtjo na križu odrešil, — in
da nas Sveti Duh s svojo milostjo
posvečuje. — Verujem in trdim vse,
kar si ti, o Bog, razodel — ter nam
po sveti katoliški Cerkvi zapoveduješ
verovati. — Vse to verujem, — ker
si ti, o Bog, sam na sebi resnica, —
in torej ne moreš ne goljufati in ne
goljufan biti. — V tej veri hočem
živeti in umreti. — 0 Bog, poživi
mojo vero!

Upanje.

Upam in trdno pričakujem, o Bog.
— da mi boš po zasluženju Jezusa
Kristusa dal večno zveličanje, — ki
si ga obljubil vsem, kateri izpolnju¬
jejo tvoje zapovedi. — Zato tudi upam
od tebe odpuščenja svojih grehov —
in vseh drugih milosti, — katerih
potrebujem, da si zaslužim večno zve-

13 *

190

ličanje. — Vse to upam od tebe, —
ker si vsemogočen, neskončno do¬
brotljiv, usmiljen in zvest — in torej
moreš in hočeš izpolniti, kar si ob¬
ljubil. — V tem upanju hočem živeti
in umreti. — O Bog, utrdi moje
upanje!

Ljubezen.

O moj Bog! Ljubim te nad vse,
— ker si največja dobrota in ne¬
skončno popoln, — in torej zavoljo
samega sebe vreden vse ljubezni. —
In ker ljubim tebe, — ljubim tudi
svojega bližnjega, prijatelja in ne-
prijatelja, — in ga hočem ljubiti ka¬
kor samega sebe. — V lej ljubezni
do tebe hočem živeti in umreti; —
rajši hočem dati vse, — kakor tebe
in tvojo ljubezen s kakim grehom
izgubiti. — O Bog, vnemaj bolj in
bolj mojo ljubezen do tebe. Amen.

(Sedem let in sedem kvadragen odpustka
vsakikrat. — Benedikt XIV. 28. januarja 1756.)

Molitev pri sv. obhajilu.

Ko strežnik moli „confiteor“ ali očitno
izpoved, obudi ti še enkrat popolni kes.

Mašnik se obrne k obhajancem in moli
splošno odvezo; ti pa moli:

197

Usmili se nas, vsemogočni Bog,
in odpusti nam naše grehe, ter nas
pripelji v večno življenje. Amen.

Milost, odvezo f in odpuščenje
naših grehov nam dodeli, vsemogočni
in usmiljeni Bog. Amen.

Mašnik pokaže presveto Rešnje Telo; tl
se pa udari trikrat na prsi in reci:

Gospod, nisem vreden, da greš
pod mojo streho, ampak reci le z
besedo, in ozdravljena bo moja duša.
(Trikrat.)

Potem prejmi pobožno in zaužij z za¬
upanjem in živo vero svojega Jezusa.

Po svetem obhajilu.

Zahvala.

O Jezus, moj Bog, prišel si tedaj
z vsemi zakladi svoje častitljivosti
v mojo dušo prebivat. Bodi češčen,
bodi hvaljen, bodi povišan za to ne¬
izmerno ljubezen vekomaj! Vse, kar
živi, naj te proslavlja, vse angelske
vrste naj ti pojejo hvalo zato nebe¬
ško ljubezen. Vsak dan, dokler živim,
te bom poveličeval za milost, ki si
mi jo izkazal.

198

Darovanje.

Vse, kar sem in kar imam, dam
tebi, o moj Jezus, ker si ti samega,
sebe meni dal v najsvetejšem Za¬
kramentu. Tebi se popolnoma daru¬
jem; tvoj hočem biti živ in mrtev.

Prošnja.

Ene reči te zdaj še prosim, o moj
Jezus, naj bom na vekomaj tvoj in
ti bodi vekomaj moj! V vsem mojem
življenju ne dopusti, da bi te jaz
kdaj s kakim smrtnim grehom raz¬
žalil. — O Jezus, tebi živim! O Jezus,
tebi umrjem! O predobrotljivi Jezus,
tvoj hočem biti živ in mrtev. Amen!

Po tem svetem obhajilu te še po¬
sebno prosim za I...

(Tukaj prosi, česar hočeš za sebe in za
druge.)

Sveti Gospod, vsemogočni Oče,
večni Bog! Sprejmi mojo zahvalo,
da si mene grešnika, svojega nevred¬
nega služabnika, brez vsega zaslu-
ženja, le po polni dobroti svojega
usmiljenja nasitil s predragim Te¬
lesom in s Krvjo svojega Sina, Go¬
spoda našega Jezusa Kristusa. Dodeli,
te prosim, da mi to obhajilo ne bo
v sodbo in pogubljenje, ampak v od-

199

puščenje grehov in zveličanje moje
duše. V vojski mi bodi orožje vere
in škit dobre volje. Naj izčisti iz mene
vso hudobijo in iztrebi vsako slad-
nost in poželjivost. Naj pomnoži v
meni ljubezen in potrpežljivost, po¬
nižnost in pokorščino in vsakatero
čednost. Naj mi bo močna bramba
zoper napade vseh vidnih in nevid¬
nih sovražnikov, in mogočna brzda
vseh hudih nagnjenj dušnih in teles¬
nih. Naj me s teboj, ki si edini pravi
Bog, nerazvezljivo sklene in srečno
pripelje k mojemu zadnjemu cilju
in koncu. Slednjič te še prosim, da
me enkrat k oni nepopisljivo sladki
večerji milostno pripelješ, kjer si ti
s svojim Sinom in Svetim Duhom
svojim svetnikom prava luč, popolno
nasitenje, večno veselje, dovršena
radost in popolno zveličanje. Po ravno
tem Kristusu, Gospodu našem. Amen.

(Sv. Tomaža Akvinskega.)

Duša Kristusova, posveti me,

Telo Kristusovo, zveličaj me,

Kri Kristusova, napoji me,

Voda strani Kristusove, operi me,
Trpljenje Kristusovo, utrdi me,

O dobri Jezus, usliši me,

V svoje rane, sprejmi me,

200

Od tebe se ločiti ne pusti me,

Pred hudim sovražnikom brani me,
Ob uri moje smrti pokliči me,

In k tebi priti pusti me,

Da bom s tvojimi svetniki hvalil te
Od vekomaj do vekomaj. Amen.

(Sv. Ignacija Lojolskega.)

(Kadarkoli to molitvico pobožno moliš,
dobiš 300 dni, pri sv. obhajilu pa 7 let od¬
pustka.)

Sv. Tomaža Akvinskega k najsvetejšemu
Zakramentu.

(Adoro Te.)

Iz globočine molim svojega srca,

Te pod podobo tukaj to zakritega;
Tebi zroča celo moje se sreč,

Ki po tebi le mi hrepeni in mre,
Tip, pogled, okus v tebi moti se,

Le uho kar sliši, to gotovo je.
Verujem trdno, kar zapustil božji

Sin,

On —- Resnica večna — nam je v

svoj spomin;

Na križu bil kot Bog je samo skrit,
A tukaj tud’ kot človek je prikrit;
Vendar oboje verjem, trdim in

spoznam,

Kar prosil, prosim jaz, razbojnik je

skesan. ,

201

Ne gledam kot Tomaž sicer jaz
tvojih ran,

Pa svojega Boga te vendar tu
spoznam.

Daj, da vera moja zmir bolj trdna bo,
Daj, da upam nate, ljubim te srčno,
O Gospoda smrti našega spomin —
Živi kruh z nebes, sam božji Sin!
Daj, da duša moja v tebi le živi,
Sladkosti druge ne pozna, ne poželi.
O Jezus, moj Gospod, ti blagi pelikan!
V Krvi tvoji jaz nečist naj bom opran,
Katere ena kapljica vesoljni svet,
Omiti grešnih madežev zamore spet.
Jezus moj, ki skritega te tu častim,
Daj, da prejmem to, po čemer hre¬
penim;

Daj., da pridem enkrat srečno v sveti
raj,

Kjer v tvojem gledanju bom srečen
vekomaj. Amen.

Molitev pred svetim razpelom.

Glej, o dobri in presladki Jezus!
Pred tvojim obličjem se vržem na
kolena in te prosim in rotim z vso
gorečnostjo svoje duše: vtisni mi¬
lostljiv mojemu srcu žive občutke
vere, upanja in ljubezni, resnično
žalost nad mojimi grehi in najtrd-

202

nejši sklep poboljšanja, ko z globoko
srčno ginjenostjo in žalostjo gledam
in v duhu premišljujem tvojih pe¬
tero ran in si stavim pred oči, kar
je že prerok David v tvojem imenu
govoril o tebi, o dobri Jezus: pre¬
bodli so moje roke in noge, prešteli
so vse moje kosti.“

Oče naš . .. češčena Marija . . .
(trikrat ali petkrat),  Čast bodi . ..

(Za to molitev, če se po sv. obhajilu kleče
moli, popolnoma odpustek. Pij VII. 10. aprila
1821. Pij IX. 31. julija 1858. — More se tudi
za duše v vicah darovati. Leon XII. 17. sep¬
tembra 1825.)

Druge molitve za sveto obhajilo.

(Za bogoljubne duše.)

Pred svetim obhajilom.

Sveti, mogočni, neumrjoči Bog!
Ti hočeš priti k meni in nasititi s
svojim telesom mojo dušo. O ljubi
Jezus, ti prideš, katerega je devica
rodila; ti prideš, kateri si zame na
križu umrl, na tretji dan od smrti
vstal, in si zdaj v nebeški časti. O
Kralj nebes in zemlje! Vsemogočni,
neizrečeni, neskončne časti! Kaj je

203

človek, ker njega obiskuješ? Kaj sem
jaz? Nebesa so ti premajhna, zdaj
pa hočeš obiskati mene, nevredno
stvar. Angeli in vse nebeške moči
niso nič pred teboj; jaz pa, ubogi
črvič zemlje, se predrznem k tebi se
približati! Če bi bil svet, kakor Janez
Krstnik, bi bil še nevreden te milosti;
zdaj se pa celo z grehi obložen pre¬
drznem prejeti Naj svetejšega! Že to bi
bila zame prevelika milost, če bi smel
pri tvojih nogah pobirati drobtinice,
katere padejo tebi z mize; zdaj me
pa kakor grešnika povabiš celo k
mizi in posadiš med svoje otroke;
še celo s smrtjo mi pretiš, če tvojega
mesa ne bom jedel! Nisem vreden,
da se spomniš name, pa hočeš še
celo v moje srce priti? O Gospod,
jaz nisem vreden, nisem vreden tega!

Ali ti, o Bog ljubezni, ti si mene
sam povabil in rekel: „Pridite k meni
vsi, ki se trudite in ste obteženi, in
jaz vas bom poživil “ Ali se smem
tako ljubeznivemu vabilu ustavljati?
O jaz reva, kaj pa bi pač začel brez
tebe? — Saj me ravno raditega
vabiš, ker vidiš mojo nezmožnost,
veš, kako slab in potreben sem tvoje
pomoči! Glej, ali nadložnega, o Go-

204

spod, katerega vabiš! Tu sem zdaj
z vso svojo duhovno težo, poživi me,
okrepčaj in ozdravi me. Ti sam
si rekel: „Kdor je moje meso in pije
mojo kri, ima večno življenje in jaz
ga bom obudil poslednji dan.“ Po¬
koren tvoji besedi pridem torej k
tebi, o Zveličar! — Očisti me vse hu¬
dobije greha in napolni me s svojo
milostjo.

Dodeli mi, o Gospod, pravo živo
vero, katera me bo učila tebe tu v
presveti hostiji spoznati in moliti.
Jaz verujem o Jezus, jaz trdno ve¬
rujem, da si ti v podobi kruha in vina
pravi, živi Bog in človek s svojim
celim bitjem pričujoč. Brez dvojenja
verujem, da si ti ravnotisti tu, ka¬
teri si, spočet od Svetega Duha, rojen
od Marije, na sv. križu trpel in umrl
za nas, kateri zdaj sediš na desnici
Očetovi, in boš enkrat prišel vse ljudi
sodit. Trdno verujem vse to radi-
tega, ker si ti večna resnica, sam
rekel: „Vzemite in jejte, to je moje
telo. — Pijte, to je moja kri.“ O Bog,
potrdi mojo slabo vero!

Obudi, o božji Zveličar, v meni
trdno zaupanje na tvojo neizrečeno
dobroto! O Jezus, ti zapopadek vseh

dobrot in začetek vseh milosti, ki si
zdaj tu pričujoč, ti daš meni celo
sebe samega; ali moja duša ne bo
zaupala, ko ji boš podelil s seboj tudi
vse drugo, kar je potrebno? Le ti
sam mi moreš dati vse dobrote, ker
le ti sam si vsemogočen — pa tudi
tvoja neizrečena dobrota mi hoče po¬
deliti vse, kar mi je v prid. — Zve¬
ličan, kateri nate zaupa, on v zaupa¬
nju ne bo osramočen. O Bog, potrdi
moje upanje!

O Jezus, pripravil si jed za mojo
dušo, jed, katera ima na sebi znamenja
ljubezni, užgi po njej v mojem mrzlem
srcu ogenj tvoje čiste ljubezni! O
ljubljeni moje duše, kako bi jaz tebe
ne ljubil, ker ti mene tako neizre¬
čeno ljubiš! Iz ljubezni do mene si
stopil iz previsoke nebeške časti na
revno zemljo, vzel nase vse reve in
težave, da prestal si zame najbrid-
kejšo smrt. In vse to ti še ni bilo za¬
dosti, temuč tvoja ljubezen me hoče
zdaj še s tvojim lastnim mesom v
svetem Zakramentu živiti! O ne¬
skončna ljubezen, kako ti bom to
povrnil? — Ljubiti te hočem, o Jezus,
ljubiti; nič naj me od tvoje ljubezni
ne loči, le pomagaj mi!

206

O ljubeznivi Jezus! Odpusti mi,
ker sem začel misliti na tvojo lju¬
bezen tako pozno. - 0 da bi te jaz
nikdar ne bil razžalil! Zato se kesam
vseh svojih grehov in jih čez vse
črtim, ter se jih obtožim tvojemu
namestniku s trdnim zaupanjem, da
mi boš po svojem predragem zaslu-
ženju rad vse odpustil. Očisti me
skrivnih grehov, naj te vredno prej¬
mem!

O Jezus, kako neizrečeno moja
duša tebe želi! — Kakor hrepeni je¬
len po izviru hladne vode, tako žeja
moja duša po tebi, o Gospod! Utrudil
sem se na grešni stezi, moje srce se
od sveta ni nasitilo. Le ti, o moj Bog!
si sam moj mir, moj pravi užitek,
moje veselje. Le pridi, o moj Zve¬
ličar, ne odlagaj dolgo! Pridi, o moj
ljubljeni, moja radost, moje veselje,
moja moč! — Ti že stojiš pred durmi
mojega srca in trkaš. Blizu si, o Go¬
spod, jaz čujem tvoj glas. Pridi, o
Jezus, pridi skoraj!

O presveta Devica Marija, ki si
bila vredna Jezusa v svojem najči¬
stejšem telesu nositi, izprosi mi mi¬
lost, da tudi jaz njega v naj svetejšem
Zakramentu vredno prejmem in za-

207

dobim v svoje srce. Sveti angel varih,
prosi zame, da bom užival angelski
kruh v zveličanje svoje duše. Vsi
svetniki božji, prosite zame, naj pre¬
jemam na tem revnem svetu Jezusa
tako vredno, kakor ste nekdaj vi
njega prejemali, da se kdaj ž njim
v vašem tovarištvu na veke veselim.

O moj Bog, jaz ti darujem to pre¬
sveto obhajilo k tvoji največji časti
v spomin bridkega trpljenja in smrti
mojega Zveličarja, v zahvalo za vse
meni in vsem vernim izkazane do¬
brote, za odpuščenje vseh mojih gre¬
hov in z njimi zasluženih pokor, za
moje lastno in mojih sorodnikov in
znancev zveličanje in v razveseljenje
vernih duš, posebno tistih, za katere
sem med drugimi bolj dolžan moliti.
Posebno pa to darujem za odvrnjenje
greha I., v katerega tolikokrat padem,
in za dobitev čednosti I., katere mi
najbolj manjka, da bom čedalje bolj
rastel v tvoji milosti in postajal
s teboj zedinjen. Daj, da naj jaz in
vsi, katere v to sveto obhajilo skle¬
nem, postanemo deležni tistega sve¬
tega sadu, katerega so bili deležni
vsi tisti, kateri so presveto Rešnje
Telo kdaj prav vredno uživali. Amen.

208

Zdaj stopam tja k oltarju, bolan
stopam k zdravniku, grešnik k za¬
četniku milosti, slep k svetlobi večne
luči, ubog in potreben h Gospodu
nebes in zemlje. O Jezus, daj mi trdno
vero, močno upanje in gorečo lju¬
bezen, naj tvoje presveto Telo vredno
prejmem.

Glej, moja duša, tvoj sveti ženin
se bliža, hiti mu naproti. O moj Bog
in moj Gospod! O Jagnje božje, ki
odjemlješ grehe sveta, pomiri mojo
dušo! Amen.

Gospod, nisem vreden, da greš pod
mojo streho, ampak reci le z besedo,
in ozdravljena bo moj a duša. (Trikrat.)

Po svetem obhajilu.

Pri meni si, o Jezus moj! Naj te
zdaj objamem — o ljubljeni! Ne za¬
pusti me, ostani pri mehi ubogem!
— Ostani tu, o ženin moje duše, —
tebi sem ves podvržen — oh ne od¬
stopi od mene, o Jagnje božje! —Le
tebi samemu hočem živeti!

O najljubljenejši, o presladki, kje
na zemlji najdem brez tebe kako ra¬
dost? — Če me ti, o Jezus, zapustiš,
kam se hočem obrniti? — Naj bo
moje srce za tron ljubezni tvoje, —

209

o Kralj čistih duš! — S teboj, o božji
Sin, se hočem zaročiti na veke.

O najlepši! — Tebi naj bom za¬
ročen — naj bom tvoj, tvoj na veke!
Ne zavrzi, o presladki, neveste svoje,

— zveste nikdar ne zapusti! — O da
bi jaz že tam zgoraj bil, tam gori v
lepem raju, — zakaj tu je tako ža¬
lostno — žalostno je na temni zemlji.

Ali vendar, če ne bo moja molitev
preslaba —*• ne dovolim, da bi ti več
kdaj zapustil mene, nevesto svojo.

— Pri tebi žalosti ne čutim, niti trp¬
ljenja ne. — S teboj je trpljenje
sladko.

Do smrti hočem ti zvest ostati,
in daj, da moje srce radi prazne
sleparije ne omrzli! — Tvoj sem, na
veke tvoj! — Tebe ljubim, ljubim bolj,
kakor vse. — Daj, da ti vsekdar do-
padem, — vsekdar v čistosti mojega
srca. — Daj, da bom potrpežljiv in
skesan v smrtni stiski, o presladki
Jezus! — Moj zadnji zdihljaj naj bo
tvoje presveto Ime, in potem večno
veselje.

Našel sem, katerega moja duša
ljubi, trdno ga držim, in ne pustim
ga več iz svojega srca. Veseli se,
moja duša, in razveseli se v Bogu

Pot v nebesa,

14

210

svojem Zveličarju. On se je ozrl na
mojo nizkost in je storil z mano
veliko. Jaz zdaj živim, ali vendar ne
živim jaz, temuč Kristus živi v meni!
Zdaj pusti, o Jezus, svojega služab¬
nika v miru počivati; zakaj moje oči
so videle zveličanje. O Bog, o moj
Bog; da bi le jaz mogel zdaj v tvojem
svetem objemanju in v tvoji ljubezni
umreti.

O Bog ljubezni; ti izvir nebeških
milosti, moj Bog in Gospod! Jaz
grešni človek te imam zdaj v sebi.
Odkod je meni ta neizrečena milost,
ker pride kralj vseh kraljev k meni?
V strahu te ponižno molim. Moja
duša te hvali in se te veseli, o moj
Zveličar, ki si se ozrl na moje ubo¬
štvo in storil velike reči pri meni.

Kako te bom le za to milost za¬
hvalil, da daš sam sebe meni za
hrano ? Če imam tebe, imam vse. O
neizrečena ljubezen! Kateri pastir da
svojim ovčicam lastno meso in kri
za hrano? Le ti, o Jezus, ti si nam
dal vse, ti si za nas dal življenje in
nebeško jed za naše duše.

Ti si se zame daroval in se z
mano zaročil; vzemi še mene zdaj za
dar: Dušo in telo, vse počutke in

211

vso moč izročim tebi. Daj mi milost,
da zate iz ljubezni delam in trpim.
Ti si umrl zame, pa v meni zdaj živiš.
Tudi jaz hočem zate živeti in umreti.
Nič mi drugega ne bo želeti, kakor
le tebe spoznati, ljubiti in tvojo pre¬
sveto voljo izpolniti.

Daj mi, o Gospod, da grehu in
svetu čedalje bolj odmiram; naj sta¬
rega človeka slečem in živim po tvo¬
jem nauku, napolni me s svojim du¬
hom! posveti moje misli, želje, be¬
sede in dejanja. Ne pripusti, da bi
se moje srce zajelo v posvetno ve¬
selje, ali se zaljubilo v kako stvar;
le tebe naj ljubim vsekdar in čez
vse. Daj mi milost, da bom od dneva
do dneva boljši postajal. V pokori
živeti in v tvoji milosti umreti, to
je moje edino poželenje. In za to mi¬
lost te najbolj prosim, o Jezus, ki
stanuješ zdaj v mojem srcu. Vem,
da moje prošnje ne boš zavrgel.

fto bo prišel konec mojega živ¬
ljenja, daj mi svete zakramente
vredno prejeti. Povečaj moj kes, mojo
vero, moje zaupanje in mojo ljubezen.
Ostani takrat z milostjo pri meni,
daj mi še pred smrtjo poljubiti tvoj
križ in umreti v ljubezni.

14 *

212

Prosim tudi za svoje starše, pri¬
jatelje, dobrotnike in sovražnike; za
vse neverne ljudi in grešnike. Pro¬
sim te posebno za 1.1.... Blagoslovi
nas vse; daj nam svojo milost, naj
vsi tebi služimo v svetosti in v pra¬
vičnosti. Daj tudi vsem vernim du¬
šam večni mir in pokoj. Amen.

(Zdaj še moli molitev pred svetim raz¬
pelom.)

4. Pri popoldanski službi božji.

Litanije presv. imena Jezusovega.

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog Sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Jezus, Sin živega Boga,

Jezus, odsvit Očeta,

Jezus, žar večne luči,

Jezus, kralj veličastva,

Jezus, solnce pravice,

Jezus, Sin Marije Device,

Jezus ljubeznivi,

Jezus čudoviti,

Jezus, močni Bog,

Jezus, oče prihodnjega veka,
Jezus, angel velikega sklepa,
Jezus najmogočnejši,

Jezus najpotrpežljivejši,

Jezus najpokornejši,

Jezus krotki in iz srca ponižni,
Jezus, ljubitelj čistosti,

Jezus, naš ljubitelj,

Jezus, Bog miru,

Jezus, začetnik življenja,

Jezus, zgled čednosti,

Jezus, goreči ljubitelj duš,

Jezus, naš Bog,

Jezus, naše pribežališče,

Jezus, oče ubogih,

Jezus, zaklad vernih,

Jezus, dobri pastir,

Jezus, prava luč,

Jezus, večna modrost,

Jezus, neskončna dobrota,

Jezus, naša pot in naše življenje,
Jezus, veselje angelov,

Jezus, kralj očakov,

Jezus, voditelj apostolov,

Jezus, učitelj evangelistov,

Jezus, srčnost mučencev,

214

Jezus, luč spoznavavcev,

Jezus, čistost devic,

Jezus, krona vseh svetnikov,
Bodi nam milostljiv, prizanesi
o Jezus!

Bodi nam milostljiv, usliši nas
Jezus!

Vsega hudega
Vsega greha
Svoje jeze
Skušnjav hudičevih
Duha nečistosti
Večne smrti

Zanemarjanja tvojih navdihov
Po skrivnosti svojega svetega
učlovečenja
Po svojem rojstvu
Po svojem detlnstvu
Po svojem božjem življenju
Po svojih trudih
Po svoji smrtni bridkosti in
svojem trpljenju
Po svojem križu in svoji zapušče¬
nosti

Po svojih bolečinah
Po svoji smrti in svojem pokopu
Po svojem vstajenju
Po svojem vnebohodu
Po svoji ustanovitvi najsvetej¬
šega Zakramenta

usmili d' o reši nas, o Jezus!

se nas! S __-_

215

Po svojih radostih I *. T
r, . 1 resi nas, o Jezus!

Po svojem veličastvu]

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe

sveta, prizanesi nam, o Jezus!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe

sveta, usliši nas, o Jezus!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe

sveta, usmili se nas, o Jezus!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Molimo.  Gospod Jezus Kristus,
ki si rekel: „Prosite in se vam bo
dalo, iščite in boste našli, trkajte in
se vam bo odprlo," daj nam, te pro¬
simo, gorečnost svoje božje ljubezni,
da te bomo s celim srcem, z besedo
in dejanjem ljubili in neprenehoma
hvalili.

Daj nam, Gospod, da vedno v sebi
ohranimo strah in ljubezen do tvo¬
jega svetega imena, ker nikdar ne
nehaš voditi teh, ki jih utrdiš v sta¬
novitnosti svoje ljubezni. Ki živiš in
kraljuješ od vekomaj do vekomaj.
Amen.

(300 dni odpustka enkrat na dan. —
Leon XIII. 16. januarja 1886.)

[Ob praznikih se lahko pristavi cerkvena
molitev dotičnega dne.]

216

Molitev k presv, Rešnjemu Telesu

se moli, kadar je izpostavljeno.

V. Kruh iz nebes si jim podelil.
(Aleluja.)

O. Ki ima vso sladkost v sebi.
(Aleluja.)

Molimo.

O Bog, ki si nam v čudežnem za¬
kramentu spomin svojega trpljenja
zapustil, daj nam, te prosimo, svete
skrivnosti tvojega telesa in tvoje
krvi tako častiti, da bomo sad tvo¬
jega odrešenja vedno v sebi čutili.
(Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do
vekomaj. Amen.)

Molitev za vse potrebe.

(Moli se navadno po litanijah ob nedeljah
in praznikih; na predvečere in ob največjih
praznikih se primerneje izpušča.)

Molimo.

Vsemogočni večni Bog, nebeški
Oče, poglej z očmi svoje neskončne
milosti naše bridkosti, nadloge in te¬
žave. Usmili se vseh vernih kristja¬
nov, za katere seje  tvoj edinorojeni
Sin, naš Gospod in Zveličar Jezus
Kristus, voljno grešnikom v roke dal
in tudi svojo drago kri na lesu sve-

217

tega križa prelil. Po tem Gospodu
Jezusu odvrni, milostljivi Oče, zaslu¬
žene šibe, sedanje in prihodnje ne¬
varnosti, pogubne upore, vojsko,
draginjo, bolezni in žalostne hude
čase.

Vsemogočni večni Bog, usmili se
svojega služabnika, našega papeža I.,
in vodi ga v svojem usmiljenju po
potu večnega življenja, da bo, kar je
tebi prijetno, s tvojo pomočjo želel
in z vso močjo izvrševal.

O Bog, pastir in vladar vseh ver¬
nih, glej milostljivo na svojega slu¬
žabnika, našega škofa I., ki si ga za
pastirja naši škofiji postavil; podeli
mu, da bo tistim, črez katere je po¬
stavljen, z besedo in dejanjem ko¬
ristil in tako s čredo, ki mu je iz¬
ročena, dosegel večno življenje.

Prosimo, vsemogočni Bog, naj tvoj
služabnik, naš cesar I., ki je po tvo¬
jem usmiljenju sprejel cesarsko vla-
darstvo, tudi raste v vseh čednostih,
da bo, z njimi lepo ozaljšan, mogel
greha se vhrovati, sovražnike zmago¬
vati, in k tebi, ki si pot, resnica in
življenje, v milosti dospeti.

Bazsvetli in potrdi v vsem dobrem
duhovske in svetne gosposke in ob-

218

lastnike, da bodo pospeševali vse, kar
more pripomoči k tvoji časti, k na¬
šemu zveličanju, k miru in sreči
vsega krščanstva.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da
moramo prositi, za svoje prijatelje
in neprijatelje, za zdrave in bolne,
za vse žalostne in revne kristjane,
za žive in mrtve.

Podeli nam, Bog miru, pravo edi-'
nost v veri brez vsega razdora in
vsake ločitve. Obrni naša srca k pravi
pokori in k poboljšanju našega živ¬
ljenja. Užgi v nas ogenj svoje lju¬
bezni. Daj nam goreče želje po vsej
pravičnosti, da ti bomo kakor tvoji
pokorni otroci v življenju in smrti
prijetni in dopadljivi.

Tebi, Gospod, bodi vedno pripo¬
ročeno vse naše delo in opravilo,
naše življenje in naša smrt. Daj nam
tvojo milost tukaj uživati in tamkaj
z vsemi izvoljenimi doseči, da te
bomo v večnem veselju in zveličanju
hvalili in molili. To nam podeli, Go¬
spod, nebeški Oče, po Jezusu Kristusu,
svojem ljubem Sinu, Gospodu našem
in Odrešeniku, ki s teboj živi in
kraljuje v.^ edinosti Svetega Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

219

V. Božja pomoč ostani vedno pri

nas.

O. Amen.

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
(trikrat),  Čast bodi . . .

Litanije presv. Srca Jezusovega.

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin, Odrešenik sveta,

'Bog Sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Srce Jezusa, Sinu večnega Očeta,
Srce Jezusovo, v Materi Devici od
Svetega Duha upodobljeno,

Srce Jezusovo, z Besedo božjo v osebi
zedinjeno,

Srce Jezusovo, neskončno veličastno,
Srce Jezusovo, sveti tempelj božji,
Srce Jezusovo, šotor Najvišjega,

Srce Jezusovo, hiša božja in vrata
nebeška,

Srce Jezusovo, žareče ognjišče lju¬
bezni,

220

Srce Jezusovo, posoda ljubezni in
pravice, usmili se nas!

Srce Jezusovo, dobrote in ljubezni
polno,

Srce Jezusovo, globočina vseh čed¬
nosti,

Srce Jezusovo, vse hvale vredno,

Srce Jezusovo, kralj in središče vseh
src,

Srce Jezusovo, v katerem so vsi za¬
kladi modrosti in vednosti,

Srce Jezusovo, v katerem biva vsa
polnost božanstva,

Srce Jezusovo, nad katerim ima Oče
posebno veselje,

Srce Jezusovo, iz čigar polnosti smo
vsi prejeli,

Srce Jezusovo, hrepenenje večnih
višav,

Srce Jezusovo, potrpežljivo in ne¬
skončno usmiljeno,

Srce Jezusovo, bogato za vse, ki te
kličejo,

Srce Jezusovo, vir življenja in sve¬
tosti,

Srce Jezusovo, sprava za naše grehe,

Srce Jezusovo, z zasramovanjem na¬
sičeno,

Srce Jezusovo, kavoljo naših hudobij
potrto,

221

Srce Jezusovo, do smrti pokorno,
usmili se nas!

Srce Jezusovo, s sulico prebodeno,
Srce Jezusovo, vir vse tolažbe,

Srce Jezusovo, naše življenje in vsta¬
jenje,

Srce Jezusovo, naš mir in naša
sprava,

Srce Jezusovo, daritev za grešnike,
Srce Jezusovo, zveličanje v tebe upa¬
jočih,

Srce Jezusovo, upanje v tebi umira¬
jočih,

Srce Jezusovo, sladkost vseh svet¬
nikov,

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe

sveta, prizanesi nam, o Gospod!
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe

sveta, usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe

sveta, usmili se nas!

V. Jezus krotki in iz srca ponižni.
O. Upodobi naše srce po svojem
Srcu.

Molimo.  Vsemogočni večni Bog,
ozri se na Srce svojega preljubega
Sina in na češčenje in zadoščenje,
ki ti ga opravlja v imenu grešnikov,
in po njem potolažen odpusti njim,

222

ki prosijo tvojega usmiljenja, v imenu
istega tvojega Sina Jezusa Kristusa,
ki s teboj živi in kraljuje v edinosti
Svetega Duha, Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

(300 dni odpustka vsakikrat. — Leon XIII.)

[Kadar se molijo samo litanije do tukaj,
se pristavi Oče naš . . . Češčena Marija . . .
(trikrat),  Čast bodi . . .]

Posvetitev presv. Srcu Jezusovemu.

(Moli se najprimerneje na praznik presve¬
tega Srca Jezusovega ali v nedeljo za njim,
in ob prvih petkih, oziroma prvih nedeljah.)

Presladki Jezus, Zveličar člove¬
škega rodu, ozri se na nas, ki v glo¬
boki ponižnosti klečimo pred tvo¬
jim oltarjem. Tvoji smo, tvoji ho¬
čemo biti. Da bi pa mogli biti s te¬
boj trdneje sklenjeni, glej, zato se
danes vsak izmed nas radovoljno
posveti tvojemu presvetemu Srcu.

Tebe mnogi niso nikdar poznali,
mnogi pa so tvoje zapovedi zaniče¬
vali in te zavrgli. Usmili se obojih,
dobrotljivi Jezus, in potegni vse k
svojemu svetemu Srcu. Kralj bodi,
Gospod, ne samo vernih, ki niso ni-

223

kdar odpadli od tebe, temveč tudi
izgubljenih sinov, ki so te zapustili;
daj, da se skoraj vrnejo v Očetovo
hišo, da ne poginejo uboštva in la¬
kote. Kralj bodi tistih, ki jih slepi
verska zmota ali loči razkol, in po¬
kliči jih nazaj v zavetje resnice in
k edinosti vere, da bo kmalu en hlev
in en pastir. Kralj bodi tudi vseh
tistih, ki žive v stari zmoti pogan¬
stva; reši jih iz teme in privedi jih
k luči v božje kraljestvo.

Daj, Gospod, svoji Cerkvi varno
in blagonosno prostost; daj vsem
narodom red in mir; daj, da se bo
od kraja do kraja zemlje razlegal
en glas: Bodi hvala božjemu Srcu,
ki nas je rešilo, slava in čast mu
vekomaj! Amen.

[Ako se litanije presv. Srca Jezusovega
molijo na kateri praznik, se lahko dostavi
cerkvena molitev dotičnega dne.]

Molitev za vse potrebe

se pristavlja pri javnih večernicah ob nede¬
ljah in praznikih; glej stran 216 .

(Za sklep:)

Oče naš . . . češčena Marija . . .
(trikrat),  Čast bodi . . .

224

Lavretanske litanije Matere božje.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!
Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog Sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Sveta Marija,

Sveta Mati božja,

Sveta Devic devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti božje,

Mati prečista,

Mati brezmadežna,

Mati nedolžna,

Mati deviška,

Mati ljubezniva,

Mati čudovita,

Mati dobrega sveta,

Mati Stvarnikova,

Mati Odrešenikova,

Devica najmodrejša,

Devica častitljiva,

Devica hvalevredna,

Devica mogočna,

prosi za nas!

Devica milostljiva,

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti,

Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,

Posoda vse svetosti,

Roža skrivnostna,

Stolp Davidov,

Stolp slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja zaveze,

Vrata nebeška,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,
Pribežališče grešnikov,
Tolažnica žalostnih,
Pomoč kristjanov,

Kraljica angelov,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,
Kraljica apostolov,
Kraljica mučencev,
Kraljica spoznavavcev,
Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov,
Kraljica brez madeža izvirnega
greha spočeta,

Kraljica presv. rožnega venca,

Pot v nebesa.

15

prosi za nas!

226

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe

sveta, prizanesi nam, o Gospod!
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe

sveta, usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe

sveta, usmili se nas!

(300 dni odpustka vsakikrat. — Pij VII.,
30. septembra 1817.)

[Ob Marijinih praznikih se lahko dostavi
cerkvena molitev dotifinega dne.]

Molitev k presv. Rešnjemu Telesu

(se moli, kadar je izpostavljeno).

V. Kruh iz nebes si jim podelil.
(Aleluj a.)

O. Ki ima vso sladkost v sebi.
(Aleluja.)

. Molimo.

O Bog, ki si nam v čudežnem za¬
kramentu spomin svojega trpljenja
zapustil, daj nam, te prosimo, svete
skrivnosti tvojega telesa in tvoje
krvi tako častiti, da bomo sad tvo¬
jega odrešenja vedno v sebi čutili.
(Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do
vekomaj. Amen.)

Molitev k Materi božji.

Pod tvoje varstvo pribežimo, o
sveta božja Porodnica, ne zavrzi na-

227

ših prošenj v naših potrebah, temveč
reši nas vselej vseh nevarnosti, o
častitljiva in blagoslovljena Devica,
naša gospa, naša srednica, naša be¬
sednica! S svojim Sinom nas spravi,
svojemu Sinu nas priporoči, svojemu
Sinu nas izroči!

V. Prosi za nas, sveta božja Po¬
rodnica.

O. Da postanemo vredni obljub
Kristusovih.

Molimo.  Podeli nam svojim slu¬
žabnikom, prosimo, Gospod Bog, da
se bomo vedno veselili zdravja na
duši in na telesu, in da bomo po
častitih prošnjah presvete Marij e vse¬
lej Device sedanje žalosti rešeni in
večnega veselja deležni. (Po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.)

Cerkvene antifone in prošnje do Matere
božje.

(Ob Marijinih praznikih, ob katerih se moli
cerkvena molitev za dotični dan, se nasled¬
nja molitev lahko izpusti.)

A. Od prve adventne nedelje do Božiča.

Premila Mati Zveličarjeva, ki
ostaneš vrata nebeška in morska
zvezda, pomagaj ljudstvu, ki je padlo,

15 *

228

pa želi vstati; ti, ki si svojega Stvar¬
nika čudežno rodila; ti, Devica prej
in slej, ko si iz Gabrielovih ust pre¬
jela oznanjenje, usmili se grešnikov!

V. Angel Gospodov je oznanil
Marij i.

O. In spočela je od Svetega Duha.

Molimo.  Milost svojo, prosimo
te, Gospod, v naša srca vlij, da ki
smo po angelovem oznanjenju spo¬
znali učlovečenje Kristusa, tvojega
Sina, po njegovem trpljenju in križu
dosežemo častitljivo vstajenje. (Po
istem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.)

B. Od Božiča do Svečnice.

Premila Mati Zveličar jeva . . . itd.
(kakor pred Božičem).

V. Po porodu si Devica čista
ostala.

O. Božja Porodnica, prosi za nas!

Molimo.  O Bog, ki si po rodo¬
vitnem devištvu blažene Marije po¬
delil človeškemu rodu dar večnega
zveličanja, daj nam, te prosimo, naj
čutimo, da prosi za nas ona, po ka¬
teri smo bili vredni, prejeti začet¬
nika življenja, Gospoda našega Je¬
zusa Kristusa, tvojega Sina. (Amen.)

229

C. Od Svečnice do velikega četrtka.

Zdrava, o nebes Kraljica;
Zdrava, angelov gospa;

Zdrava korenina; zdrava vrata,
Iz katerih svetu luč je prisijala.

O veseli se, Devica slavna,

Nad vse krasna;

Bodi zdrava, o prelepa,

Prosi za nas Kristusa!

V. Dovoli, naj te hvalim, o sveta
Devica.

O. Daj mi moč zoper sovražnike
svoje.

Molimo.  Podeli nam, milostljivi
Bog, pomoč v naši slabosti, da ki
obhajamo spomin svete božje Porod¬
nice, s pomočjo njene priprošnje od
svojih grehov vstanemo. (Po istem
Kristusu, Gospodu našem. Amen.)

D. Od velike sobote do prve pobinkoštne
nedelje.

Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja.
Zakaj On, ki si ga bila vredna nositi,
aleluja.

Je vstal, kakor je rekel, aleluja.
Prosi za nas Boga, aleluja.

V. Veseli in raduj se, Devica Ma¬
rija, aleluja.

O. Ker je Gospod res vstal, aleluja.

230

Molimo. O Bog, ki si z vstaje¬
njem svojega Sina, našega Gospoda
Jezusa Kristusa, svet razveselil; daj,
prosimo, da po njegovi Materi Devici
Mariji dosežemo veselje večnega živ¬
ljenja. (Po istem Kristusu, Gospodu
našem.. Amen.)

E. Od prve pobinkoštne nedelje do Adventa.

Češčena bodi, Kraljica, Mati mi¬
losti, življenje, sladkost in upanje
naše, bodi češčena! K tebi vpijemo
zapuščeni Evini otroci; k tebi vzdi¬
hujemo žalostni in objokani v tej
solzni dolini. Obrni torej, naša po¬
močnica, svoje milostljive oči v nas
in pokaži nam po tem revnem živ¬
ljenju Jezusa, blagoslovljeni sad svo¬
jega telesa. O milostljiva, o dobrot¬
ljiva, o sladka Devica Marija!

V. Prosi za nas sveta božja Po¬
rodnica.

O. Da postanemo vredni obljub
Kristusovih.

Molimo.  Vsemogočni, večni Bog,
ki si telo in dušo častite Device in
Matere Marije, da bi vredno prebiva¬
lišče tvojega Sina biti zaslužila, s
pomočjo Svetega Duha pripravil, daj,
da bomo, ki se njenega spomina ve-

231

selimo, po njenih milostljivih proš¬
njah prihodnjega zla in večne smrti
rešeni. (Po istem Kristusu, Gospodu
našem. Amen.)

Molitev k sv. Jožetu.

Glejte, zvesti in modri služabnik,
ki ga je Gospod postavil nad svojo
družino.

V. Prosi za nas, sveti Jožef!

O. Da postanemo vredni obljub
Kristusovih.

Molimo.  Naj nam pomaga, pro¬
simo te, Gospod, zasluženje ženina
tvoje presvete Matere Marije, da nam
bo po njegovih priprošnjah podeljeno,
česar naša slabost ne more doseči.
(Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do
vekomaj. Amen.)

Molitev za vse potrebe.

(Moli se po litanijah ob nedeljah in praz¬
nikih ; na predvečere se primerneje izpušča.)

Ponižno te prosimo, Gospod, raz¬
veži milostno naših grehov vezi, in
po prošnjah svoje izvoljene Matere,
ljube Device Marije, in vseh svojih
svetnikov ohrani nas svoje služab¬
nike, naše dobrotnike in naše dru¬
žine v vsej svetosti. Očisti grehov in

232

hudobije vse naše sorodnike in pri¬
jatelje in napolni jih z lepimi čed¬
nostmi. Podeli nam mir in zdravje,
odvrni od nas vidne in nevidne so¬
vražnike in odženi vse hude želje.
Daj nam zdravo vreme in dobro
letino. Skaži milost našim prijate¬
ljem in neprijateljem. Obvaruj to
duhovnijo z vsemi, ki v njej prebi¬
vajo, kuge, lakote, vojske, ognja,
potresa in povodnji; in podeli mi¬
lostljivo vsem vernim kristjanom,
živim in mrtvim, v nebeškem kralje¬
stvu večno življenje, mir in pokoj.

Obvaruj našega papeža I., našega
škofa I., našega cesarja I., vso našo
duhovsko in svetno gosposko in vse
krščansko ljudstvo vseh nadlog in
vsega hudega. In tvoj blagoslov pridi
iz nebes na nas in ostani vedno pri
nas. — Po Gospodu našem Jezusu
Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj živi
in kraljuje v edinosti Svetega Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj.

O. Amen.

V. Božja pomoč ostani vedno pri
nas.

O. Amen.

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
(trikrat),  Čast bodi .. .

233

Pri pobožnosti svetega rožnega venca
v oktobru.

(Po lavretanskih litanijah naj se moli
namesto molitve „K sv. Jožefu" in „Za vse
potrebe" samo naslednja molitev.)

K tebi, o sveti Jožef, pribežimo v
svojih stiskah, in ko smo na pomoč
poklicali tvojo presveto nevesto, pro¬
simo zaupljivo tudi tvojega varstva.
Pri ljubezni, ki te je vezala z brez¬
madežno Devico, božjo Materjo, in
pri očetovski ljubezni, s katero si
objemal dete Jezusa, te ponižno pro¬
simo, ozri se milostno na delež, ki
ga je pridobil Jezus s svojo krvjo,
in pomagaj nam v naših potrebah
s svojo močjo in priprošnjo.

O preskrbni varih svete družine,
varuj izvoljeno ljudstvo Jezusa Kri¬
stusa; odvrni od nas, ljubeznipolni
oče, vsako kugo zmot in greha. Pod¬
piraj nas milostno iz nebes, o mo¬
gočni naš varih, v tem boju zoper
moči teme, in kakor si nekdaj otel
dete Jezusa iz smrtne nevarnosti,
tako brani zdaj sveto Cerkev božjo
sovražnega zalezovanja in vsakega
nasprotovanja. Varuj nas vsekdar,
da bomo po tvojem zgledu in s tvojo
pomočjo mogli sveto živeti, srečno

234

umreti in doseči večno zveličanje v
nebesih. Amen.

Oče naš . . . Češčena Marija ...
(trikrat),  Čast bodi .. .

ce

CD

S

P

Litanije vseh svetnikov.

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas !
Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog Sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Sveta Marija,

Sveta Mati božja,

Sveta devic Devica,

Sveti Mihael,

Sveti Gabriel,

Sveti Rafael,

Vsi sveti angeli in nadangeli,
prosite za nas !

Vse svete vrste zveličanih duhov,
prosite za nas!

Sveti Janez Krstnik, j osi za nas  ,
Sveti Jožef, J

Vsi sveti očaki in preroki, prosite
za nas!

prosi za nas!

usmili

235

prosi za nas!

Sveti Peter,

Sveti Pavel,

Sveti Andrej,

Sveti Jakob,

Sveti Janez,

Sveti Tomaž,

Sveti Jakob,

Sveti Filip,

Sveti Jernej,

Sveti Matej,

Sveti Simon,

Sveti Tadej,

Sveti Matija,

Sveti Barnaba,

Sveti Luka,

Sveti Marko,

Vsi sveti apostoli in evangelisti,

Vsi sveti učenci Gospodovi,

Vsi sveti nedolžni otroci, J

Sveti Štefan, 1
Sveti Lavrencij, prosi za nas!
Sveti Vincencij, J

Sveti Fabijan in Sebastijan, prosita
za nas!

prosita
za nas!

Sveti Janez in Pavel,

Sveti Kozma in Damijan, >

Sveti Gervazij in Protazij, j
Vsi sveti mučenci, prosite za nas!
Sveti Silvester, \  p ros i za nas i
Sveti Gregorij, j

prosite
za nas!

I

prosite
za nas!

prosi za nas!

\  prosite

Sveti Ambrozij,

Sveti Avguštin, .

Sveti Hieronim, } prosi za nas!
Sveti Martin,

Sveti Nikolaj, '

Vsi sveti škofje in spo-
znavavci,

Vsi sveti učeniki,

Sveti Anton,

Svteti Benedikt,

Sveti Bernard,

Sveti Dominik,

Sveti Frančišek,

Vsi sveti mašniki in leviti,

Vsi sveti menihi in puščavniki,/ za nas !
Sveta Marija Magdalena,

Sveta Agata,

Sveta Lucija,

Sveta Neža,

Sveta Cecilija,

Sveta Katarina,

Sveta Anastazija,

Vse svete device in vdoVe, \ prosite
Vsi svetniki in svetnice božje,) za  nas!
Bodi nam milostljiv,
prizanesi nam, o Gospod!

Bodi nam milostljiv,
usliši nas, o Gospod!

Vsega hudega j x . „ _ ,,

Vsega greha j resl nas ’ 0  Gospod!

O

237

Svoje jeze — reši nas, o Gospod!

Nagle in neprevidene smrti

Skušnjav hudičevih

Jeze, sovraštva in vse hude volje

Duha nečistosti

Treska in hudega vremena

Šibe potresa

Kuge, lakote in vojske

Večne smrti

Po skrivnosti svojega svetega učlo¬
večenja

Po svojem prihodu
Po svojem rojstvu
Po svojem krstu in svetem postu
Po svojem križu in trpljenju
Po svoji smrti in svojem pokopu
Po svojem svetem vstajenju
Po svojem čudežnem vnebohodu
Po prihodu tolažnika Svetega Duha
Na dan sodbe

Mi grešniki, — prosimo te, sliši nas!
Prizanesi nam,

Odpusti nam,

Pripelji nas k pravi pokori,

Vladaj in ohrani svojo sveto Cerkev,
Ohrani apostolskega pastirja in vse
cerkvene stanove v svoji sveti
veri,

Ponižaj sovražnike svete Cerkve,
Varuj našega cesarja,

238

Daj krščanskim kraljem in oblast¬
nikom mir in soglasje, — prosimo
te, sliši nas!

Daj vsemu krščanskemu ljudstvu
mir in edinost,

Potrdi in ohrani nas vse v svoji sveti
službi,

Povzdigni naše misli k nebeškim že¬
ljam,

Povrni vsem našim dobrotnikom z
večnimi darovi,

Reši duše naše in naših bratov, so¬
rodnikov in dobrotnikov večnega
pogubljenja,

Daj in ohrani sad zemlje,

Daj vsem vernim dušam večni pokoj,

Usliši nas,

Sin božji,

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
prizanesi nam, o Gospod!

Jagnjebožje,ki odjemlješ grehe sveta,
usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš . . . (dalje tiho).

239

V. In ne vpelji nas v skušnjavo.

O. Temveč reši nas hudega.

(O praznikih se lahko dostavi cerkvena
molitev dotičnega dne.)

Molitev k presv. Rešnjemu Telesu

(se moli, kadar je izpostavljeno).

V. Kruh iz nebes si jim podelil.
(Aleluja.)

O. Ki ima vso sladkost v sebi.
(Aleluja.)

Molimo.

O Bog, ki si nam v čudežnem za¬
kramentu spomin svojega trpljenja
zapustil, daj nam, te prosimo, svete
skrivnosti tvojega telesa in tvoje krvi
tako častiti, da bomo sad tvojega
odrešenja vedno v sebi čutili. (Ki
živiš in kraljuješ od vekomaj do
vekomaj. Amen.)

Navadne molitve po litanijah.

Psalm  69.

O Bog, pridi mi na pomoč; Go¬
spod, hiti mi pomagat.

Osramočeni naj bodo in naj se
sramujejo, * kateri mi strežejo po
življenju.

Zavrnejo naj se in sram jih bodi,*
kateri mi hudo žele.

240

Zavrnejo naj se hitro osramočeni,*
kateri se mi posmehujejo.

Radujejo in vesele naj se v tebi
vsi, kateri te iščejo; * in kateri lju¬
bijo tvoje odrešenje, naj vedno go¬
vore: Hvaljen bodi, Gospod!

Jaz pa sem revež in siromak, *
Bog, pomagaj mi.

Moj pomočnik in moj odrešenik
si ti, * Gospod nikar se ne mudi!

Čast bodi Očetu in Sinu in Sve¬
temu Duhu, * kakor je bilo v za¬
četku, tako zdaj in vselej in vekomaj.
Amen.

V. Pomagaj svojim služabnikom.

O. Ki v tebe zaupajo, moj Bog.

V. Bodi nam, Gospod, močen stolp.

O. Pred sovražnikom.

V. Nič naj ne opravi sovražnik
pri nas.

O. In sin krivice naj se ne loti
nam škodovati.

V. Gospod, ne ravnaj z nami po
naših grehih.

O. In ne povračuj nam po naših
hudobijah.

V. Molimo za našega papeža I.

O. Ohrani ga, Gospod, poživljaj in
osrečuj ga na zemlji, in ne daj ga
v roke njegovih sovražnikov.

241

V. Molimo za našega škofa I.

O. Gospod, ohrani in varuj ga
vsega hudega.

V. Molimo za našega cesarja I.

O. Ohrani, Gospod, našega cesarja
in usliši nas na dan, ko kličemo k
tebi.

V. Molimo za svoje dobrotnike.

O. Povrni milostno, Gospod, vsem,
ki nam zavoljo tvojega imena kaj
dobrega store, z večnim življenjem.

V. Molimo za verne duše v vicah.

O. Gospod, daj jim večni mir in
pokoj, in večna luč naj jim sveti.

V. Naj počivajo v miru.

O. Amen.

V. Molimo za svoje brate, katerih
ni tukaj.

O. Pomagaj svojim služabnikom,
ki v tebe zaupajo, moj Bog.

V. Pošlji jim, Gospod, pomoč iz
svetišča.

O. In varuj jih s Sijona.

V. Gospod, usliši mojo molitev.

O. In moje klicanje naj pride k
tebi.

Molimo.

O Bog, ki ti je lastno, da vedno
usmiljenje skazuješ in prizanašaš,

Pot v nebesa.

10

242

sprejmi naše prošnje, naj nas in vse
tvoje služabnike, katere veže grehov
veriga, milostno odveže tvoje do¬
brotno usmiljenje.

Usliši, prosimo, Gospod, naše po¬
nižne prošnje in odpusti nam grehe,
ki se ti jih obtožimo, da nam z od-
puščenjem vred dobrotljivo mir po¬
deliš.

Skaži nam milostno, Gospod, svoje
neizrekljivo usmiljenje, da nas vseh
grehov odvežeš, in kazni, ki jih zanje
zaslužimo, rešiš.

O Bog, ki te greh razžali in po¬
kora potolaži, ozri se milostno na
molitev svojega ljudstva, ki te po¬
nižno prosi; in odvrni šibe svoje jeze,
ki jih za svoje grehe zaslužimo.

Vsemogočni večni Bog, usmili se
svojega služabnika, našega papeža I.,
in vodi ga v svojem usmiljenju po
potu večnega življenja, da bo, kar
je tebi prijetno, s tvojo pomočjo že¬
lel in z vso močjo izvrševal.

. O Bog, pastir in vladar vseh ver¬
nih, glej milostljivo na svojega slu¬
žabnika, našega škofa I., ki si ga za
pastirja naši škofiji postavil; podeli
mu, da bo tistim, črez katere je po¬
stavljen, z besedo in dejanjem ko-

243

ristil in tako s čredo, ki mu je iz¬
ročena, dosegel večno življenje.

Prosimo, vsemogočni Bog, naj tvoj
služabnik, naš cesar I., ki je po tvo¬
jem usmiljenju sprejel cesarsko vla-
darstvo, tudi raste v vseh čednostih,
da bo, z njimi lepo ozaljšan, mogel
greha se varovati, sovražnike zma¬
govati in k tebi, ki si pot, resnica
in življenje, v milosti dospeti.

O Bog, ki od tebe izhajajo svete
želje, dobre misli in pravična dela,
daj svojim služabnikom tak mir, ki
ga svet ne more dati, da bodo naša
srca tvojim zapovedim vdana, in da
bodo časi po zatrtem strahu pred
sovražniki s tvojo pomočjo varni in
mirni.

Užgi, Gospod, naša srca z ognjem
Svetega Duha, da ti bomo s čistim
telesom služili in z neomadeževanim
srcem dopadli.

O Bog, Stvarnik in Odrešenik vseh
vernih, podeli dušam svojih služab¬
nikov in služabnic odpuščenje vseh
grehov, da usmiljenje, ki so ga vedno
želele, s pobožnimi prošnjami do¬
sežejo.

Začni, prosimo, Gospod, naša de¬
janja s svojim navdihovanjem in

16 *

244

spremljaj jih s svojo pomočjo, da se
vse naše molitve in vsa naša dela
vselej po tebi začno in po tebi za¬
četa končajo.

Vsemogočni večni Bog, ki gospo¬
duješ nad živimi in mrtvimi in se
usmiliš vseh, o katerih veš, da bodo
tvoji po veri in dobrih delih, ponižno
te prosimo, naj vsi, za katere smo
se namenili moliti, ki še žive, ali pa
so se že s sveta ločili, po prošnjah
vseh tvojih svetnikov iz usmiljenja
tvoje dobrote odpuščenje vseh svojih
grehov dosežejo. Po Gospodu našem,
Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s te¬
boj živi in kraljuje v edinosti Sve¬
tega Duha, Bog od vekomaj do ve¬
komaj.

O. Amen.

V. Gospod z vami.

O. In s tvojim duhom.

V. Vsemogočni in usmiljeni Bog
naj nas usliši.

O. Amen.

V. In vernih duše naj po milosti
božji počivajo v miru.

O. Amen.

Oče naš . .. Geščena Marija . ..
(trikrat),  Čast bodi . . .

245

5. Sveti križev pot

sv. Leonarda Porto-Mavriškega.

Sveti križev pot je pobožnost, pri kateri
v duhu spremljamo božjega Odrešenika ob
štirinajstih postajah, odtlej, ko je bil k smrti
obsojen, pa dotlej, ko je bil v grob položen
ter obenem premišljujemo njegovo bridko
trpljenje in smrt.

Priprava.

O pridite, stvari,

Kaj, glejte, se godi:

Edini božji Sin
Strašno za nas trpi.

Molimo. Začni, prosimo, Gospod,
naša dejanjas svojim navdihovanjem
in spremljaj jih s svojo pomočjo, da
se vse naše molitve in vsa naša dela
vselej po tebi začno in po tebi za¬
četa končajo. Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

(Kesanje.)  Usmiljeni Jezus, lju¬
bim te nad vse, ker si neskončno
popoln in vse ljubezni vreden; iz
vsega srca se kesam, da sem te raz¬
žalil, o največja dobrota.

(Namen.)  Darujem ti ta sveti
križev pot v čast tistega trpljenja
polnega pota, po katerem si hodil
zame ubogega grešnika. Prejeti želim
svete odpustke in moliti na vse tiste

246

namene, za katere so bili podeljeni.
0 Jezus, sprejmi jih zame in po ro¬
kah Marije Device za uboge verne
duše v vicah, (zlasti za .. .j 1

Daj mi, Gospod, po tem križevem
potu doseči v tem življenju tvojo mi¬
lost, po smrti pa večno zveličanje.
Amen. _

Razbičan, zapljuvan
In kronan, zasramovan
Pred sodni stol zdaj gre,
Nedolžen v smrt izdan.

Prva postaja.

Pilat obsodi Jezusa k smrti.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj občudovanja vredno
ponižnost nedolžnega Jezusa, ko je
poslušal in sprejel krivično sodbo.
Vedi, da so hudobije tvojega
j ezika  bile tiste lažnjive priče, ki so
preslepile sodnika, da je nedolžnega
Jezusa obsodil k smrti. Obrni se torej

i Naredi namen, en popolni odpustek
prejeti zase, druge vse pa daruj vernim du¬
šam, katerim želiš pomagati. Lepa navada
je, vse odpustke darovati Mariji Devici, da
jih ona obrne v prid tistim dušam, katerim
najbolj želi.

247

k svojemu ljubezni polnemu Bogu in
vzdihni bolj s srcem kakor z usti:

O moj ljubi Jezus, kako neizmerna
je tvoja ljubezen! Torej za tako ne¬
vredno stvar se ponižaš, da zavoljo
nje greš v ječo, sprejmeš vezi in
udarce in se daš celo obsoditi k tako
sramotni smrti. Oh, to me mora za¬
deti v srce in ganiti h kesanju nad
tolikimi grehi mojega jezika; studijo
se mi in bridko jih obžalujem.
Zato bom po vsem tem križevem potu
prosil in klical: Moj Jezus, usmi¬
ljenje! Moj Jezus, usmiljenje!

Oče naš . . . češčena Marija ...

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas !

Glej, križ mu nalože
Na ranjene rame;

Objame ga voljno
In nese vseh dolge.

Druga postaja.

Jezus vzame križ na svoje rame.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, kako je dobri Jezus
radovoljno objel sveti križ, in s
kakšno krotkostjo je prenašal udarce
in žalitve hudobnega ljudstva. Ti pa

248

ves nepotrpežljiv bežiš pred
križem, kar le moreš. Ali ne veš,
da brez križa ne prideš v nebesa?
Žaluj vendar nad svojo slepoto, obrni
se k svojemu Gospodu in reci:

Ne tebi, o Jezus, ampak meni se
spodobi težki križ, ki so ti ga nalo¬
žili moji grehi! Ljubi Zveličar, daj
mi moč, da bom volj no objel vse
križe,  ki jih zaslužijo moje velike
pregrehe, daj mi tudi milost, da se
ločim s tega sveta v ljubezni do sve¬
tega križa; goreč od te ljubezni naj
tudi jaz želim, kakor tvoja služab¬
nica sveta Terezija: Trpeti ali umreti! ,
Umreti ali trpeti!

Oče naš ... Češčena Marija .. .

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas !

Opešal je v močeh,

Podre ga križ, naš greh,
Vtopljen v dolge sveta,

Leži potrt na tleh.

Tretja postaja.

Jezus pade prvič pod križem.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, kako Jezus, zavoljo
izgube toliko krvi oslabljen, prvič

249

pade pod križem. Glej, kako ga s
pestmi bijejo in z nogami sujejo. In
vendar potrpežljivi Jezus ne odpre
svojih ust, ampak trpi in molči. Ti
pa si že zavoljo lahkih križev
nevoljen,  godrnjaš, se pritožuješ
in morda colo preklinjaš! Odpovej
se vendar svoji nepotrpežljivosti in
svojemu napuhu, in prosi svojega
Gospoda, rekoč:

O preljubeznivi Odrešenik! Glej,
pred tvojimi nogami kleči nesrečen
grešnik. Kolikokrat in kako hudo
sem grešil! O Jezus, podaj mi v po¬
moč svoj o sveto roko. P o m a g a j, da
ves čas svojega življenja več ne pa-
demv smrtni greh,  in da si tako
zagotovim po smrti večno zveličanje.

Oče naš . .. Češčena Marija . . .

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

O žalostni spomin,

Ko Mater sreča Sin,

Bridkosti meč ji gre
Do srca globočin.

Četrta postaja.

Jezus sreča svojo žalostno Mater.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O, Ker si s svojim križem svet odrešil.

250

Oh, kolika bolečina je presunila
srce Jezusu, in kolika bridkost je za¬
dela srce Matere Marije, ko sta se
srečala! „0 nehvaležna duša,“ — ti
kliče žalostna Mati — „kaj ti je storil
moj Sin?“ In v bolečinah te vpraša
Jezus: „Kaj ti je storila moja Mati?
O zapusti vendar svoj greh, ki je
kriv najine tolike bridkosti!“
Grešnik, kaj praviš na to ? — Vzdihni
iz srca in reci:

O božji Sin Marijin! O presveta
Mati Jezusova! Potrt in skesan kle¬
čim pri vajinih nogah. Zakaj jaz sem
kriv vajine žalosti; s svojimi grehi
sem brusil meč, ki je ranil vajini
srci. Ves osramočen in skesan
vaju prosim: Odpustita  mi!
Usmiljenje, o Jezus, usmiljenje, o
Marija! Podelita mi milost, da vaju
ne bom žalil nikdar več, in da bom
s sočutjem premišljeval vajino trp¬
ljenje in vajine bolečine.

Oče naš . .. Češčena Marija . . .

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

251

Omagal Jezus je
Od teže križeve;

O Simon, sprejmi križ,
Gospoda^usmili se!

Peta postaja.

Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ
nositi.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, da si ti, kakor ta
Simon, ker si preveč vdan slad-
n o s t i m tega sveta in zato križa ne
nosiš iz ljubezni do Jezusa, ampak
le z nevoljo, ker se ga ne moreš ubra¬
niti. Vzdrami že vendar svoje srce
in usmili se svojega težko obloženega
Gospoda! Sprejmi radovoljno vse te¬
žave, ki ti jih pošilja nebeški Oče,
in prizadevaj si, ne samo potrpežljivo
jih nositi, ampak zanje Bogu tudi
hvalo dajati. Moli torej in reci:

O moj preljubeznivi Jezus! Za¬
hvalim te za premnoge priložnosti,
ki mi jih daješ, da bi mogel zate
trpeti in zase kaj zaslužiti.
O moj Bog, daj mi milost, da bom
vse križe tega življenja po¬
trpežljivo nosil  in si s tem pri¬
dobil večnih dobrot. Daj, da bom

252

tukaj s teboj žaloval, po smrti pa s
teboj v nebesih kraljeval.

Oče naš . .. Češčena Marija . ..

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

S prtom Veronika
Obriše Jezusa,

Zato ji da spomin
Obličja svetega.

Šesta postaja.

Veronika poda Jezusu potni prt.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Glej in premišljuj na prtu pre¬
sveto obličje svojega Zveličarja, in
ginjen od ljubezni do njega si pri¬
zadevaj, vtisniti si globoko v srce
njegovo podobo.  Srečen boš, ako
boš živel s to podobo v srcu; in nad
vse srečen boš, ako boš s to podobo
v srcu stopil tudi v večnost. Da boš
pa vreden tolike milosti, se obrni k
svojemu Gospodu in ga prosi, rekoč:

O moj trpeči Zveličar! Prosim te,
vtisni v moje srce podobo svojega
svetega obličja, da bom vedno nate
mislil, tvoje bridko trpljenje

253

imel pred očmi in obžaloval
svoje grehe. O Jezus, zavoljo tebe
hočem svojo dušo napolnjevati z
bridkostjo, in svoje grešno življenje
hočem objokovati do smrti.

Oče naš ... Češčena Marija
V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

Slabosti ves prevzet
Zveličar pade spet:

Oh, grehi ga teže,

Ki jih ponavlja svet.

Sedma postaja.

Jezus pade drugič pod križem.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, kako Jezus, tvoj Go¬
spod in Odrešenik, na zemlji leži,
oslabljen odUolečin, teptan od svojih
sovražnikov in zasramovan od raz¬
divjanega ljudstva. Pomisli, da ga
je ponižala tvoja prevzetnost
in vrgel tvoj napuh.  Zapusti
vendar svoj greh in z bridkim ke¬
sanjem nad svojo preteklostjo skleni,
da boš v prihodnje ponižnejši. Reci
s skesanim srcem:

254

O presveti moj Odrešenik! Vidim
sicer, da pod težkim križem potrt
ležiš na zemlji, vendar te molim in
častim, kakor svojega vsemogočnega
Boga. Iz ljubezni do tebe sklenem,
zatirati svojo prevzetnost.
Očisti mi srce vseh ošabnih, časti-
željnih in samoljubnih misli. Pod¬
piraj me s svojo milostjo, da vse po¬
niževanje sprejmem z voljnim srcem,
in da tako zaslužim, s teboj povišan
biti v nebeškem kraljestvu.

Oče naš ... Češčena Marija . ..

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

Usmiljene žene,

Ne jokajte za me,

Le zase in svoj rod
Točite zdaj solze.

Osma postaja.

Jezus tolaži jeruzalemske žene.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, kako zelo ti je treba
žalovati: najprej zavoljo Jezusa, ki
toliko zate trpi; in potem še zavoljo
sebe, ki si tako nehvaležen,  da se ..
hočeš le veseliti in ne nehaš njega

žaliti. Kako moreš ostati še trd, če
premisliš, kaj tvoj Odrešenik zate trpi.
Poglej, kako je Jezus milostljiv do ža¬
lostnih žen. Obrni se k njemu tudi ti z
zaupanjem, in moli s skesanim srcem:

O moj ljubeznivi Zveličar! Zakaj
se moje srce ne razjoka od žalosti! Solz
prosim, o Jezus, solz žalovanja
in sočutja,  da dosežem tako usmi¬
ljenje, kakor si ga skazal žalujočim
ženam. O Gospod, ozri se name z mi¬
lostnimi očmi, da bom po svoji smrti
tudi jaz tebe poln tolažbe mogel videti.

Oče naš ... Češčena Marija . ..

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

Zveličal' omedli,

Pod križem spet leži; »

O trdo srce glej,

Tvoj greh ga žalosti.

Deveta postaja.

Jezus pade tretjič pod križem.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, s koliko bolečino Je¬
zus tretjič pade pod križem. Glej,
kako Zveličarja, to krotko in nedolžno
jagnje, neusmiljeno sujejo in sem-

250

ter tj a vlačijo. O nesrečni greh, ki sa¬
mega Sinu božjega tako gro¬
zovito mučiš!  Grešnik, ali ni tvoj
ves potrti Jezus vreden tvojih solz?
Reci torej z žalostnim srcem:

Vsemogočni Bog, ki držiš s svo¬
jim prstom nebo in zemljo, kdo te
je tako neusmiljeno vrgel? Oh, to so
storile pregrehe, v katere sem
se po vračal,  in krivice, ki sem jih
ponavljal.  Od grehov ni nehala
moja hudobnost, in tako sem z njimi
množil tvoje bolečine. Toda poglej,
o Gospod, zdaj skesan klečim pri
tvojih nogah in s tvojo milostjo trdno
sklenem: Ne bom grešil nikdar
več,  moj Bog, nikdar več!

Oče naš . . . Češčena Marija . . .

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

Ko pride na goro,

Obleko mu vzemo,

In za dolge sveta
Še žolča mu dado.

Deseta postaja.

Jezusa slečejo in mu ponudijo vina
z žolčem mešanega.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

257

Premišljuj, moja duša, kako Je¬
zusa vsega ranjenega zdaj še slečejo,
in kako mu ponudijo grenke pijače.
Poglej, kako Gospod trpi za tvojo
nesramežljivost in nezmer¬
nost.  Ali ga moreš pogledati brez
sočutja?  Poklekni k nogam svo¬
jega tako osramočenega Zveličarja
in reci:

O žalostni Jezus, kolik je razlo¬
ček med teboj in menoj! Ti si ves
ranjen, s krvjo oblit in poln gren-
kosti, jaz pa ves v prijetnosti, niče-
muren in poln sladnosti ali vsaj že¬
lim tak biti. Oh, jaz nisem na pravi
poti! Moj Bog, daj mi milost, daiz-
premenim svoje življenje,  in
ogreni mi vse posvetne prijetnosti,
da bom namesto njih odslej želel,
okušati le bridkosti tvojega trpljenja,
in da bom tako vreden, uživati kdaj
s teboj nebeško veselje.

Oče naš . .. češčena Marija ...

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

Na križ ga polože,

Razpno roke, noge,

In ostri mu žeblji
Spet rane narede.

Pob v nebesa.

17

258

Enajsta postaja.

Jezusa pribijejo na križ.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj neizrekljive bolečine,
ki jih je občutil Jezus, ko so mu na
rokah in nogah meso in žile z žeblji
prebodli. Kako je to, da se tvoje srce
ne potopi v žalosti, ko vidiš, da
tvoji grehi tako neusmiljeno
mučijo Zveličarja!  Žaluj vsaj
zdaj nad svojimi grehi in moli:

O dobrotljivi, zavoljo mene kri¬
žani Jezus! Presuni vendar moje trdo
srce s sveto ljubeznijo do tebe. In
ker so moji grehi krivi, da so ostri
žeblji tvoje roke in noge prebodli
ter te pribili na križ, daj mi to mi¬
lost, da dušna bolečina prebode
tudi moje srce in na križ pri¬
bije vse moje hude želje.  Naj
bom v življenju in smrti s teboj
križan, v nebesih pa s teboj pove¬
ličan.

Oče naš .. . Češčena Marija . . .

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

259

Na križu Bog visi,

In sveta teče kri:

Za nas umira Bog,

Žalujte vse stvari!

Dvanajsta postaja.

Jezus umrje na križu.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odfešil.

Povzdigni svoje oči in premišljuj,
kako tvoj Odrešenik na križu visi
in umira. Glej, kako smrtno bled je
njegov sveti obraz. Poslušaj, kako
prosi odpuščanja tistim, ki ga kri¬
žajo in žalijo. Skesanemu razbojniku
obljubi sveti raj: svojo Mater izroči
Janezu in svojo dušo priporoči ne¬
beškemu Očetu. Slednjič nagne glavo
in umrje. — Tako je torej tvoj Od¬
rešenik umrl; umrl na križu za¬
voljo tebe!  O moja duša, glej
mrtvo obličje Zveličarjevo, in ne
hodi proč drugače, kakor le z glo¬
bokim kesanjem. Objemi sveti križ
in vzdihni k Jezusu:

O ljubljeni Zveličar! Spoznal sem,
da so moji grehi tebi vzeli življenje.
Nisem vreden tvojega usmiljenja, ker
sem te križal. Ali, koliko tolažbo čuti
moja duša, ko slišim, da na križu

17 *

260

moliš tudi za tiste, ki so te križali!
Kaj naj torej storim zate, ki si to¬
liko storil zame! Glej, moj Bog, z a-
voljo tebe odpustim vsem,  ki
so me kdaj razžalili, in želim do¬
bro vsem ljudem.  Tako upam, da
bom srečno umrl v tvoji ljubezni,
kakpr skesani grešnik, ki je umiral
na tvoji desnici in slišal tvoje be¬
sede: Danes boš z menoj v raju.

Oče naš .. . Češčena Marija .. .

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

O Mati žalostna
Ki ljubiš Jezusa,

Objemlješ zadnjikrat
Sinu zdaj mrtvega.

Trinajsta postaja.

Jezusa snamejo s križa in polože
Mariji v naročje.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, kako oster je bil meč
bolečin, ki je prebodel srce Mariji,
ko je vzela v naročje svojega mrt¬
vega Sina. Ko ga je gledala vsega
ranjenega, so se ji ponovile vse bo¬
lečine njenega rahločutnega srca. Ali

261

kaj je bil ta meč, ki jo je ranil?
Greh je bil, ki je vzel življe¬
nje ljubljenemu Sinu. Obžaluj
torej svoj nesrečni greh, združi svojo
žalost s solzami žalostne Matere Ma¬
rije in reci:

O Kraljica mučencev, kdaj bom
vreden prav spoznati tvoje bolečine!
Kdaj bom vreden, tvojo žalost v svo¬
jem srcu nositi in s teboj trpeti! O
nebeška Gospa, izprosi mi milost, da
bom vedno žaloval zavoljo svojih
grehov, ki so tebi prizadeli toliko
trpljenja. Naj s teboj tukaj žalujem
in trpim, upam in ljubim,  po¬
tem pa^v tvojem varstvuumrjem in
pridem v tvojo družbo.

Oče naš .. 4Češčenaj,Marija . . .

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas !

Bridko objokovan
Je Jezus v grob dejan;

O grešnik, moli ga,

Tvoj greh je zdaj opran.

Štirinajsta postaja.

Jezusa polože v grob.

V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

262

Premišljuj, kako so žalovali in jo¬
kali sveti Janez, Marija Magdalena
in vsi prijatelji Jezusovi, ko je bilo
njegovo telo v grob položeno. Naj¬
bolj pa premišljuj,kako neutolažljivo
bridkost je čutilo srce Matere Go¬
spodove, ko je videla, da nima več
ljubega Sina. Ko v duhu gledal njene
solze, se moraš pač sramovati, da si
med svetim križevim potom kazal
tako malo sočutja.  Vzdrami se
vsaj zdaj pri zadnji postaji! Poljubi
spoštljivo kamen svetega groba, po¬
loži v duhu vanj svoje srce in v
bridki žalosti moli k svojemu Go¬
spodu :

O usmiljeni Jezus, ki si hotel iz
ljubezni do mene sprejeti tolike bo¬
lečine križevega pota, molim te v
grobu ležečega. Po zasluženju svo¬
jega trpljenja mi podeli milost, da
prejmem za popotnico v večnost —
tvoje presveto Rešnje Telo;  moje
zadnje besede naj bodo: „Jezus,
Marija, Jožef“;  in naj bo, kakor
tvoj, tudi moj zadnji vzdihljaj: „0 če,
v tvoje roke izročim svojo
dušo." Z živo vero, trdnim upanjem
in gorečo ljubeznijo naj s teboj in
za tebe umrjem, da pridem s teboj

263

uživat veselje od vekomaj do ve¬
komaj.

Oče naš ... Češčena Marija . ..

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

Sklep.

O Jezus, hvali naj
Ves svet te vekomaj,

Po svojem križu nam
Podeli sveti raj.

Molimo.

O Bog, ki si z drago krvjo svo¬
jega edinorojenega Sinu hotel po¬
svetiti križ v znamenje življenja,
prosimo te, daj, da se bodo vsi, ki
se vesele poveličanja svetega križa,
veselili povsod tudi tvojega varstva.
Po Kristusu, Gospodu našem.

O. Amen.

264

6. Češčenje presvete Trojice.

Opomba. Kdor pred praznikom pre¬
svete Trojice ali kadarkoli v letu opravlja
tridnevnico ali devetdnevnico v čast pre¬
svete Trojice, ima med tem časom vsak dan
odpustek 7 let in 7 kvadragen, to je skupaj
2835 dni; popolni odpustek pa enkrat med
tem časom, če se vredno spove, prejme sveto
obhajilo in moli v namen svetega očeta. Mo¬
litve si sme vsak dan izvoliti. (Pij IX., 8. av¬
gusta 1847.)

Molitev in zahvala.

Troedini Bog f Oče, f Sin in f Sveti
Duh, moj cilj in konec! S preponižnim
spoštovanjem te molim; hvalim te z
vsemi ljudmi na zemlji, ki spozna¬
vajo tvoje presveto Ime. Dobro sem
prepričan, kako neštevilno veliko in
kolikih milosti si mi dodelil od pr¬
vega trenotka mojega življenja do
te sedanje ure, zato te hvalim iz vseh
svojih moči. Čast in hvala ti bodi, o
nebeški Oče! da si me po svoji po¬
dobi ustvaril ter me še ohranjuješ,
da bi spoznal in ljubil tebe in tvo¬
jega Sina in Svetega Duha, da bi te
enkrat večno užival in te hvalil s
tvojimi angeli vred. Čast in hvala ti
bodi, o večni Sin božji, da si iz lju-

265

bežni do mene človek postal, svojo
kri zame prelil in tako bridko smrt
pretrpel, da si me rešil večnega po¬
gubljenja, in me spravil s svojim
nebeškim Očetom. Čast in hvala ti
bodi, o Sveti Duh! da po svetem krstu
v moji duši prebivaš, da si me po¬
svetil in me storil deležnika nebe¬
škega kraljestva. Kako se ti hočem
vredno zahvaliti za vse to, o presveta
Trojica! Vi sveti duhovi, vi izvoljeni
božji, posebno pa ti, ki te vsi narodi
srečno imenujejo, ti preblažena med
ženami, deviška mati Marija, o vi vsi
hvalite in častite s svojimi hvalnimi
pesmimi presveto Trojico namesto
mene, ker meni ni mogoče dati svo¬
jemu Bogu spodobne hvale in časti,
ko bi tudi imel toliko jezikov, koli¬
kor imam udov. Amen.

Ljubezen.

(Sv. AvguStina.)

O moja sladka ljubezen, edino
moje dobro, edino moje poželenje!
kako bi bilo mogoče, da bi te pametna
stvar ne ljubila? Ljubim te, o moj
Bog! iz cele svoje duše, iz celega
svojega srca, iz vseh svojih moči; in

266

zato se veselim tvoje slave, tvojega
veličastva. Rad dam vse, kar sem in
kar imam, celo svoje bitje radovoljno
podam, ako bi bilo kako mogoče, da
bi pomnožil tvojo slavo; pa to ni
mogoče, ker ti si studenec, iz kate¬
rega teče vse dobro, kar je in kar še
bo. Kdo bi te ne ljubil, o sladka lju¬
bezen, tebe najbolj popolnoma dobro,
ki edino zasluži ljubljeno biti! Q
sveti ogenj, ki vedno goriš in nikdar
ne zgoriš, vnami me, da tudi jaz go¬
rim, tudi tebe samega — v vsem —
in čez vse ljubim. Zakaj, kdor zraven
tebe še kaj ljubi, pa ne zavoljo tebe,
ta te ne ljubi. O Bog, pomnoži mojo
ljubezen! Amen.

Vdanost.

Moj Bog in Gospod! popolnoma
vsega se izročim tvoji premili pre¬
vidnosti in vesel bom, ako se bo vse
po tvoji volji zgodilo z menoj. Delaj
z menoj, z mojim življenjem in z
vsem, kar imam, kakor ti hočeš,
kakor je tebi v čast. Ne pripuščaj,
da bi se kdaj ločil od tebe; rajši naj
me zadene vsa nesreča, kakor da bi
se zameril tebi, o moj Bog! Obudi in

267

ohrani v meni živo vero, trdno upa¬
nje in gorečo ljubezen, in vodi me
po potu svojih zapovedi, da srečno
pridem na tvoj dom, v večno zveli¬
čanje. Amen.

Litanije v čast presveti Trojici.

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!

Bog Oče, od katerega je vse,— usmili
se nas!

Bog Sin, po katerem je vse, — usmili
se nas!

Bog Sv. Duh, v katerem je vse,
Sveta in nerazdeljiva Trojica,
en sam Bog,

Ti nerazumljivo veličastvo,

Ti neizpremetfljiva moč,

Ti neizmerna modrost,

Ti neskončna dobrota,

Ti mogočna čast,

Ti kraljevi Bog,

Ti večna resnica,

Ti vsemogočni Bog,

Ti sam in edini Bog,

V katerem živimo, se gibljemo
in smo,

268

Katerega veličastva je polna
zemlj a,

Kateremu edinemu čast in hvala
gre,

Ki nas tolažiš v naših brid¬
kostih,

Ki edini velike čudeže delaš,

Ki si bil, si zdaj in boš veko¬
maj,

Ki si pravičen in strašen v
sodbi,

Ki si veličasten in čudoviten
v gospodovanju,

Nespočeti Oče,

Edinorojeni Sin,

Iz obeh izhajajoči Sveti Duh,
Presveta Trojica, edini Bog,

Bodi nam milostljiv, — prizarn
nam, o Gospod!

Bodi nam milostljiv, — usliši nas,
Gospod!

Vsega hudega
Vsega greha
Vse nejevere

Prelomljenja tvojih zapovedi
Zaničevanja tvojih darov
Zanikarnosti pri tvoji službi
Večne smrti
S svojo vsemogočnostjo
S svojo modrostjo

usmili se nas! "m °  reši nas, o Gospod!

269

S svojo neskončno dobroto
S svojim velikim usmiljenjem
S svojo potrpežljivostjo in pri¬
zanesljivostjo
Mi grešniki

Da nam podeliš, tebe pravega
Boga vselej in povsod -spo¬
znavati,

Da [nam milost daš, tebe edi¬
nega Boga v sveti Trojici
častiti in v edinosti moliti,
Da nam podeliš, te ljubiti iz
celega srca,

Da svojemu svetemu Imenu po¬
svečeno ljudstvo ohraniš in
obvaruješ,

Da vse izgubljene razsvetliš in
jih na pot pravice pripelješ,
Da vsem dušam večni pokoj
podeliš,

Da nas uslišati hočeš,

O presveta Trojica, reši nas!

O presveta Trojica, varuj nas!
O presveta Trojica, oživi nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš ... češčena Marija .

V. Častimo Očeta, in Sina in
tega Duha.

o 3

O

C/3

•o P

O P

o

Sve-

270

O. Hvalimo in poveličujmo ga na
vekomaj.

V. Gospod, usliši mojo molitev!

O. In moje klicanje naj pride k
tebi!

Molimo.

Vsemogočni, večni Bog, ki si svo¬
jim služabnikom podelil v spriče-
vanju prave vere spoznati čast večne
Trojice, in v mogočnem veličastvu
moliti edinost 1 ; prosimo, da bomo po
tej trdni veri vseh zoprnosti obva¬
rovani. Po Gospodu našem, Jezusu
Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj živi
in kraljuje v edinosti Svetega Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Prošnja.

O nebeški Oče! ki si po Jezusu
Kristusu, tebi enaki večni modrosti,
človeka iz nič ustvaril in zavoljo
greha pogubljenega zopet milostljivo
odrešil, prosimo te, užgi naša srca z
ravno to modrostjo, da te resnično
ljubimo in ti iz celega srca služimo.

Vsemogočni, večni Bog! vodi naša
dejanja po svoji dopadljivosti, da v

1  Enega Boga.

271

imenu tvojega preljubega Sina za¬
služimo obilnost dobrih del.

Vsemogočni, večni Bog! od kate¬
rega vse dobro pride, dodeli nam —
te ponižno prosimo — da po tvojem
navdihovanju mislimo, kar je prav,
in ravno to po tvoji voditvi dopri-
našamo. Po Gospodu našem, Jezusu
Kristusu. Amen.

Molitev k Bogu Očetu.

Moj Gospod in moj Bog! Ti si naj¬
višje veličastvo, pa vendar tudi moj
Oče! zakaj ti si me po svoji podobi
ustvaril, pa me tudi ljubiš kot svoje
predrago dete. Res, da sem grešnik
in skoro bi se ne upal, te Očeta ime¬
novati. Pa Jezus Kristus, tvoj Sin, mi
srčnost daje, in kadar te Očeta ime¬
nujem, storim to le po njegovi zapo¬
vedi. V njegovem presvetem imenu
pribežim k tebi, o moj Oče, večni,
vsemogočni Bog! in da pred tvoje
sveto obličje prazen ne stopim, ti
prinesem v prijetno darilo vsa za-
služenja bridkega trpljenja in smrti
Jezusa Kristusa, tvojega, tebi popol¬
noma enakega božjega Sina. Ozri se
torej, o nebeški Oče, iz svojega sve¬
tišča na tega svojega Sina, ki ti je

272

bil pokoren do smrti na križu, in za¬
voljo njega mi odpusti vse moje grehe.

Bog in Gospod! Ti si moj Oče.
O presladka beseda! Koliko sladkosti!
koliko tolažbe ima to ime! Ker si moj
Oče in toliko ljubi moj Oče, me ne
boš pozabil svojega otroka. Ti veš
za vse moje potrebe, ti znaš za vse
moje nadloge; vse moje skrbi so ti
odkrite. Štete imaš lase na moji glavi,
in noben las ne pade brez tvoje volje
z moje glave. Ti preživiš vse ptice
pod nebom; ti oblačiš lilije na polju;
ti se usmiliš vseh svojih stvari. Tudi
zame skrbiš ter me nikdar, tudi v
bridkostih ne zapustiš. Saj sam pra¬
viš: Ako bi celo mati pozabila svo¬
jega otroka, vendar ti človeka po¬
zabil ne boš. Zato, o moj Bog! bom
v te zaupal in v vseh nevarnostih
bom k tebi pritekel. Saj si moj pre-
dobrotljivi Oče; in ti ne boš zavrgel
svojega otroka, ki iz nižave kliče k
tebi in pri tebi pomoči išče. O Bog,
moj Oče, hiti mi pomagat! Amen.

Zahvala presveti Trojici.

(Sv. Ambroža in sv. Avguština.)

Tebe Boga hvalimo, * tebe Gospoda

poveličujemo.

m

Tebe večnega Očeta * Časti vsa zemlja.

Tebi vsi angeli, * tebi nebesa in vse
oblasti,

Tebi kerubi in serafi * neprenehoma
prepevajo:

Svet, * Svet, * Svet si ti, o Gospod, *
Bog vojnih čet.

Polna so nebesa in zemlja * veliča¬
stva tvoje slave.

Tebe apostolov * preslavni zbor,

Tebe prerokov * hvalevredno število,

Tebe mučencev * hvali sijajna vojska.

Tebe po širni zemlji * spoznava sveta
Cerkev,

Očeta * neskončnega veličastva,

Častitega tvojega Sina * pravega in
edinega,

Svetega tudi * Duha tolažnika.

Ti Kristus, * si kralj veličastva.

Ti si Očetov * večni Sin.

Ti se nisi branil učlovečenja v te¬
lesu Device,* da si odrešil človeka.

Ti si premagal želo smrti * in ver¬
nim odprl vrata nebeška.

Ti sediš na desnici božji, * v slavi
Očetovi.

Kot sodnik imaš priti, * to verujemo.

Tebe torej prosimo, pridi na pomoč
svojim služabnikom, ki si jih od¬
kupil z dragoceno krvjo.

Pot v nebesa.

18

274

Daj, da bomo v večni slavi * prišteti
tvojim svetim.

Zveličaj svoje ljudstvo, Gospod. * in
blagoslovi svojo lastnino.

In vladaj jih, * in poveličuj jih na
veke.

Dan na dan * tebe slavimo.

In hvalimo tvoje ime vekomaj * in
od vekomaj do vekomaj.

Blagovoli, Gospod, ta dan * brez
greha nas ohraniti.

Usmili se nas, Gospod, * usmili se
nas.

Tvoje usmiljenje, Gospod, bodi nad
nami, * kakor smo zaupali v tebe.

V tebe, Gospod, sem zaupal, * ne bom
osramočen vekomaj.

V. Slavimo Očeta in Sina s Svetim
Duhom.

' O. Hvalimo in poveličujmo ga ve¬
komaj.

V. Slavljen bodi, Gospod Bog, na ne¬
beški višavi.

O. In hvalevreden in častit in povi-
viševan vekomaj.

V. Gospod, usliši mojo molitev.

O. In moje klicanje naj pride k
tebi.

V. Gospod z vami.

O. In s tvojim duhom.

275

Molimo.

O Bog, čigar usmiljenju ni šte¬
vila in čigar dobrotljivosti je ne¬
skončen zaklad: tvojemu premilost-
ljivemu veličastvu se zahvalimo za
podeljene darove, in vedno prosimo
tvojo usmiljenost, ne zapusti njih,
ki jim na njihove prošnje podeljuješ,
česar žele, temveč pripravi jih za
prihodnje plačilo. Po Kristusu, Go¬
spodu našem.

O. Amen.

V. Božja pomoč ostani vedno pri
nas,

O. Amen.

7. Pobožnosti k Bogu Sinu.

n)  Obiskovanje presvetega
Rešnjega Telesa.

(Sv. Alfonza.)

(300 dni odpustka za naslednjo molitev.
V mesecu popolnoma odpustek, kdor moli
po prejemu svetih zakramentov navadne mo¬
litve za odpustke. Ti odpustki se morejo da¬
rovati za duše v vicah. Papež Pij IX. 1859.)

Moj Gospod Jezus Kristus! iz lju¬
bezni do nas ljudi si v tem najsve¬
tejšem Zakramentu vedno, noč in dan

18 »

276

pričujoč. Čakaš, ljubeznivo kličeš,
iščeš in sprejemaš z milostljivim
srcem vse, ki k tebi pridejo, ki tebe
iščejo. Verujem in trdim, da si res¬
nično in bistveno pričujoč v tem naj¬
svetejšem oltarskem Zakramentu.
Spoznam svojo veliko nevrednost,
zatorej te ponižno molim kot svojega
pravega in živega Boga. Hvala ti bodi!
Kolikor premorem, te hvalim za brez¬
številne milosti, katere si mi že iz¬
kazal. Posebna hvala ti bodi, ker si
se toliko ponižal, da si se v tem za¬
kramentu samega sebe meni dal, da
si mi svojo presveto Mater v priproš-
njico izvolil in tudi zato, ker si me
poklical, da te tukaj v cerkvi po¬
božno obiščem.

Zato hočem danes iz treh vzrokov
počastiti tvoje presveto in ljubezni
polno Srce. Prvič, da se ti, kolikor
je meni ubogi revi mogoče, spodobno
zahvalim za to neprecenljivo milost,
da te tukaj obiskati smem. Drugič,
da bi nekoliko popravil nespodob¬
nosti in oskrunjevanja, ki ti jih pri¬
zadevajo v tem zakramentu tvoji so¬
vražniki, neverniki in krivoverci ali
pa tudi mlačni kristjani. In tretjič,
da bi. te s tem obiskovanjem spo-

277

dobno molil na tistih krajih cele
zemlje, kjer te, o moj ljubeznivi Zve¬
ličar! vtem zakramentu ljubezni no¬
beden ne časti, nobeden ne moli, kjer
si zapuščen od vseh človeških otrok.
O moj Jezus! ljubim te iz vsega srca,
in čez vse mi je žal, da sem dozdaj
tvojo neskončno dobroto tolikokrat
razžalil. S pomočjo tvoje milosti trdno
sklenem, te nikoli več ne žaliti.

Vem in spoznam, da sem reven
in ubog, vendar se predrznem ter se
danes tebi vsega darujem. Posvetim
se v službo tvojega veličastva. Od¬
povem se popolnoma za vselej svoji
volji. Vsega se ti izročim, nič si zase
ne obdržim. Svoje nagnjenje, svoje
želje, vse ti dam. Delaj z menoj in
z vsem, kar je mojega, po svoji naj-
svetejši volji. Zanaprej ne iščem, ne
želim in nočem nič drugega, kakor
samo to, da tebe ljubim, tebi služim,
da sem vendar že enkrat zvest v iz¬
polnjevanju t-voje presvete božje
volje.

Tebi priporočim tudi uboge fiuše
v vicah, posebno tiste, ki so te rade
častile v presvetem Zakramentu, pa
tudi tiste, ki so srčno ljubile tvojo
neomadeževano Mater. O še danes jim

278

izkaži čudovito moč svojega ne¬
skončnega usmiljenja!

Priporočim ti tudi vse uboge greš¬
nike. Usmili se jih! daj jim milost¬
ljivo čas, priložnost in resnično voljo,
da se popravi pokori k tebi vrnejo.
Poslednjič pa, o moj preljubeznivi
Zveličar! zedinim vse svoje želje, vse
svoje hrepenenje z željami tvojega
ljubezni polnega Srca, in tako skle¬
njene jih darujem tvojemu nebe¬
škemu Očetu, ter ga prosim v tvojem
presvetem imenu, da jih iz ljubezni
do tebe milostljivo sprejme in usliši
mojo prošnjo. Amen. češčeno in hva¬
ljeno naj vedno bo, presveto Rešnje
Telo!

(Sto dni odpustka za ta zdihljaj.)

„To je moje počivališče vekomaj in
vekomaj; tukaj bom stanoval, ker sem
ga izvolil.“ (Psalm 131, 14.)

Tako mi govoriš, o moj ljubeznivi
Jezus! tu v tem tabernakeljnu. Ako
si tedaj oltar izvolil sebi v stano¬
vanje, da si vedno pri nas v naj-
svetejšem Zakramentu; ako te lju¬
bezen do nas toliko žene, da tukaj
bivaš, tukaj počivaš; o kaj ne bomo
tudi mi radi pri tebi? kaj? ali naša
srca ne bodo tudi tukaj pogostoma

279

počivala? tukaj večkrat čula? tukaj,
kjer teče v vsej obilnosti studenec
vsega razveseljevanja? O srečne, pre¬
srečne, ve ljubeče duše, ki ne poznate
na tem svetu prijaznejšega kraja
kakor je kraj, kjer je Jezus Kristus
pričujoč; ki le iščete biti blizu Jezusa
v naj svetejšem Zakramentu! O kako
srečen, presrečen bi tudi jaz bil, moj
predobrotljivi Jezus! ako bi od danes
zanaprej ne iskal nič drugega, kakor
biti le pri tebi, misliti le na tebe, in
se pogovarjati le s teboj v Zakra¬
mentu presvetega Rešnjega Telesa,
kjer ti noč in dan skrbiš in misliš
le name.

O moj Jezus! koliko let sem za¬
pravil, ko sem živel ločen od tebe,
ko te nisem ljubil? O ve nesrečna
leta! o ko bi vas mogel zbrisati iz
bukev svojega življenja! Tebe pa, o
neskončna milost in dobrota, neiz¬
merna potrpežljivost mojega Boga!
tebe hvalim in zahvalim, da si me
tako dolgo prenašal, ki sem te, naj¬
bolj nehvaležna stvar, vedno le žalil.
Prizanašal si mi pa le zato, da bi me
vendar premagala tvoja milost, me
ujela tvoja ljubezen, da bi bil ves
tvoj. Gospod! zavržem in prekličem

280

nesrečni čas, ko sem se ustavljal tvoji
dobroti. Ne bom, ne smem biti dalje
nehvaležen. Teh ur, ki mi jih milost¬
ljivo še dati hočeš, naj jih bo malo
ali veliko, ne vem bolje obrniti, kakor
da le tebi služim. Ti mi pa daj po¬
trebno milost! Saj mi je ne boš od¬
rekel, ki te prosim zanjo. Ljubeznivo,
prijazno si tako dolgo hodil za me¬
noj, in jaz sem bežal pred teboj. Svojo
ljubezen si mi ponujal, silil; pa od
sveta preslepljen, sem tebe zaničeval.
O koliko bolj me boš ljubil zdaj, ko
te iščem, za teboj hodim in te ljubiti
želim! Daj mi milost, da te res lju¬
bim, o vse ljubezni vredni Bog! Lju¬
bim te iz vsega srca, ljubim te čez
vse. Bolj te ljubim kakor sebe, bolj
ko svoje življenje. Žal mi je, da sem
te kdaj žalil. O neskončna dobrota!
odpusti mi vse moje nehvaležnosti,
in z odpuščenjem mi daj še milost,
da te ljubim tako, kakor zaslužiš,
zdaj in na vekomaj. Vsemogočni Oče!
pokaži svojo vsemogočnost, da ves
svet spozna, da je moč tvoje milosti
premagala mojo tebi toliko nehva¬
ležno dušo, ter jo je prestvarila tako,
da te zdaj ljubi bolj ko vse druge
reči. Za to te prosim po zasluženju

281

Jezusa Kristusa, Sina tvojega. In
edino to prosim za vse življenje
svoje; in le po tem bom hrepenel vse
svoje žive dni. Ti si mi dal te želje,
daj mi tudi pomoč, da jih resnično
izpeljam.

O Jezus! tebi živim, tebi umrjem,
tvoj sem živ in mrtev.

(Po obiskovanju presvetega Rešnjega Te¬
lesa se navadno tudi Mati božja počasti. Za
to pripravne molitve so zadej pri pobož¬
nostih k Materi božji“.)

Litanije v čast presvetega Rešnjega
Telesa.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Bog Oče nebeški, — usmili se nas!

Bog Sin, Odrešenik sveta, — usmili
se nas!

Bog Sveti Duh, — usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, — usmili
se nas!

Jezus, kateri si pri zadnji večerji
samega sebe svojim učencem za¬
užiti dal, - usmili se nas!

282

Jezus, kateri si v presvetem Za¬
kramentu resnično pričujoč,
kakor Bog in človek, z dušo
in telesom, s krvjo in mesom,
Jezus, kruh angelov,

Jezus, kruh izvoljenih,

Jezus, kruh močnih,

Jezus, čeznaturni kruh,

Jezus, skriti Bog in Zveličar,
Jezus, studenec vseh milosti,
Jezus, vedna in naj čistejša da¬
ritev,

Jezus, nekrvava daritev nove
zaveze,

Jezus, nedolžno Jagnje božje,
Jezus, skrita mana,

Jezus, Beseda, katera je meso
postala in zdaj vedno med
nami prebiva,

O najsvetejši Zakrament,

O naj večja skrivnost božja,
Spomin naj večjih čudežev božjih,
Prečudežno znamenje naj večje
ljubezni božje,

Zakrament večne ljubezni,
Skrivnost vere,

Dar sprave za žive in mrtve,
Naj večja moč v izkušnjavah,
Najmočnejše orožje zoper hu¬
dobnega sovražnika,

usmili se nas

283

Najimenitnejši vseh darov bož¬
jih,

Presveti spomin Gospodovega
trpljenja in njegove smrti,
Presveta večerja Gospodova,
pri kateri angeli strežejo,

Naj večje veselje pobožnim du¬
šam,

Največja dobrota vernim krist¬
janom,

Naj slajši živež našim dušam,

Moč slabim,

Tolažba žalostnim,

Pomoč zapuščenim,

Popotnica vsem, ki v večnost
gredo,

Zastava večnega življenja,

Bodi nam milostljiv, — prizanesi
nam, o Jezus!

Bodi nam milostljiv,
o Jezus!

Vsega hudega
Vsega greha

Nevrednega prejemanja tega
presvetega Zakramenta
Poželenja mesa
Poželenja oči
Napuha življenja
Vseh pregrešnih priložnosti in
nevarnosti

usliši nas,

4

CD

ce<

t—'•

P

P

Ul

284

Skrivnih skušnjav in zalezo¬
vanja hudobnega duha
Vseh nesreč

Nagle in neprevidene smrti
Večne smrti

Po ljubezni, s katero si ta Za¬
krament postavil,

Po ljubezni, s katero si pri
zadnji večerji svoje aposteljne
obhajal,

Po ljubezni, s katero tudi nas
s svojim presvetim Rešuj im
Telesom poživljaš,

Po ljubezni, s katero se v tem
presvetem Zakramentu za nas
daruješ,

Po ljubezni, s katero v tej da¬
ritvi božji pravici zadostuješ,
Po ljubezni, s katero nevrednim
kristjanom prizanašaš,

Po ljubezni, s katero v tem Za¬
kramentu toliko nečasti trpiš,
Po ljubezni, s katero s sedeža
svoje milosti tako usmiljeno
na nas gledaš,

Po ljubezni, s katero jnas tako
dobrotljivo poslušaš,

Po ljubezni, s katero nam v tem
presvetem Zakramentu toliko
milosti deliš,

reši nas, o Gospod !

285

Po ljubezni, s katero v tem presve¬
tem Zakramentu do konca sveta
pri nas ostaneš, — reši nas, o Jezus!
Mi grešniki
Da nam prizaneseš,

Da nam vse naše grehe od¬
pustiš,

Da nas v živi veri v ta presveti
Zakrament potrdiš in ohraniš,

Da v naših srcih trdno zaupanje
v ta naj svetejši Zakrament
obudiš,

Da v naših srcih gorečo ljubezen
do tega najsvetejšega Zakra¬
menta pomnožiš,

Da nam vedno večjo pobožnost
do tega presvetega Zakra¬
menta v srce vlivaš,

Da nam milost daš, vselej z
dobro pripravo k tvoji božji
mizi pristopiti,

Da nam sad tega presvetega Za¬
kramenta obilno podeliš,

Da resnično češčenje tega naj-
častitljivejšega Zakramenta
med nami pomnožiš,

Da vso nečast od te naj častit-
ljivše skrivnosti odvrneš in
zabraniš,

prosimo te, usliši nas!

286

Da svojo sveto Cerkev vladaš
in ohraniš,

Da vsem nevernikom luč prave
vere podeliš,

Da naše misli k nebeškim željam
povzdigneš,

Da naša srca s svojim milost¬
ljivim obiskovanjem razve¬
seliš in očistiš,

Da nam vsekdar veselje nad
tem presvetim Zakramentom
daš,

Da vedno v nas ostaneš, in mi
v tebi,

Da nas ob koncu našega življe¬
nja s to nebeško popotnico
previdiš in oveseliš,

Da nas poslednji dan k večnemu
življenju obudiš,

Da vsem dušam večni mir in
pokoj podeliš,

Da nas na tem sedežu svoje mi¬
losti dobrotljivo uslišiš,

Sin božji,

Jagnje božje, ki odjemlješ grebe
sveta, — prizanesi nam, o Jezus!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — usliši nas, o Jezus!

Jagnje božje, ki odjemlješ grebe
sveta, — usmili se nas, o Jezus!

prosimo te, usliši nas!

287

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš . . . Češčena Marija .. .

V. Dobrotljivi in usmiljeni Gospod
je spomin svojih čudežev storil.

O. Dal je hrano njim, ki se ga
bojijo.

V. Kruh z nebes si jim podelil.

O. Ki ima vso sladkost v sebi.

V. S tvojega oltarja, o Gospod!
prejemamo Kristusa.

O. Nad katerim se razveseljujeta
naša duša in naše telo.

V. Gospod, usliši mojo molitev.

O. In moje klicanje naj pride k
tebi.

Molimo.

O Bog, ki si nam v prečudežnem
Zakramentu spomin svojega trplje¬
nja zapustil, daj nam, te prosimo,
svete skrivnosti tvojega Telesa in
tvoje Krvi tako častiti, da bomo sad
tvojega odrešenja vedno v sebi čutili.
Ki živiš in kraljuješ z Bogom Oče¬
tom v edinosti Svetega Duha, Bog od
vekomaj do vekomaj. Amen.

288

Počeščenje presvetega Rešnjega Telesa.

Bodi hvaljeno in češčeno presveto
Rešnje Telo s toliko hvalnicami, ko¬
likor je zvezd na nebu, iskric v ognju,
peska na zemlji, kapljic v morju;
kolikor je cvetlic spomladi, semen
poleti, listja jeseni, snežnic pozimi;
kolikor je vseh stvari po vseh sve¬
tovih. Ker ti, ki si Gospod in Stvar¬
nik vseh svetov, pa vendar v podo¬
bah kruha in vina prebivaš, si vreden
češčenja vseh stvari, ti v resnici
skriti Bog! (Iz. 45, 15.)

Bodi hvaljeno in češčeno presveto
Rešnje Telo s toliko hvalnicami, ko¬
likor jih vsi ljudje kdaj v dejanju
izkazati, z jezikom izgovoriti ali v
izmisliti morejo. Ker ti, ki si Kralj
nebeški, pa se vendar revnemu člo¬
veku kakor jed in pijača zauživati
daješ, si vreden, da te brez nehanja
časti vse človeštvo, katero je odre¬
šeno le po tvoji predragi Krvi.

(I. Petr. 1, 19.)

Bodi hvaljeno in češčeno presveto
Rešnje Telo s toliko hvalnicami, ko¬
likor jih vsi angeli v nebesih, da,
kolikor jih sama presveta Trojica v
svoji piogočnosti izgovoriti, po svoji
modrosti' obseči, po svoji dobroti ji-

289

vosti želeti more. Ker ti, ki si večni
in neskončni Bog, in ničesar ne po¬
trebuješ, pa vendar ubogemu člo¬
veku iz gole ljubezni tudi svoje Bo¬
žanstvo v hrano daruješ, si vreden,
da ne samo na zemlji, ampak da tudi
po nebeških višavah tvoja hvala brez
konca doni, ti, ki si slavljen in nad
vse povišan. (Dan. 3.)

V. Bodi češčen in hvaljen vsak čas.

O. Najsvetejši in božji Zakrament.

(Kdor poslednji dve vrstici pobožno in
skesano moli, zadobi vsak dan enkrat 100
dni odpustka; ob četrtkih pa in vse dni
osmine praznika presvetega Rešnjega Telesa
.‘300 dni, ako ta zdihljaj trikrat na dan moli.
Pij VI. 24. maja 1770.)

b)  Češčenje Jezusovega Srca.

Hrepenenje po Jezusovem Srcu.

O ženin moje duše! odpri mi vrata
svojega Srca, vrata usmiljenja, ter
skleni moje srce z nerazvezljivo
vezjo ljubezni s svojim Srcem, da
prebivaš ti v meni in jaz v tebi. Saj
nobenega grešnika iz svojega pre¬
svetega Srca ne odločiš, gotovo boš
torej tudi meni v njem prostorček
privolil. Vzemi in zakleni torej moje
srce v svoje Srce; rani ga s puščico

Pot v nebesa.

19

290

svoje ljubezni, da za ves svet nič ne
mara, vse minljivo zaničuje, in vse
zoprnosti srčno premaga. O da bi,
kakor tvoje, tudi moje srce imelo
opraviti vedno z nebeškimi rečmi. O
presveto Srce Jezusovo! Prosim te
po ljubeznivem Marijinem Srcu, po¬
magaj mi raztrgati vezi, ki vežejo
moje srce na svet, da ga od časnega
odtegnem in potopim v tebe, največjo
dobroto. Zaznamuj moje srce in moje
petere počutke z znamenjem svoje
ljubezni, da ostanem s teboj in v
tebi vekomaj. Amen.

Srčni zdihljaji k Jezusovemu Srcu.

O usmiljeni Jezus, usliši me!

Milost tvojega Srca, spreobrni me!
Svetloba tvojega Srca, razsvetli me!
Žalost tvojega Srca, omeči me!

Rana tvojega Srca, prešini me!

Kri tvojega Srca, spravi me!

Voda tvojega Srca, očisti me!
Zasluženje tvojega Srca, posveti me!
Križ tvojega Srca, potrdi me!
Trnjeva krona tvojega Srca, ozalj¬
šaj me!

Usmiljenje tvojega Srca, skrij me!
Duh tvojega Srca, oživi me!

Ogenj tvojega Srca, ogrej me!

291

Plamen tvojega Srca, užgi me!
Ljubezen tvojega Srca, vnemi me!
Vdanost tvojega Srca, povzdigni me!
Lepota tvojega Srca, spremeni me!
Veselje tvojega Srca, zveličaj me!
Bogastvo tvojega Srca, nasiti me!

V tvojem Srcu, o Jezus, živim in

umrjem!

Svoje srce tvojemu dam, in ljubim te.
O sladko Srce, osreči me
Tukaj in tam vekomaj! Amen.

Darovanje Jezusovemu Srcu.

O moj preljubeznivi Jezus, da se
tebi hvaležnega skažem in da po¬
pravim svojo nezvestobo, darujem
jaz I. I. tebi svoje srce, ter se tebi
popolnoma posvetim in trdno skle¬
nem, s tvojo milostjo nič več ne
grešiti.

(100 dni odpustka vsak dan. Pij VII. 1817.)

Pobožno pozdravljanje presvetega
Jezusovega Srca.

(Sv. Bernard.)

O moj Jezus, velikokrat sem že v
svojo srečo spoznal, kako sladko po¬
čiva, kdor počiva v tvojem Srcu. Za¬
to hočem vse svoje misli, vsa nagnje¬
nja svojega srca potopiti v tvoje Srce,

1Q*

292

moj preljubeznivi Zveličar! V tem
tempeljnu, v tem šatoru, v tej skrinji
nove zaveze te hočem, o Jezus, vedno
moliti in klicati tvoje presveto ime
ter se radovati s psalmistom: „Našel
sem srce, da morem k Bogu zdiho-
vati.“ In našel sem Srce svojega
kralja, svojega brata, svojega prija¬
telja, oh, našel sem najboljše Srce
svojega predobrotljivega Jezusa! Ker
sem tedaj našel tvoje in svoje Srce,
zato hočem vedno moliti k tebi, o
Jezus, moj Bog! Le to mi dodeli, da
moje ponižne prošnje pridejo v sve¬
tišče tvoje in da bodo tam uslišane.
Oh, potegni me vsega v svoje Srce
ter me v njem očiščuj vedno bolj in
bolj vseh madežev mojih in vsak naj¬
manjši madež popolnoma izbriši v
meni, da bom v tebi in po tebi, o
prečisti, — očiščen, da v tvojem Srcu
stanujem vse dni svojega življenja,
in da tvojo voljo natanko spoznam
in jo izpolnjujem. Amen.

Prošnja za odpuščenje krivic, storjenih pre¬
svetemu Jezusovemu Srcu.

O Srce mojega Zveličarja, vredno,
da te vsi ljudje molijo! Živo čutim
razžaljenje, ki se ti godi v Zakra-

293

mentu tvoje ljubezni. Presunjen od
te žalosti se vržem pred tvoj oltar
ter te prosim odpuščenja. O da bi
mogel s tem svojim počeščenjem
nadomestiti vso tebi storjeno nečast!
O da bi mogel s svojimi solzami ali
tudi s svojo krvjo oprati vsa oskru-
njevanja, vse božje rope, s katerimi
se tvoje neskončno veličastvo zani¬
čuje! Kako dobro bi obrnil svoje živ¬
ljenje, ko bi mi bilo pripuščeno, ga
zato darovati! Žal mi je, o moj Bog,
da sem te kdaj razžalil; odpusti mi
vso nezvestobo, vso nehvaležnost,
vso nečast, s katero sem se zadolžil
pred tvojim previsokim veličastvom.
Spomni se bridkosti svojega Srca in
nikdar ne pripuščaj, da bi bilo tvoje
trpljenje in tvoja smrt brez sadu za¬
me! Razderi moje hudobno srce, daj
mi pa srce po svojem Srcu, srce čisto,
tebi vdano, zate goreče. In vse svoje
življenje si bom prizadeval, da po¬
pravim in v svojem srcu obžalujem
tebi storjene krivice in božje rope,
s tem, da bom obiskaval tvoje cer¬
kve, da bom molil k tvojemu bož¬
jemu Srcu, prejemal svete zakra¬
mente, in kakor bom mogel množil
češčenje tvojega presvetega Srca. Da

294

ti bo pa to moje počeščenje toliko
bolj dopadljivo, ga zedinim s tistim
češčenjem, katero ti skazujejo tvoji
sveti angeli in tvoja deviška Mati
Marija. Usliši te moje želje, o Bog,
in naj te v ljubezni do tvojega Srca
častim in hvalim jaz, in naj te ča¬
stijo in hvalijo vsi ljudje na zemlji,
na vekomaj. Amen.

*

* *

Litanije Srca Jezusovega glej pri popol¬
danski službi božji.

Molitev.

O Gospod, ki v tvojem presvetem
Srcu tvojo neskončno ljubezen do
nas spodobno častimo, prosimo te,
da, ki si sam krotek in ponižen, naša
srca očistiš vse nesnage greha ter
jih sebi prijetne storiš.

Večni, usmiljeni Bog, prosimo te,
po Srcu Jezusa, tvojega ljubega Sina,
nad katerim imaš vse dopadenje, in
po bolečinah, ki jih je to presveto
Srce za nas trpelo, dodeli nam za¬
voljo zadoščenja istega božjega Srca
resnično skesano srce in odpuščenje
grehov, da te prisrčno ljubimo, do-

295

kler živimo, potem pa zato večno
plačilo dosežemo.

O Bog, ki si presveto Srce Jezusa
Kristusa, tvojega Sina, našega Go¬
spoda, svojim vernim tako ljubeznivo
storil, dodeli nam milostljivo, da ga
tu na zemlji tako častimo in ljubimo,
da ž njim in v njem tebe in njega
ljubimo tako, da bomo vredni tudi
tvoje in njegove ljubezni na veko¬
maj, po istem Kristusu, Gospodu na¬
šem. Amen.

c)  Češčenje Kristusovega
trpljenja.

Počeščenje Jezusovih peterih ran.

(Sv. Alfonza.)

1. K sveti rani na desni nogi.

Moj Gospod, Jezus Kristus, molim
rano na tvoji desni nogi. Zahvalim
se ti, da si jo hotel zame trpeti v
tako silnih bolečinah in s toliko lju¬
beznijo. Milujem tvojo bolečino in
bolečino tvoje žalostne Matere. Zavo¬
ljo zasluženja te svete rane te prosim,
dodeli mi odpuščenje mojih grehov,
katere iz vsega srca bolj obžalujem
kakor vsako drugo hudo, ker sem
tebe, svojo neskončno dobroto, ž

296

njimi razžalil. Žalostna Mati božja,
prosi Jezusa zame!

Oče naš . .. Češčena Marija . . .
Čast bodi . ..

2. K sveti rani na levi nogi.

Moj Gospod, Jezus Kristus, molim
rano na tvoji levi nogi. Zahvalim se
ti, da si jo hotel zame trpeti v tako
silnih bolečinah in s toliko ljubez¬
nijo. Milujem tvojo bolečino in bo¬
lečino tvoje žalostne Matere. Radi
zasluženja te svete rane te prosim,
dodeli mi moč, vprihodnje nikoli več
ne pasti v smrtne grehe, temuč v
milosti božji do smrti ostati. Žalostna
Mati božja, prosi Jezusa zame!

Oče naš .. . Češčena Marija . . .
Čast bodi . ..

3. K sveti rani na levi roki.

Moj Gospod, Jezus Kristus, molim
rano na tvoji levi roki. Zahvalim se
ti, da si jo hotel zame trpeti v tako
silnih bolečinah in s toliko ljubeznijo.
Milujem tvojo bolečino in bolečino
tvoje žalostne Matere. Radi zaslu¬
ženja te svete rane te prosim, reši
me pekla, katerega sem tolikrat za¬
služil, ker bi te v njem več ne mogel

297

ljubiti. Žalostna Mati božja, prosi
Jezusa zame!

Oče naš .. . Češčena Marija . . .
Čast bodi...

4. K sveti rani na desni roki.

Moj Gospod, Jezus Kristus, molim
rano na tvoji desni roki. Zahvalim
se ti, da si jo hotel zame trpeti v
tako silnih bolečinah in s toliko
ljubeznijo. Milujem tvojo bolečino in
bolečino tvoje žalostne Matere. Radi
zasluženja te svete rane te prosim,
dodeli mi nebeško veličastvo, kjer
te bom popolnoma in iz vseh svojih
moči molil. Žalostna Mati božja, prosi
Jezusa zame!

Oče naš ... Češčena Marija .. .
Čast bodi...

5. K sveti rani Jezusove strani.

Moj Gospod, Jezus Kristus, molim
rano tvoje svete strani. Zahvalim se
ti, da si še tudi celo po svoji smrti
to razžaljenje pretrpel, ki si ga z
največjo ljubeznijo dopustil, ako-
ravno ti nobene bolečine napraviti
ni moglo. Tudi milujem tvojo žalo¬
stno Mater, kateri je bilo takrat njeno
srce prebodeno. Radi zasluženja te

300

Jezus na Oljiski gori od angela
potrjen,

Jezus, ki si v smrtni bridkosti
krvavi pot potil,

Jezus, od Juda Iškarjota izdan,
Jezus, z vrvmi in verigami,
zvezan,

Jezus, od svojih učencev za¬
puščen,

Jezus, pred Ana in Kajfa po¬
stavljen,

Jezus, za uho udarjen,

Jezus, od krivih prič tožen,
Jezus, smrti vreden spoznan,
Jezus, v sveti obraz zapljuvan,
Jezus, ki se ti je sveti obraz s
prtom zakril,

Jezus, s pestmi tolčen,

Jezus, od Petra trikrat zatajen,
Jezus, kakor hudodelnik Pilatu
izdan,

Jezus, od Heroda zaničevan,
Jezus, v belem oblačilu zasra¬
movan,

Jezus, manj kakor razbojnik
Baraba cenjen,

Jezus, neusmiljeno bičan in.raz¬
tepen,

Jezus, zaničljivo v škrlatast
plašč oblečen,

usmili se nas!

801

Jezus, s trnjem kronan,

Jezus, s trstom po glavi udarjen,
Jezus, ki so ti Judje „Križaj ga!“
vpili,

Jezus, v najsramotnejšo smrt
obsojen,

Jezus, s težkim križem obložen,
Jezus, kakor nedolžno jagnje v
smrt peljan,

Jezus, na gori Kalvariji do na¬
gega slečen,

Jezus, za noge in roke na križ
pribit,

Jezus, ki si na križu za sovraž¬
nike molil,

Jezus, na križu preklinjan,
Jezus, ki si spokornemu razboj¬
niku sveti raj obljubil,

Jezus, ki si na križu učenca
Janeza svoji materi izročil,
Jezus, od svojega Očeta zapuščen,
Jezus, z jesiliom in žolčem na¬
pajan,

Jezus, ki si svojo dušo vroke svo¬
jega nebeškega Očeta izročil,'
Jezus, svojemu nebeškemu Očetu
do smrti pokoren,

Jezus, s sulico v srce preboden,
Jezus, s križa snet,

Jezus, v grob položen,

usmili se nas!

302

Bodi nam milostljiv, prizanesi nam,
o Gospod!

Bodi nam milostljiv, usliši nas, o
Gospod!

Vsega hudega,

Vsega greha,

Jeze, sovraštva in vse hude
volje,

Kuge, lakote in vojske,

Vseh dušnih in telesnih nevar¬
nosti,

Večne smrti,

Po svojem prečistem spočetju,

Po svojem prečudežnem roj¬
stvu,

Po svojem ponižnem obrezova¬
nju,

Po svojem krstu in svetem
postu,

Po svojem trudu in bedenju,

Po svojem krvavem bičanju in
kronanju,

Po svoji žeji, solzah in svoji
nagoti,

Po svoji rešnji smrti na križu,

Po svojem častitljivem vstajenju
in vnebohodu,

Po prihodu tolažnika Svetega
Duha,

Na dan sodbe,

reši nas, o Gospod!

303

Mi grešniki,

Da nam prizaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,

Da milost Sv. Duha v naša srca
vlij eš,

Da svojo sveto Cerkev varuješ
in razširjaš,

Da vse stanove v svojem svetem
imenu zbrane ohraniš in po¬
množiš,

Da nam pravi mir, ponižnost
in ljubezen podeliš,

Da nas v svoji milosti in sveti
službi stanovitne ohraniš,

Da nas v družbo svojih izvolje¬
nih sprejmeš,

Da nas uslišiš,

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — prizanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš ... Češčena Marija . ..

prosimo te, usliši nas!

304

V. Molimo te, Kristus, in te hva¬
limo.

O. Ker si s svojim svetim križem
svet odrešil.

Molimo!

O Bog, ki si človeški rod, zavoljo
greha zavržen, po trpljenju in smrti
svojega edinorojenega Sina odrešil;
dodeli nam, prosimo te, da, ki spo¬
min njegovega trpljenja na zemlji
obhajamo, se tudi njegovega zaslu-
ženja v nebesih veselimo. Po istem
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Molimo!

Prosimo te, o Gospod, ozri se mi¬
lostljivo na to svojo družino, za ka¬
tero se je naš Gospod, Jezus Kristus,
hotel v roke grešnikov dati in na
križu umreti. Kateri s teboj v edi¬
nosti Svetega Duha živi in kraljuje,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

d)  Češčen j e Jezusovega
detinstva.

V. O Bog, pazi na mojo pomoč!

O. Gospod, hiti mi pomagat!

Čast bodi... Oče naš . ..

305

Presladko dete Jezus, katero si
zavoljo našega odrešenja izišlo iz na¬
ročja Očetovega, v deviškem telesu
od Svetega Duha spočeto bilo, in kot
učlovečena Beseda podobo hlapca
nase vzelo, — usmili se nas! Usmili
se nas, dete Jezus, usmili se nas!
Češčena Marija ...

Presladko dete Jezus, katero si v
svoji deviški Materi obiskalo Eliza¬
beto, in svojega predhodnika Janeza
Krstnika še pred njegovim rojstvom
S Svetim Duhom napolnilo in posve¬
tilo, — usmili se nas! Usmili se nas,
dete Jezus, usmili se nas! Češčena
Marij a . ..

Presladko dete Jezus, katero si
devet mesecev prebivalo v materinem
telesu, ki sta te Devica Marija in
Jožef z največjim hrepenenjem pri¬
čakovala in za odrešenje sveta Bogu
Očetu darovala, — usmili se nas!
Usmili se nas, dete Jezus, usmili se
nas! Češčena Marija ...

Presladko dete Jezus, ki te je Ma¬
rija Devica v Betlehemu rodila, v
plenice povila, v jaslice položila, ki
so te angeli oznanovali in pastirji
obiskali —usmili se nas! Usmili se

Pot v nebesa.

20

306

nas, dete Jezus, usmili se nas! če-
ščena Marija ...

Naj, Jezus, slava ti doni,

Ki se rodil iz D’vice si,

Z Očetom, z Duhom blaženim,

Na večne čase slavljenim! Amen.

V. Kristus nam je blizo!

O. Pridite, molimo! — Oče naš ...

Presladko dete Jezus, ki si se
osmi dan pri obrezovanju dalo raniti,
s prečastitljivim imenom „Jezus“ ime¬
novati, ki si tedaj že s svojim ime¬
nom in s svojo krvjo naznanilo, da
si Odrešenik sveta, — usmili se nas!
Usmili se nas, dete Jezus, usmili se
nas! Češčena Marija . ..

Presladko dete Jezus, ki te je
zvezda pokazala trem kraljem, ka¬
teri so te v naročju tvoje Matere
molili in ti prinesli skrivnostne da¬
rove: zlata, kadila in mire, — usmili
se nas! Usmili se nas, dete Jezus,
usmili se nas! Češčena Marija...

Presladko dete Jezus, ki te je tvoja
deviška Mati v tempeljnu darovala,
Simeon v svoje naročje vzel, in pre¬
rokinja Ana Izraelu oznanovala, —
usmili se nas! Usmili se nas, dete
Jezus, usmili se nas! Češčena Ma¬
rija ...

307

Presladko dete Jezus, ki ti je hu¬
dobni Herod po življenju stregel, ki
si se s sv. Jožefom in s svojo Materjo
v Egipt umaknilo, grozoviti smrti
ušlo, in po slavnem spričevanju ne¬
dolžnih otročičev-mučenikov poveli¬
čano bilo, — usmili se nas! Usmili
se nas, dete Jezus, usmili se nas!
Češčena Marija ...

Naj, Jezus, slava ti doni,

Ki se rodil iz D’vice si,

Z Očetom, z Duhom blaženim,

Na večne čase slavljenim! Amen.

V. Kristus nam je blizo!

O. Pridite, molimo! — Oče naš ...

Presladko dete Jezus, katero si s
svojo presveto Materjo Marijo in s
svetim očakom Jožefom do Herodove
smrti prebivalo v Egiptu, — usmili
se nas! Usmili se nas, dete Jezus,
usmili se nas. Češčena Marija ...

Presladko dete Jezus, katero si se
s svojimi starši iz Egipta vrnilo v
izraelsko deželo, na potu veliko pre¬
stalo, in se podalo v mesto Nazaret,
— usmili se nas! Usmili se nas, dete
Jezus, usmili se nas! Češčena Ma¬
rija...

Presladko dete Jezus, katero si vNa-
zaretu vsveti hiši podložno bilo svojim

20 »

308

staršem, presveto ondi živelo, in od
pomanjkanja in trpljenja stiskano
rastlo v modrosti, v starosti in v
milosti — usmili se nas! Usmili se
nas, dete Jezus, usmili se nas! Če-
ščena Marija ...

Presladko dete Jezus, ki so te
dvanajstletnega mladeniča starši v
Jeruzalem peljali, ondi z žalostjo te
iskali, in tretji dan z veseljem med
učeniki našli, — usmili se nas! Usmili
se nas, dete Jezus, usmili se nas!
Češčena Marija . . .

Naj, Jezus, slava ti doni,

Ki se rodil iz D’vice si,

Z Očetom, z Duhom blaženim,

Na večne čase slavljenim! Amen.

V. Beseda je meso postala. (O Bo¬
žiču in v osmini pristavi: Aleluja.)

O. In med nami prebivala. (O Bo¬
žiču in v osmini pristavi: Aleluja.)

Na praznik sv. Treh kraljev in v osmini:

V. Kristus se nam je razodel.
Aleluja.

O. Pridite, molimo! Aleluja.

Molimo!

Vsemogočni večni Bog, Gospod
nebes in zemlje, kateri se razodevaš
malim, prosimo, dodeli nam, ki pre-

309

svete skrivnosti detinstva tvojega
Sina s spodobnim češčenjem obha¬
jamo in z vrednim prizadevanjem
posnemamo, da v nebeško kraljestvo,
katero je malim obljubljeno, priti
moremo; po istem Gospodu našem
Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, ki s
teboj živi in kraljuje v edinosti Sve¬
tega Duha, Bog vekomaj. Amen.

(300 dni odpustka enkrat na dan; popol¬
noma odpustek z navadnimi pogoji 25. dan
vsakega meseca, če se ta dan obišče cerkev,
v kateri se obhaja pobožnost svetega detin¬
stva. Pij VII., 23. novembra 1819.)

Molitev v čast Jezusovih jaslic.

Molim te, učlovečena Beseda, pravi
Sin božji od vekomaj, in pravi Sin
Device Marije v izpolnjenem času!
Ko pa molim tvojo božjo osebo in
tvojo ž njo sklenjeno človeško na¬
turo, si ne morem kaj, da bi ne častil
tudi revnih jaslic, v katerih si kot
dete počival in katere so bile tedaj
prvi sedež tvoje ljubezni. Naj poklek¬
nem pred te jaslice, preprost kakor
pastirji, poln žive vere, kakor sv. Jo¬
žef, ljubezni goreč kakor presveta
Devica Marija. Kleče naj častim ta
predragi spominek našega odrešenja

310

v tistem duhu zatajevanja, uboštva
in ponižnosti, s katerim si si ti, kralj
_ nebes in zemlje, izvolil jaslice in
vanje položil svoje nežne ude. Blago¬
volil si, o Gospod, kot dete počivati
v jaslicah; o blagovoli tudi v moje
srce vliti eno kapljico tistega neiz¬
rekljivega veselja, ki so ga občutili
oni, kateri so videli tebe, preljubez-
nivo dete, in čudeže, ki so se zgodili
pri tvojem rojstvu. Po teh čudežih
te prosim in zarotim, dodeli vsem
ljudem dobro voljo in svoj sveti mir,
ter v imenu vsega človeštva izkaži
vso čast in slavo Bogu Očetu in Sve¬
temu Duhu, kateri s teboj živi in
kraljuje, en Bog vekomaj. Amen.

(100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX.
1. oktobra 1861.)

8. Pobožnost k Bogu Svetemu
Duhu.

Sedem prošenj za sedmere darove Svetega
Duha.

Pridi, o Duh modrosti, in pouči
mi srce, da imam vedno pred očmi
svoj cilj in konec, in da vse, kar

311

delam, iz čistega namena storim. Daj
mi, da pozemeljske reči le toliko
cenim in toliko iščem, kar in kolikor
so mi za dušo potrebne, in da si
ohranim to časno življenje. Nebeške
darove pa naj vedno bolj spoznavam,
vedno više cenim. Kaži mi tudi pot,
po kateri bom te nebeške darove go¬
tovo našel in dosegel. Amen. — Oče
naš .. .

Pridi, o Duh umnosti, razsvetli
mojo dušo, da skrivnosti svete vere
prav spoznam, jih hvaležno in lju¬
beznivo sprejmem, in tako v tvojem
razsvetljenju zagledam večno luč in
pridem k popolnemu spoznanju tebe,
Očeta in Sina. Amen. — Oče naš...

Pridi, o Duh sveta, stoj mi na
strani v vsem dejanju tega nestano¬
vitnega življenja. Nagni moje srček
vsemu dobremu, odvrni ga od vsega
hudega, vodi me v vseh dvomljivih
primerljajih, da po pravem potu
tvojih zapovedi dosežem zaželjeni
namen —- večno zveličanje. Amen. —
Oče naš . ..

Pridi, o Duh moči, daj moč mo¬
jemu srcu; zdrži me trdnega v vseh
zmotnjavah in nasprotnostih. Daj mi
srčnost in moč zoper vse hudobne

312

napade mojih sovražnikov, da me
nikdar ne zapeljejo, da bi zapustil
tebe, o naj višja dobrota. Amen. —
Oče naš ...

Pridi, o Duh učenosti, vodi mojo
radovednost, da nikoli ne želim ne
vedeti, ne znati, kar bi mi bilo škod¬
ljivo ali nekoristno. Daj mi živo spo¬
znati vso ničemurnost tega sveta.
Daj mi vnemo, da dolžnosti svoje
vere in svojega stanu vedno bolj
spoznavam in natanko izpolnjujem;
uči me pa tudi, kako naj jih tebi
dopadljivo izpolnjujem. Amen. Oče
naš ...

Pridi, o Duh pobožnosti, vnemi
moje srce k pravi pobožnosti in k
sveti ljubezni do tebe mojega Boga
in Gospoda, da v vseh svojih deja¬
njih le tebe iščem in te v pravi
ljubezni tudi najdem. Amen. — Oče
naš . . .

Pridi, o Duh strahu božjega, pre¬
suni mi srce s svojim zveličanskim
strahom, da imam vedno tebe svo¬
jega Boga in Gospoda pred očmi, in
da se vsega skrbno ogibljem, kar bi
ne dopadlo prečistim očem tvojega
božjega veličastva. Amen. — Oče
naš ...

313

Litanije v čast Svetega Duha.

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Sveti Duh, ki iz Očeta in Sina
izhajaš,

Duh resnice in modrosti,

Duh umnosti in sveta,

Duh moči in učenosti,

Duh pobožnosti,

Duh strahu božjega,

Duh vere, upanja in ljubezni,
Duh veselja in miru,

Duh pohlevnosti in krotkosti,
Duh čistosti in ponižnosti,

Duh življenja in zveličanja,

Duh vseh čednosti,

Duh, posvečevavec duš,

Duh božjih otrok,

Duh milosti in usmiljenja,

Duh, delivec nebeških darov,
Duh, učenik in vladar katoliške
Cerkve,

Duh, preiskovalec ledj a in osrčj a,
Duh, tolažnik žalostnih in sti¬
skanih,

Duh, krona vseh popolnih,

Duh, veselje angelov,

Duh, razsvetljevavec očakov,

usmili se nas!

314

Duh, navdihovavec prerokov,

Duh, besednik in modrost apo¬
stolov,

Duh, zmaga spričevavcev,

Duh, učenik spoznavavcev, p

Duh, čistost vseh svetnikov, »

Bodi nam milostljiv, — prizanesi

nam, o Sveti Duh!

usliši nas,

Bodi nam milostljiv,
o Sveti Duh!

Duha zmotnjave,

Duha nečistosti,

Duha preklinjevanja,
Trdovratnosti in obupnosti,
Predrznega zaupanja v milost
božjo,

Nevoščljivosti zavoljo bližnjemu
podeljene milosti božje,
Ustavljanja spoznani resnici,
Nespokornosti do konca,
Hudobnega duha,

Večnega pogubljenja,

S svojim večnim izhajanjem iz
Očeta in Sina,

S svojim nevidnim maziljenjem,
S polnostjo milosti, s katero si

Devico Marijo obsenčil,
svojo sveto prikaznijo
Kristusovem krstu,

pri

CD

UK

t-**

P

P

je

m

<

CD

O

p

p*

315

GO
<  G*

o s

v

t-s

o

cc

S svojim milostipolnim priho¬
dom čez apostole,

S svojo neskončno dobroto, s
katero Cerkev božjo vladaš,
Sodnji dan,

Mi grešniki,

Da nam prizanašaš,

Da v duhu hodimo in poželenja
mesa ne doprinašamo,

Da te nikoli ne žalimo,

Da vse cerkvene stanove po¬
svečuj eš in v sveti veri ohraniš,

Da vsemu krščanskemu ljudstvu
mir in edinost daš,

Da nas vse k pravi pokori pri¬
pelješ,

Da nam novega duha in čisto
srce ustvariš,

Da nas uslišiš,

Sveti Duh božji,

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, vlij v nas Svetega Duha!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, pošlji nam obljubljenega Oče¬
tovega Duha!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, daj nam dobrega Duha!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

316

Oče naš ...

V. Čisto srce mi ustvari, o Bog!

O. In ponovi v moji duši pravega
Duha!

V. Ne zavrzi me izpred svojega
obličja!

O. In svojega Duha mi ne od¬
vzemi !

V. Daj mi spet veselje svojega
zveličanja!

O. In okrepčaj me s kraljevim
Duhom!

V. Gospod, usliši mojo molitev!

O. In moje klicanje naj pride k
tebi!

Molimo.

O Sveti Duh, Duh Gospodov, pro¬
simo te, pridi ljubeznivo s svojim
razsvetljenjem in tolažilom v nas;
razsvetli naš um, in naša tebi po¬
svečena srca posveti v svoj tempelj!
O Sveti Duh, pridi in prinesi nam
blagoslov božji in mir Jezusov! To¬
laži nas in vse stiskane, osrčuj in
okrepčuj slabe, uči in podpiraj oma¬
hujoče, pretresi grešnike, ogrej njih
mrzla srca k pokori, ter jim obudi
ljubezen in otroško zaupanje v tvojo
milost, da te vsi ljudje v veselju in

317

v ljubezni hvaležno častijo in molijo,
tebe in Očeta in Sina, Gospoda na¬
šega, kot troedinega Boga, od veko¬
maj do vekomaj.

O Bog, ki srca vernih z razsvet¬
ljenjem Svetega Duha učiš; dodeli,
da v istem Duhu spoznamo to, kar
je prav, in se njegovega tolažila
vedno veselimo. Po našem Gospodu
Jezusu Kristusu, ki s teboj živi in
kraljuje v edinosti istega Svetega
Duha, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

9. Češeenje Marije Device.

a)  češčenje presvetega Ma¬
rijinega Srca.

Molitev k presvetemu Marijinemu Srcu.

O Srce Marije, božje Matere in
naše Matere! O najljubeznivejše Srce,
dopadenje presvete Trojice, vredno,
da te angeli in ljudje čez vse častijo!
O sveto Srce, Jezusovemu Srcu naj¬
bolj podobno! O ljubezni polno, nam
revam tako milo Srce, otajaj vendar
tudi naša ledena srca in stori jih
podobne Jezusovemu božjemu Srcu;

318

dodeli jim ljubezen do čednosti in
do tiste ljubezni, s katero si bilo ti
vedno vneto. Varuj sveto Cerkev,
brani jo, bodi ji pribežališče zoper
napade njenih sovražnikov. Pelji nas
k Jezusu; dodeli nam milosti, k zve¬
ličanju potrebne! Bodi nam tolažilo
v bridkostih, podpora v izkušnjavah,
pribežališče v preganjanju, varstvo
v nevarnostih, zlasti pa ob naši
smrtni uri, v tistem zadnjem boju,
ko bo satan vse svoje moči zoper
nas napenjal, da bi pogubil našo
dušo. V tistem strašnem trenutku,
ko bo šlo za vso dolgo večnost, ta¬
krat, o premila Devica, izkaži nam
vso ljubezen in moč svojega materi¬
nega Srca; takrat nam pokaži, koliko
premoreš pri Jezusu, in odpri nam
po svoji nezapopadljivi milosti svoje
presveto Srce, da bomo Jezusa v hiši
izvoljenih častili in hvalili na veko¬
maj. Amen.

Bodi božje Srce Jezusovo, in ne-
omadeževano Srce Marijino vedno
bolj spoznano, hvaljeno in češčeno,
ljubljeno in poveličano zdaj in vselej
in povsod na vesoljnem svetu. Amen.

(Pij VII. je leta 1816. podelil 60 dni od¬
pustka za to pobožno molitev.)

319

Molitev k neomadeževaaemu Marijinemu
Srcu.

(Sv. Viljelma.)

O sveta Marija, Mati mojega Boga,
k tebi pribežim in te prosim, da mene
in vseh ubogih grešnikov ne zavržeš,
zaradi dobrote svojega neomadeže-
vanega Srca, ker te vesoljna Cerkev
imenuje in slavi Mater milosti božje!
Ti si tista, katero mili Bog vselej
usliši, ker si mu toliko draga zaradi
svojega nedolžnega Srca. Saj svojega
usmiljenja še nikomur nisi odrekla.
Pa tudi božja neskončna milost ni
zavrgla še nobenega spokornika, ko
bi še tolike grehe imel, ki se je k
tebi zatekel, se tebi priporočal. Te
mar vsa sveta Cerkev po krivici ime¬
nuje priprošnjico in pribežališče
ubogih? Bi bilo mogoče, da bi ti moji
grehi branili, izkazovati in oprav¬
ljati delo svojega usmiljenja, po ka¬
terem si priprošnjica, srednica miru
in edino upanje in pribežališče vseh
v greh nesrečno zakopanih? Bi bilo
mogoče, da bi Mati božja, ki je ro¬
dila studenec vsega usmiljenja, svojo
milost odrekla ubogemu grešniku,
ki se k njej zateče? Saj je, o Marija,
tvoje delo, da delaš mir med Bogom

320

in ljudmi. Naj te torej nagne tvoje
veliko usmiljenje, ki je večje kakor
vsi moji grehi, naj te nagne, da v
dobroti svojega neomadeževanega
Srca pri Bogu prosiš zame in za vse
grešnike, da izkaže meni in vsem
grešnikom svojo milost! O blagor
nam, ako bomo mi in vsi grešniki
izpreobrnjeni v spokornike in opra¬
vičeni Bogu služili, tebe pa, o sveta
Marija, hvalili za to nam od Jezusa
izprošeno milost! Amen.

„ Spomni se"

(sv. Bernarda).

Spomni se, o premila Devica Ma¬
rija, — da še nikdar ni bilo slišati,
da bi bila ti koga zapustila, ki je
pod tvoje varstvo pribežal, — tebe
pomoči prosil in se tvoji priprošnji
priporočal.

S tem zaupanjem navdan hitim k
tebi, o devic Devica in Mati; — k
tebi pridem, in pred teboj vzdihujoč
grešnik stojim; — nikar ne zavrzi,
o Mati Besede, mojih besed, temveč
milostno me poslušaj in usliši. Amen.

(300 dni odpustka vsakikrat. — Pij XI.
11. decembra 1846.)

321

Pozdravljenje Marije Device.

(Posebno pred podobo Marijino.)

Kolikor je kapljic v morju, zvezd
na nebu, zveličanih duhov v nebesih;
kolikor je listja na drevju, trave na
tleh, drobcev v zraku, pičic na ob¬
nebju, kolikor je iskric v ognju pe¬
ska na zemlji, vseh stvari posebej,
kolikorkrat je le mogoče, tolikokrat
te iz globočine srca pozdravim, o
najimenitnejša, o najčastitljivejša,
o naj slajša, o naj lepša, o najvred¬
nejša, o najslavnejša božja Mati in
nebes kraljica, moja Gospa, Devica
Marija! Pozdravljam te pa zedinjen
z ljubeznijo in po Srcu najljubezni¬
vejšega Sina tvojega Jezusa, in vseh,
ki te ljubijo, se ti priporočim, ter se
ti kot tvojega otroka, in — ah, da
bi vreden bil — kot tvojo lastnino
izročim. Prosim te, sprejmi me v
svoje varstvo, in izprosi mi pri Bogu,
da sem za Bogom ves tvoj, in ti vsa
moja Gospa, moje veselje, moja Po¬
močnica, moja sladka Mati, moja naj¬
srečnejša krona in čast. Amen.

Pot v nebesa.

21

322

usmili

usmili

Litanije v čast presvetega Marijinega
Srca.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Bog Oče nebeški, — usmili se nas!
Bog Sin, Odrešenik sveta,
se nas!

Bog Sveti Duh, — usmili se nas!
Sveta Trojica, en sam Bog,
se nas!

Sveto Marijino Srce,

Srce Marijino, brez madeža spo¬
četo,

Srce Marijino, milosti polno,

Srce Marijino, blaženo med
vsemi srci,

Srce Marijino, za Srcem Jezu¬
sovim naj čistejše,

Srce Marijino, tempelj presvete
Trojice,

Srce Marijino, sedež modrosti,

Srce Marijino, podoba pravice,

Srce Marijino, stol usmiljenja,

Srce Marijino, zapopadek vse
svetosti,

o

W

N

P

P

P

Ul

323

Srce Marijino, skrinja miru in
sprave,

Srce Marijino, vrata nebeška,
Srce Marijino častitljivo,

Srce Marijino mogočno,

Srce Marijino usmiljeno,

Srce Marijino verno,

Srce Marijino hvale vredno,
Srce Marijino ljubeznivo,

Srce Marijino krotko,

Srce Marijino ponižno,

Srce Marijino potrpežljivo,

Srce Marijino za nas z boleči¬
nami prebodeno,

Srce Marijino, luč zmotenih,
Srce Marijino, pribežališče greš¬
nikov,

Srce Marijino, moč pravičnih,
Srce Marijino, tolažba žalostnih,
Srce Marijino, moč v skušnjavi,
SrceMarijino,upanj e umirajočih,
Srce Marijino, pomoč v vseh
naših nadlogah,

Srce Marijino, zastava obljub
Kristusovih,

Srce Marijino, popoln oma žgavni
dar božje ljubezni,

Srce Marijino, veselje vseh src,
Srce Marijino, s častjo v nebe¬
sih kronano,

21 *

prosi za nas!

324

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe

sveta, — prizanesi nam, o Jezus!
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe

sveta, — usliši nas, o Jezus!
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe

sveta, — usmili se nas, o Jezus!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče naš . . . Češčena Marija .. .

V. Prosi za nas, sveto Marijino
Srce!

O. Da bomo vredni te srčno lju¬
biti.

Molimo!

O Bog, kateri si Srce prečiste

Device Marije z najgorečnejšo lju¬
beznijo užgal, z vso milostjo napolnil
in z najlepšimi čednostmi ozaljšal,
da je tvoj edinorojeni Sin, naš Go¬
spod Jezus Kristus, z največjim do-
padenjem v njem prebival, dodeli
meni in vsem, kateri to prelepo in
prečisto Srce častijo, da se tudi naša
srca od te ljubezni do tebe užgejo
ter zadobijo nekoliko tistih obilnih
milosti in lepih čednosti, s katerimi
si obdaril Srce naše preljubeznive
Matere Marije; da ne pridemo brez
čednosti in dobrih del pred tvoje

obličje, temuč da bomo kot tvoji
zvesti otroci sprejeti v tvoje kralje¬
stvo, kjer te bomo z Marijo, tvojo
presveto Materjo, in z vsemi svetniki
častili in hvalili vekomaj. Amen.

Zdihljaj k Marijinemu Srcu.

Tvoje Srce, o Marija, odpri se!
Tvoja moč, varuj me!

Tvoja ponižnost, ponižuj me!

Tvoje uboštvo, obogati me!

Tvoja potrpežljivost, prenašaj me!
Tvoja pokorščina, podvrzi me!
Tvoja nedolžnost, spremeni me!
Tvoja ljubezen, vnemaj me!

Tvoja milost, obdajaj me!

Tvoja ljubeznivost, zamakni me!
Tvoja lepota, navduši me!

Tvoje nagnjenje, gospodari me!
Tvoje solze, omečite me!

Tvoje trpljenje, presuni me!

Tvoje bolečine, ranite me!

Tvoja veselja, osrečujte me!

0 Devica Marija, usliši me!

V svoje sladko Srce zapri me!

V življenju in v smrti varuj me!

Da zmeraj bolj ljubim te!

Tukaj zdaj in tam na vekomaj!
Amen.

326

b)  Sveti rožni venec.

Nauk.

Sveti rožni venec, kakor je zdaj v navadi,
ima začetnika sv. Dominika, kateremu je
sama Devica rekla: Vpelji rožni venec; kajti
pomoček bo zoper mnogotero zlo. In papež
Gregorij XVI. pravi: Rožni venec je najbolj
čudoviti pomoček za pokončanje greha, za
pridobljenje izgubljene milosti in za češčenje
Boga.

Moli ga rad tudi ti, zlasti ob sobotah in
Marijinih godovih. Če mogoče, preskrbi si
rožni venec, ki je blagoslovljen z odpustki
sv. Brigite ali sv. Dominika. Ako na tak rožni
venec moliš, zadobiš pri vsaki jagodi 100
dni odpustka. Če jih več skupaj moli, je za¬
dosti, da ima eden izmed njih tak blagoslov¬
ljen rožni venec. (Leon X. 1515., Klemen VI.
1714. in Benedikt XIV. 15. januarja 1743.)

Rožni venec ima tri dele: veselega, žalo¬
stnega in častitljivega! Moli se navadno:
veseli del od Adventa do posta; potem ža¬
lostni del do Velike noči; in odslej do Ad¬
venta častitljivi del. Najpogosteje vendar
kristjani molijo žalostni del, zlasti ob petkih,
pri daritvi svete maše in prejemanju svetih
zakramentov.

I. Veseli del,

ki se moli zlasti od Adventa do posta.

Vera, očenaš, trikrat češčenamarija
s prošnjami:

327

1. ki nam poživi vero.

2. ki nam utrdi upanje.

3. ki nam užgi ljubezen. 1

Oče naš... desetkrat Češčena Ma¬
rija... s premišljevanjem skrivnosti,
Čast bodi...

Skri vnosti:

1. ki si ga Devica od Svetega Duha

spočela.

2. ki si ga Devica v obiskanju Eli¬

zabete nosila.

3. ki si ga Devica rodila.

4. ki si ga Devica v templju darovala.

5. ki si ga Devica v templju našla.

II. žalostni del,

ki se moli zlasti v postu.

Prošnje: 1. ki nam utrdi spomin.

2. ki nam razsvetli pamet.

3. ki_nam omeči voljo.

Skrivnosti:

6. ki je za nas krvavi pot potil.

7. ki je za nas bičan bil.

1  Te prošnje se lahko ponavljajo pred
vsakim delom rožnega venca. Za žalostni in
Častitljivi del so pri nas v navadi posebne
prošnje, ki se pa izpuščajo, kadar se molijo
vsi trije deli skupaj. Odpustkov smo deležni
tudi brez teh prošenj.

328

8. ki je za nas s trnjem kronan bil.

9. ki je za nas težki križ nesel.

10. ki je za nas križan bil.

III. Častitljivi del,

ki se moli zlasti od Velike noči do Adventa.

Prošnje: 1. ki nam vodi naše misli.

2. ki nam vodi naše besede.

3. ki nam vodi naše dejanje.

Skrivnosti:

11. ki je od mrtvih vstal.

12. ki je v nebesa šel.

13. ki je Svetega Duha poslal.

14. ki je tebe, Devica, v nebesa vzel.

15. ki je tebe,Devica,v nebesih kronal.

(Za vsakim delom pristavljati Oče naš ...
in desetkrat Češčena Marija... s prošnjo: ki
se naj usmili vernih duš v vicah  —
za odpustke ni potrebno; za duše v vicah
se lahko daruje ves ro^ni venec.)

Frančiškanski rožni venec, i

(Vsakikrat popolni odpustek.)

Vera, očenaš, trikrat češčena-
marija s pristavki: ’

1. ki nam poživi vero.

2. ki nam utrdi upanje.

3. ki nam užgi ljubezen.

i Rituale Rom. Seraf.

329

Skrivnosti:

1. katerega si, Devica brezmadežna,

z veseljem od Svetega Duha spo¬
čela.

2. katerega si, Devica brezmadežna,

z veseljem k Elizabeti nosila.

3. katerega si, Devica brezmadežna,

z veseljem rodila.

4. katerega si, Devica brezmadežna,

z veseljem dala trem modrim
moliti.

5. katerega si, Devica brezmadežna,

z veseljem v tempeljnu našla.

6. katerega si, Devica brezmadežna,

z veseljem prva od mrtvih vsta¬
lega videla.

7. kateri te je, Devica brezmadežna,

z veseljem v nebesa vzel, in za
Kraljico nebes in zemlje kronal.

Slednjič:

Oče naš . . . trikrat Češčena Ma¬
rija . . . Čast bodi . ..

Rožni venček
v čast Marije čistega spočetja.

Razlaga: Ta venček ima tri očenaše,
trikrat Čast bodi...  in dvanajst češčenamarij.
Moli se tako:

330

Prva vrstica: Češčeno bodi sveto
in neomadeževano spočetje blažene
Device Marije.

1 Oče naš ... 4 Češčena Marija ...
1 Čast bodi . . .

Druga in tretja vrstica: ravnotako
kakor prva.

Opomba:  300 dni odpustka za vsaki-
krat. Popolni odpustek pa za celi mesec, če
se vredno izpoveš, sveto obhajilo prejmeš in
moliš v namen svetega očeta. — 100 dni od¬
pustka zadobiš, kolikorkrat svetinjo čistega
spočetja Marije Device pobožno poljubiš in
zraven rečeš: O Marija, brez madeža spočeta,
prosi za nas, ki k tebi pribežimo! (Pij IX.
22 .  junija 1855.)

Mali rožni venec
naše ljube Gospe presvetega Srca.

Žalostne dogodbe so obudile mnogim za
Marijino čast gorečim osebam lepo in modro
misel, in mi jo veseli razširjamo, ker bo ro¬
dila sad. Ta miseljse prav lahko izpolni in
je v tem, da naši ljubi Gospe presvetega Srca
pogosto darujemo venec zdihljajev, to je mali
rožni venec, s katerim moremo dobiti v malih
trenutkih 3700 dni, to je več kot 10 let od¬
pustkov. Ta mali rožni venec obstoji iz 33 ja¬
god s tremi oddelki, kateri se ločijo s tremi
debelejšimi jagodami; spominjaj se z globo¬
kim spoštovanjem triintridesetih let, v ka¬
terih je Marija posebno tukaj na zemlji kra¬
ljevala čez presveto Srce svojegabožjegaSina,
ki ji je bil pokoren.

331

Moli se tako-le:

Pri svetinji naše ljube Gospe presvetega
Srca se reče:

„Povsod bodi ljubljeno, presveto
Jezusovo Srce!“

Pri treh debelih jagodah se zdihne:

„Presveto Srce Jezusovo, usmili
se nas!“

Pri drugih jagodah se reče:

„Naša ljubaGospa presvetegaSrca,
prosi za nas!“

(Za vsak zdihljaj je podeljenih 100 dni
odpustkov.)

c)  Češčenje žalostne Matere
božje.

Popolni odpustek en dan v letu, ka¬
terega si vsak sam izvoli, dobi tisti,
kateri dotični dan eno uro premišljuje
žalost Matere božje in vredno prejme
svete zakramente. Klemen XII. 4. fe¬
bruarja 1736.

Mesec september je posvečen češče-
nju žalostne Matere božje. Kdor  v tem
mesecu vsak dan s pobožnimi vajami,
primernimi molitvami itd. časti preža-
lostno Devico, ima vsak dan meseca
300 dni odpustka, enkrat pa popolni
odpustek pod navadnimi pogoji. (Leon
XIII. 27. januarja 1888.) — Knjiga, ka-

332

tere se hoče v ta namen posluževati,
mora biti od cerkvene oblasti potrjena.
Pii IX. 3. aprila 1857 in 26. novembra
1876.

Prošnje do prežalostnega Marijinega Srca.

V. O Bog, pazi na mojo pomoč!

O. Gospod, hiti mi pomagat!

O prežalostna Mati Marija! Z naj-
prisrčnejšim sočutjem se spominjam
tiste žalosti, ki jo je občutilo tvoje
nežno srce pri prerokovanju svetega
starčka Simeona. O preljuba Mati,
po tem, tvojem prežalostnem srcu
prosim te, zadobi mi čednost svete
ponižnosti in dar svetega strahu
božjega. Češčena Marija . . .

O prežalostna Mati Marija! Z naj-
prisrčnejšim sočutjem se spominjam
tistega strahu, ki ga je občutilo tvoje
rahlo čuteče srce takrat, ko si v Egipt
bežala in ondi prebivala. O preljuba
Mati, po tem tvojem prestrašenem
srcu te prosim, zadobi mi čednost
svete radodarnosti, zlasti do ubogih,
in dar pobožnosti. Češčena Marija ...

O prežalostna Mati Marija! Z naj-
prisrčnejšim sočutjem se spominjam
tistih skrbi, ki jih je občutilo tvoje

333

tako skrbno srce takrat, ko si izgu¬
bila svojega ljubega Jezusa. O pre¬
ljuba Mati, po tem tvojem skrbnem
srcu te prosim, zadobi mi čednost
svete čistosti in dar učenosti, češčena
Marija .. .

O prežalostna Mati Marija! Z naj-
prisrčnejšim sočutjem se spominjam
tiste bridkosti, ki jo je občutilo tvoje
materino srce takrat, ko si srečala
Jezusa s težkim križem obloženega.
O preljuba Mati, po tem tvojem lju¬
bezni polnem, od bolečin razmesar¬
jenem srcu te prosim, zadobi mi čed¬
nost svete potrpežljivosti in dar moči.
Češčena Marija .. .

O prežalostna Mati Marija! Z naj-
prisrčnejšim sočutjem se spominjam
mučeništva, ki ga je pretrpelo tvoje
pogumno srce takrat, ko si bila pri¬
čujoča pri smrtnem boju Jezusovem.
O preljuba Mati! po tem tvojem mu¬
čenem srcu te prosim, zadobi mi
čednost svete zmernosti in dar sveta.
Češčena Marija .. .

O prežalostna Mati Marija! Z naj-
prisrčnejšim sočutjem se spominjam
tiste rane, ki se je naredila tudi tvo¬
jemu usmiljenemu srcu takrat, ko
so s sulico prebodli Jezusovo stran

334

in njegovo ljubezni polno Srce. O
preljuba Mati! po tem tvojem pre¬
bodenem srcu te prosim, zadobi mi
čednost bratovske ljubezni in dar
umnosti. Češčena Marija,. . .

O prežalostna Mati Marija ! Z naj-
prisrčnejšim sočutjem se spominjam
bolečine, katero je pretrpelo tvoje
ljubeče srce takrat, ko so Jezusa v
grob položili. O preljuba Mati! po
tem tvojem svetem, z naj večjo tugo
napolnjenem srcu te prosim, zadobi
mi čednost svete gorečnosti in dar
modrosti. Češčena Marija ...

V. Prosi za nas, Devica prežalo¬
stna!

O. Da postanemo vredni obljub
Kristusovih.

Molimo.

Prosimo te, Gospod Jezus Kristus!
naj zdaj in v naši smrtni uri pri
tvojem usmiljenju prosi za nas tvoja
Mati, preblažena Devica Marija, ka¬
tere presveto dušo je o tvojem trp¬
ljenju meč bolečin presunil. Po tebi
Jezusu Kristusu, Odrešeniku sveta,
kateri z Očetom in Svetim Duhom
živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

300 dni odpustka vsakikrat. Pij VII. 14. ja¬
nuarja 1815.

335

Venec v čast sedem žalosti Matere
božje.

(S premišljevanjem.)

Da se zadobijo odpustki tega venca, je
treba imeti rtalašč za to narejen in blago¬
slovljen molek. Blagosloviti ga smejo maš-
niki iz reda Servitov, pa tudi drugi mašniki,
kateri imajo to posebno pravico od papeža
ali od višjih imenovanega reda.

O moj edini in ljubeznivi Go¬
spod! Poglej me vsega osramočenega
pred tvojim svetim obličjem v pre¬
mišljevanju mnogih in velikih kri¬
vic, katere sem ti storil. Prosim te,
odpusti mi vsa ta razžaljenja, ker
jih iz srca, iz čiste ljubezni do tebe
obžalujem in zavoljo tvoje neskončne
popolnosti čez vse zaničujem in za¬
vrženi. Kakor želim, da bi bil rajši
tisočkrat umrl, kakor da sem tebe
razžalil: tako tudi trdno sklenem,
rajši tisočkrat življenje izgubiti, ka¬
kor tebe še katerikrat razžaliti. O
moj križani Jezus! resnično voljo
imam, kakor hitro bo mogoče svojo
dušo s tvojo drago Krvjo očistiti v
zakramentu svete pokore. — Medtem
pa prosim tebe, preusmiljena Devica,
mati milosti in pribežališče grešni¬
kov! zadobi mi po moči svojih pre-

336

bridkih bolečin odpuščenje grehov,
po katerem tolikanj hrepenim. Ob¬
enem molim na papežev namen, da
bi postal deležen svetih odpustkov,
ki so podeljeni na tvoj rožni venec,
in upam, da bom tako dosegel od¬
puščenje (časnih) kazni, ki sem jih
zaslužil s svojimi grehi.

S tem zaupanjem v srcu premiš¬
ljujem prvo bolečino, katero je ob¬
čutila preblažena Devica in Mati
božja takrat, ko jevtempeljnu svo¬
jega edinorojenega Sina Jezusa pre¬
srečnemu starčku Simeonu v naročje
položila in iz njegovih ust slišala
besede: „Ta (otrok) ti bo meč bole¬
čin, kateri bo presunil tvojo dušo,“
s katerimi besedami je bilo nazna¬
njeno trpljenje in smrt njenega Sina
Jezusa. Oče naš ... (enkrat), Češčena
Marija . .. (sedemkrat).

Drugo bolečino je občutila pre¬
blažena Devica takrat, ko je morala
bežati v Egipt, da bi se umaknila
preganjanju brezbožnega Heroda, ki
je hotel njenega ljubega Sina umo¬
riti. Oče naš .. . (enkrat), Češčena
Marija . .. (sedemkrat).

Tretjo bolečino je občutila pre¬
blažena Devica takrat, ko je šla o

337

velikonočnih praznikih s svojim že¬
ninom, sv. Jožefom, in s svojim lju¬
bim Sinom Jezusom v Jeruzalem,
vračajoč se v svojo domačijo pa svo¬
jega edinega ljubljenca pogrešala in
tri dni to izgubo objokovala. Oče
naš .. . (enkrat), Češčena Marija . . .
(sedemkrat).

Četrto bolečino je občutila pre-
blažena Devica takrat, ko je srečala
svojega preljubeznivega Sina Jezusa,
ko je, s težkim križem na svojih
nežnih ramah, šel na goro Kalvarijo,
da bi bil tam križan za naše zveli¬
čanje. Oče naš . . . (enkrat), Češčena
Marija ... (sedemkrat).

Peto bolečino je občutila prebla-
žena Devica takrat, ko je videla,
kako je bil njen Sin Jezus povišan
na trdem lesu svetega križa, kako
je na vseh straneh kri tekla iz nje¬
govega presvetega telesa, in kako je
čez tri ure po hudi smrtni bridkosti
umrl. Oče naš .. . (enkrat), Češčena
Marija .. . (sedemkrat).

Šesto bolečino je občutila prebla-
žena Devica takrat, ko so njenemu
ljubljenemu Sinus sulico stran pre¬
bodli, ga s križa sneli in v njeno
najčistejše naročje položili. Oče

Pot v nebesa.

22

338

naš... (enkrat), Češčena Marija...
(sedemkrat).

Sedmo in zadnjo bolečino je ob¬
čutila preblažena Devica Marija,
naša Gospa, posebna besednica svojih
služabnikov in vseh ubogih grešni¬
kov, takrat, ko je videla presveto telo
njenega Sina Jezusa v grob položiti.
Oče naš... (enkrat), Češčena Marija ...
(sedemkrat).

Zdaj se moli še trikrat Češčena Marija...
na čast svetim solzam, katere je Marija pre¬
livala v svojih bolečinah, da bi Bog dodelil
milost resničnega kesanja in svetih odpust¬
kov. Potem:

V. Prosi za nas, o prežalostna
Devica!

O. Da postanemo vredni obljub
Kristusovih.

Molimo.

Prosimo te, Gospod Jezus Kristus!
haj zdaj in v uri naše smrti pri tvo¬
jem usmiljenju prosi za nas tvoja
Mati, preblažena Devica Marija, ka¬
tere presveto dušo je o tvojem trp¬
ljenju meč bolečin presunil. Po tebi
Jezusu Kristusu, Odrešeniku sveta,
ki z Očetom in Svetim Duhom živiš
in kraljuješ vekomaj. Amen.

Deset let odpustka, kolikorkrat se po
vredno prejetih svetih zakramentih Jezusu,

339

Mariji ali kakemu svetniku na čast kako
dobro dobro delo opravlja, ako se molek pri
sebi nosi in pogostoma ta rožni venec moli.
200 let odpustka, ako se po vredni spovedi
ta rožni venec in nekoliko na papežev na¬
men moli. Popolni odpustek: 1. enkrat v me¬
secu z navadnimi pogoji brez obiskanja cer¬
kve, ako se moli cel mesec vsak dan; 2. en¬
krat v letu, kadar se po vredno prejetih sve¬
tih zakramentih ta rožni venec moli, če je
kdo imel navado štirikrat vsak teden v letu
ga opravljati. Klemen XII. dne 12. decembra
1734.

Samo sveti rožni venec sedem žalosti
Marije Device

moli tako:

1. Katerega si, žalostna Devica,
pri prerokovanju Simeona premiš-
lj evala.

2. S katerim si, žalostna Devica, v
Egipt bežala.

3. Katerega si, žalostna Devica, v
tempeljnu izgubila.

4. Katerega si, žalostna Devica, s
težkim križem obloženega srečala.

5. Katerega si, žalostna Devica,
na križu umreti videla.

6. Katerega si, žalostna Devica, s
križa vzetegavsvoje naročje sprejela.

7. Katerega si, žalostna Devica,
do pokopališča spremila.

22 *

340

Opomba: Vsaka skrivnost ima en oce-
naš in sedem češčenamarij. H koncu se mo¬
lijo še tri češčenamarije in se pri „Jezus“
pristavi:

Katerega si, žalostna Devica, z
grenkimi solzami objokovala.

d)  Zahvala Mariji Devici.

(Od sv. Bonaventura.)

Tebe, Marija, hvalimo mater božjo,
tebe priznavamo devico.

Tebe časti vesoljni svet hčer več¬
nega Očeta in nevesto Svetega Duha.

Tebi služijo v ponižnosti vsi an¬
geli, nadangeli in poglavarstva.

Tebe ubogajo vse oblasti in moči
nebeške in vsa gospostva.

Tebe se radujejo vsi troni, keru¬
bini in serafini.

Tebi pojejo neizrekljivo milo vsi
zveličani duhovi:

Sveta, sveta, sveta si, o Marija,
božja Mati in Devica!

Nebesa in zemlja so polna veli¬
častva tvojega rojenca.

Častiti zbor apostolov te hvali
enoglasno Mater Stvarnikovo.

Izvoljena truma mučencev te
slavi Mater Kristusovo.

341

Krasna vojska spoznavavcev te
imenuje tempelj presvete Trojice.

Ljubeznivo društvo devic vzvišuje
te zgled svojega devištva.

Ves nebeški dvor časti tebe Kra¬
ljico nebeško.

Tebe časti in kliče po celem svetu
sveta Cerkev:

Mater božjega veličastva,

Pravo vse častivredno Porodnico
Kralja nebeškega,

Sveto, milo in sladko Mater.

Ti si Gospa angelov.

Ti si vrata v svetli raj.

Ti si lestvica do nebes.

Ti si stanica veličastnega Kralja.

Ti si vir usmiljenosti.

Ti si pribežališče grešnikov.

Ti si Mati Zveličar jeva.

Ti si v odrešenje človeškega rodu
v svojem telesu spočela Sina božjega.

Po tebi je zmagan stari sovražnik
in vernim odprto nebeško kraljestvo.

Ti sediš s svojim Sinom na des¬
nici Očetovi.

O Devica Marija! prosi ga za nas,
ki pride nas sodit.

Prosimo te, da prideš na pomoč
nam tvojim služabnikom rešenim po
predragi Krvi tvojega Sina.

342

Poskrbi nam, o preblaga Devica!
da dobimo s tvojimi služabniki pla¬
čilo v večnem zveličanju.

Zveličaj nas, o Gospa, da se ude¬
ležimo tvoje dedščine.

Vodi nas, in pelji nas v zveličano
večnost.

O dobrotljiva Devica, vse svoje
žive dni se ti uklanjamo.

In želimo, da bi te v srcu in be¬
sedi pobožno hvalili na vekomaj.

Blagovoli, o Marija, nas obvaro¬
vati greha zdaj in vsekdar.

Usmili se nas, Mati usmiljena,
usmili se nas!

Pomagaj nam po svoji veliki
usmiljenosti, ker se popolnoma nate
zanašamo, o presladka Devica!

V tebe upamo, premila Devica,
varuj nas vekomaj!

Tebi gre hvala, oblast, moč in čast
na vse veke. Amen.

V. Stori me vrednega te častiti,
presveta Devica!

O. Daj mi moč zoper tvoje so¬
vražnike!

Molimo.

Dodeli nam svojim služabnikom,
prosimo, Gospod Bog, da se bomo

343

vedno veselili zdravja na duši in na
telesu, in da bomo po častitih proš¬
njah presvete Marije vselej Device
sedanje žalosti rešeni in večnega
veselja deležni. Po Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

V. Božja pomoč ostani vedno pri
nas.

O. Amen.

Oče naš ... Češčena Marija .. .
Čast bodi.. .

10. Češeenje sv. Jožefa.

a)  Devetdnevnica k sv. Jožefu.

Devetdnevna pobožnost

k prazniku sv. Jožefa ali v kaki posebni
stiski in nadlogi k sv. Jožefu.

Ako si, ljubi moj kristjan, v kaki po¬
sebno veliki stiski in nadlogi, ali te kaka
posebna nesreča zadene, obrni se k sv. Jo¬
žefu in moli sledečo molitvico in litanije sv.
Jožefa. To pobožnost opravi skoz devet dni
vsak dan. Pritrgaj si kak grižljaj, kako jed,
ali kako veselje v čast sv. Jožefu; dajaj vbo-
gajme in sprejmi prav goreče med časom te
pobožnosti svete zakramente.

344

Molitev'.

O preljubi sv. Jožef, moje veliko
zaupanje, ki ga imam do tebe, me
naganja, da se v tej svoji veliki po¬
trebi in nadlogi zaupno k tebi obrnem
in te pomoči prosim. Saj za Marijo,
prečisto Devico, ne poznam nobenega
večjega in boljšega prijatelja ne v
nebesih, ne na zemlji, ki bi mogel
pomagati, razen tebe. O sv. Jožef! ti
in Marija mi od ljubega Jezusa lahko
sprosita in dosežeta vse, karkoli po¬
trebujem. Jezus sam ti je bil pokoren
in te ljubi bolj kakor vse druge svet¬
nike. Sprejmi tedaj mojo ponižno
prošnjo, o sv. Jožef, in položi jo pred
prestol božjega Veličastva. Mnogim
in mnogim si že pomagal iz naj večjih
zadreg, zatorej te prosim, pomagaj
tudi meni, kakor si drugim pomagal.
To te prosim po sladkem Srcu Je¬
zusa in Marije. O dobrotljivi sv. Jo¬
žef! usliši moj glas in ne dopusti, da
bi se povrnil brez tolažbe od tebe.
Pri vsem tem pa se naj vendar zgodi
sveta božja volja. Amen.

345

Litanije sv. Jožefa.

(Potrjene od rimske stolice.)

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kristus sliši nas!

Kristus usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se
nas!

Bog Sveti Duh, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, usmili
se nas!

Sveta Marija,

Sveti Jožef,

Slavni sin Davidov,

Luč očakov,

Ženin božje Porodnice,

Čisti varih Device,

Bednik Sina božjega,

Skrbni branitelj Kristusov,

Glavar svete Družine,

Jožef najpravičnejši,

Jožef najčistejši,

Jožef najmodrejši,

Jožef najsrčnejši,

Jožef najpokornejši,

Jožef naj zvestejši,

Ogledalo potrpežljivosti,

prosi za nas!

346

»d

o

m

N

P

P

P

cn

Ljubitelj uboštva,

Zgled delavcev,

Kras domačega življenja,

Varih devic,

Steber družin,

Tolažnik siromašnih,

Up bolnikov,

Zavetnik umirajočih,

Strah hudobnih duhov,

Zaščitnik svete Cerkve,

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe

sveta, prizanesi nam, o Gospod!
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe

sveta, usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe

sveta, usmili se nas, o Gospod!

V. Postavil ga je za gospodarja
svoji hiši.

O. In Z&  vladarja vsej svoji po¬
sesti.

Molimo.

O Bog, ki si v neizrekljivi pre¬
vidnosti blaženega Jožefa milostno
izvolil za ženina svoje presvete Ma¬
tere, daj nam, te prosimo, da bomo
njega, ki ga za variha častimo na
zemlji, imeli za priprošnjika v ne¬
besih. Ki živiš in kraljuješ od veko¬
maj do vekomaj. Amen.

347

b)  Molitev na čast sedmeri
žalosti in sedmeremu veselju
sv. Jožefa.

Prečisti ženin presvete Device
Marije, častiti sv. Jožef! Kakor velika
je bila skrb in bridkost tvojemu srcu,
ko nisi vedel, bi li svojo neomade-
ževano nevesto k sebi vzel ali jo za¬
pustil, tako nepopisljivo je bilo tvoje
veselje, ko ti je angel Gospodov raz¬
odel visoko skrivnost učlovečenja
Sina božjega. — Po tej tvoji žalosti
in po tem tvojem veselju te pro¬
simo, tolaži naše duše zdaj in v smrt¬
nih bridkostih s tolažbo pravičnega
življenja in svete smrti, katera naj
bo tvoji smrti podobna, ki si umrl
vpričo Jezusa in Marije.

Oče naš .. . Češčena Marija .. .
Čast bodi..  .

Presrečni očak, častiti sv. Jožef,
izvoljeni rednik učlovečene Besede!
Žalost, ki si jo občutil takrat, ko je
bilo dete Jezus v toliki revščini ro¬
jeno, se je kar v nebeško radost iz-
premenila, ko si zaslišal hvalno petje
angelov in videl slavo razsvetljene
svete noči. — Po tej tvoji žalosti in
po tem tvojem veselju te prosimo,

348

zadobi nam milost, da bomo po do¬
končanem potovanju tega življenja
vredni slišati hvalno petje angelov
in uživati svetlobo nebeškega veli¬
častva.

Oče naš . . . Češčena Marija . ..
Čast bodi .. .

Pokorni spolnovalec božje po¬
stave, častiti sv. Jožef! Predraga kri,
katero je pri obrezovanju prelilo
dete božje, naš Zveličar, je v žalost
vtopilo tvoje srce; ime „Jezus“ pa,
detetu dano, ga je kmalu zopet na¬
polnilo s tolažbo in veseljem. — Po
tej tvoji žalosti in po tem tvojem
veselju te prosimo, zadobi nam mi¬
lost, da se ves čas svojega življenja
vsega greha obvarujemo, in se s
presvetim imenom „Jezus“ v srcu in
na jeziku veseli ločimo iz tega živ¬
ljenja.

Oče naš .. . Češčena Marija . ..
Čast bodi ...

Prezvesti svetnik, častiti sv. Jožef,
ki si se udeležil skrivnosti našega
odrešenja! Simeonovo prerokovanje
o Jezusovem in Marijinem trpljenju
ti je napravilo smrtne bolečine; pa
s svetim veseljem se je napolnilo
tvoje srce, ko si spoznal zveličanje

349

in častitljivo vstajenje neštevilnih
duš, katero ima po ravnotistem pre¬
rokovanju biti nasledek tega trplje¬
nja. — Po tej tvoji žalosti in po tem
tvojem veselju te prosimo, zadobi
nam milost, da bomo prišteti njim,
ki bodo po zaslugah Jezusovih in na
priprošnjo Marijino enkrat častit¬
ljivo od smrti vstali.

Oče naš ... Češčena Marija . ..
Čast bodi.. .

Najskrbnejši varih in prisrčni
prijatelj učlovečenega Sina božjega,
častiti sv. Jožef! Koliko si se trudil,
da si Sina Najvišjega hranil in redil,
zlasti takrat, ko si moral ž njim be¬
žati v Egipt; pa kolika je bila tudi
tvoja tolažba, ko si svojega Boga
vedno pri sebi imel in videl, kako
so pred njim na tla padali egiptov¬
ski maliki. — Po tej tvoji žalosti in
po tem tvojem veselju te prosimo,
zadobi nam milost, da s skrbnim
ogibanjem nevarnih priložnosti od
sebe odvračujemo peklenskega so¬
vražnika, da se v naših srcih zrušijo
vsi maliki posvetnega navezovanja,
da se popolnoma Jezusu in Mariji
vdamo, in le za njiju živimo in z
njima srečno umrjemo.

350

Oče naš . . . Češčena Marija . ..
Čast bodi. ..

Pozemeljski angel, častiti sv. Jo¬
žef! Strmeče si gledal, kako je bil
kralj nebeški tvojim migljajem po¬
koren. Ko si se vrnil iz Egipta, je
bilo tvoje veselje skaljeno zavoljo
strahu pred Arhelajem; angel pa te
je potolažil in vesel si z Jezusom in
Marijo prebival v Nazaretu. — Po
tej tvoji žalosti in po tem tvojem
veselju te prosimo, zadobi nam mi¬
lost, da bodo naša srca prosta vsega
škodljivega strahu, in da vedno mir
dobre vesti uživamo, da z Jezusom
in Marijo sklenjeni varno živimo in
se ž njima združeni iz tega življenja
ločimo.

Oče naš ... Češčena Marija ...
Čast bodi. ..

Podoba vse svetosti, častiti sv. Jo¬
žef! Ko si bil brez svojega zadolže-
nja dete Jezusa izgubil, si ga z ve¬
liko žalostjo tri dni iskal; pa z ve¬
seljem in radostjo si v tempeljnu
med učeniki našel zopet Njega, ki je
življenje tvoje. Po tej tvoji žalosti in
po tem tvojem veselju te prosimo s
srcem in z ustmi, govori za nas, da
nikdar z velikim grehom Jezusa ne

351

izgubimo. Ako bi se pa v našo pre¬
veliko nesrečo vendar to zgodilo, iz¬
prosi nam milost, da ga z nepretr¬
gano bolečino tako dolgo iščemo, da
ga zopet najdemo in se veselimo nje¬
gove milosti, zlasti v smrtni uri, da
v nebesa pridemo, ga vso večnost
tam uživamo in s teboj vred slavo
njegovega usmiljenja prepevamo.

Oče naš ... Češčena Marija . ..
Čast bodi . ..

Jezus je nastopil takrat svoje tri¬
deseto leto, in menili so, da je sin
Jožefov.

V. Prosi za nas, sv. Jožef!

O. Da postanemo vredni obljub
Kristusovih.

Molimo.

O Bog, ki si v svoji neizrekljivi
previdnosti blagovolil sv. Jožefa svoji
presveti Porodnici za ženina izvoliti,
prosimo te, dodeli, da bomo vredni
njega imeti priprošnjika v nebesih,
katerega kot svojega variha častimo
na zemlji; ki živiš in kraljuješ od
vekomaj do vekomaj. Amen.

100 dni odpustka enkrat na dan; 300 dni
odpustka: a)  ob sredah, b)  vsak dan devet-
dnevnice, k prazniku sv. Jožefa in k praz-

i

352

niku varstva sv. Jožefa, c)  prvih šest nedelj
med sedemnedeljsko pobožnostjo v čast sv.
Jožefa s popolnim odpustkom zadnjo nedeljo
po vredno prejetih svetih zakramentih. Po¬
polni odpustek: a)  imenovana dva praznika
po vredno prejetih svetih zakramentih, ako
se je devetdnevnica pred njima opravljala;
b)  vsako nedeljo med sedemnedeljsko pobož¬
nostjo z navadnimi pogoji; c)  enkrat v me¬
secu z navadnimi pogoji brez obiskanja cer¬
kve, ako se cel mesec moli vsak dan. Pij IX.
1. februarja 1847.

Molitev po dokončani devetdnevni
pobožnosti.

Glej, o sv. Jožef, opravil sem svojo
devetdnevno pobožnost tebi v čast.
Prosim te tedaj pri vsem, kar ti je
v nebesih in na zemlji ljubo in drago,
prosim te po zasluženju sv. Terezije,
da sprejmeš mojo ponižno prošnjo
in da uslišiš mene ubogega grešnika;
Jezus, naš Gospod in Zveličar, ti je
bil na zemlji pokoren, gotovo te bo
uslišal tudi v nebesih, česar ga boš
prosil. — O, daruj mu vsa moja dela
in opravila v ta namen, da se Jezus
mene ubogega grešnika usmili. Ako
bi pa moja prošnja bila morebiti
zoper božjo čast ali pa moji duši v
škodo, izprosi mi potem kako drugo
milost, ki je v zveličanje moje duše

353

in v blagor mojega telesa neobhodno
potrebna. Oziraj se dobrotljivo iz
nebes name, svoj egarejenca, in izprosi
mi od ljubega Boga vse, kar mi je
potrebno za sveto življenje; izpod-
bujaj me, da bom resnično posnemal
tvoj izgled, Boga ljubil čez vse po- '
svetne dobrote, bližnjega pa z besedo
in v dejanju kakor sebe. Tvojemu
srcu, o sv. Jožef, priporočim sebe in
vse uboge duše v vicah. Amen.

Za čistost.

O sv. Jožef, jaz, ponižno tvoje dete,
ti priporočim čistost svoje duše in
svojega telesa ter te prosim po ne¬
skončni tvoji ljubezni, ki si jo imel
do Jezusa in Marije, da me pripo¬
ročiš Jezusu Kristusu, čistemu Jag¬
njetu, in njegovi presveti Materi Ma¬
riji, ki je Kraljica vseh devic. Ne do¬
pusti, o sv. Jožef, da bi oskrunil
svojo dušo ali pa telo z grdim in ne¬
čistim življenjem. Kakor hitro me
vidiš v kaki nevarnosti zoper čistost,
brž mi teci pomagat, da se bojujem
zoper vse nečiste skušnjave, posebno
zoper nečiste misli, želje, govore in
dejanja, in da v vseh nevarnostih
zoper sveto čistost brez odloga kli-

Pot v nebesa.

23

354

čem tebe, Jezusa in Marijo na po¬
moč.

Izprosi mi milost, da sovražim
vse nečiste misli in govore. Vdihni
mi tak stud in tako sovraštvo do
nečistosti, kakor si ga ti do nje ob¬
čutil vse svoje žive dni. Spomni me
na peklenski ogenj, na križanega
Jezusa; podeli mi strah božji in užgi
v meni ogenj svete ljubezni do Boga.

Dodeli mi moč, da prav in pogo-
stoma molim, svoje telo in meseno
poželenje krotim, da črtim vso ne¬
snago in se hudobnih tovarišij mar¬
ljivo ogibljem ter ohranim sveto, ne¬
dolžno življenje. Amen.

Oče naš .. . Češčena Marija .. .

Po tvojem brezmadežnem spo¬
četju in čistem življenju prosim te,
o Marija, iz ljubezni do sv. Jožefa
obvaruj me duha nečistosti v imenu
Boga f Očeta, in Sina f in Svetega
f Duha. Amen.

Molitev k sv. Jožefu za sveto Cerkev.

Premogočni očak, sv. Jožef, varih
vesoljne Cerkve, katera je zmerom k
tebi klicala v svojih potrebah in
nadlogah; ozri se milostno z viso¬
kega sedeža svoje slave na katoliški

355

svet! Pogled na bolečine skrivnostne
neveste Kristusove (svete Cerkve) in
njenega poglavarja, ki ju preganjajo
mogočni sovražniki, naj gane tvoje
očetovsko srce. Po tistih grozovitih
bolečinah, ki si jih pretrpel na zemlji,
obriši solze častitemu papežu; brani
in reši ga, in izprosi pri (Bogu) da-
rovavcu miru in ljubezni, da po raz¬
dejanih zoprnostih in vseh zmotah
sveta Cerkev varno in brez zapreke
Bogu služi.

(100 dni odpustka enkrat na dan. Leon XIII.
4. marca 1882.)

Pesem na čast sv. Jožefu.

Kdor srečno tukaj če živeti,
Zveličano kedaj umreti,

Naj išče prav pogostoma
Pomoči svet’ga Jožefa.

Marije ženin zaročeni,

Rednik je Jezusov češčeni;
Pravičen, zvest, nedolžen je,

Kar prosi on, doseže vse.

Kdor srečno tukaj če živeti,
Zveličano kedaj umreti,

Naj išče prav pogostoma.

Pomoči svet’ga Jožefa.

356

Ko Detece leži na slami,

On moli ga v ljubezni sami,

O begu varuje zvesto,

O zgubi išče prebridko.

Kdor srečno tukaj če živeti,
Zveličano kedaj umreti,

Naj išče prav pogostoma
Pomoči svet’ga Jožefa.

Gospodu, ki je Stvarnik večni,
Sedaj je varih Jožef srečni;
Mu strežnik je za vsaki čin
Očeta večnega zdaj Sin.

Kdor srečno tukaj če živeti,
Zveličano kedaj umreti,

Naj išče prav pogostoma
Pomoči svet’ga Jožefa.

Se bliža smrt, pa ni se bati,
Ker Jezus in Marija Mati
Sta svet’mu Jožefu pomoč,

Je svetla njemu smrtna noč.

Kdor srečno tukaj če živeti,
Zveličano kedaj umreti,

Naj išče prav pogostoma
Pomoči svet’ga Jožefa.

357

Čast bodi Očetu in Sinu in Sve¬
temu Duhu.

Kdor srečno tukaj če živeti,

Zveličano kedaj umreti,

Naj išče prav pogostoma.

Pomoči svet’ga Jožefa.

Glejte, zvesti in modri služabnik,
ki ga je Gospod postavil nad svojo
družino!

V. Prosi za nas, sv. Jožef!

O. Da postanemo vredni obljub
Kristusovih.

Molimo.

O Bog, ki si v svoji neizrekljivi
previdnosti blagovolil sv. Jožefa svoji
Porodnici za ženina izvoliti: prosimo
te, dodeli, da bomo vredni njega
imeti priprošnjika v nebesih, kate¬
rega kot svojega variha častimo na
zemlji; ki živiš in kraljuješ od ve¬
komaj do vekomaj. Amen.

(365 dni odpustka vsakikrat. Pij VII.
6. septembra 1804.)

Zdihljaja k sv. Jožefu.

Sv. Jožef, prijatelj božjega Srca,
prosi za nas!

(100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX.
3. junija 1874.)

358

O sv. Jožef, daj, da bomo nedolžni
v teku svojega življenja in vsekdar
svesti si tvojega varstva!

(300 dni odpustka enkrat na dan. Leon
XIII. 18. marca 1882.)

11. Češčenje sv. Alojzija.

Devetdnevna pobožnost
k s v. A1 o j z i j u.

Moli skoz devet dni vsak dan sledečo
molitev in litanije, da ti izprosi sv. Alojzij
dar čistosti, moč zoper skušnjave, stanovit¬
nost v dobrem, pravo spokornost in pobož¬
nost do križanega Jezusa.

Vsakdanja molitev k sv. Alojziju.

O sv. Alojzij, angelski mladenič,
zgled popolne nedolžnosti in devi¬
ške čistosti! Sprejmi milostno od ne¬
vrednega svojega služabnika srčno
počeščenje, katero zaslužiš zavoljo
prečudežnih čednosti in visoke sve¬
tosti. Tudi danes te izvolim za svo¬
jega variha in te ponižno prosim,
pomagaj mi ohraniti dušno in te¬
lesno čistost; uči me goreče moliti
in spokorno živeti. Vedno te želim
častiti in ljubiti; zatorej me sprejmi,

359

o milostni moj zavetnik, za vselej
med svoje služabnike; podpiraj me
v vseh opravilih, napeljuj me k po¬
božnemu življenju in varuj me vseh
nevarnosti. Tebi se izročim, ne za¬
pusti me, o sv. Alojzij, v življenju in
v smrti.

O Gospod, užgi naša srca z ognjem
Svetega Duha, da bomo vneti od žar¬
kov božje ljubezni po zgledu svetega
Alojzija premagali vse skušnjave
zoper čistost in tebi služili s čistim
srcem.

O vsevedni Bog, ti znaš in veš,
kako nezmožen je človek brez tvoje
pomoči; dodeli nam po prošnjah
sv. Alojzija brambo in mogočno var¬
stvo, da bomo tudi mi kakor on za¬
varovani nečistih skušnjav in pože-
Ijivosti mesa, ter očiščeni vseh ne¬
spodobnih misli in želj.

Vsemogočni, večni Bog, ki vlivaš
vnaša srca z milostjo Svetega Duha
darove svojih dobrot; dodeli nam po
zasluženju in priprošnji sv. Alojzija
stanovitnost v dobrem, da nikoli ne
izgubimo z nepokorščino do tebe
zveličavne tvoje ljubezni, temuč
vedno skrbno hranimo in goreče iz¬
polnjujemo vse svete želje, ki nam

360

jih v naših srcih oživlja in obuja
neskončna tvoja milost.

O naj svetej ši in naj pravičnej ši Bog,
z grozo in strahom spoznamo, da
nas obsodi zgled nedolžnega spokor¬
nika sv. Alojzija zavoljo naše nespo-
kornosti pred obličjem tvoje pravič¬
nosti v večno pogubljenje. On, ves
čist, ki greha poznal ni, se je ostro
pokoril vse življenje in je resnično
križal in tri deviško svoje meso; mi
grešniki pa, ki imamo toliko hudobij
na vesti in tako poželjivo, duhu
uporno meso, mi nočemo celo nič
slišati o pokori!

Omehčaj tedaj, o Bog, trda naša
srca; odvzemi nam lahkomišljenost
in vdihni nam duha spokornosti in
zatajevanja; primrzi in pristudi nam
posvetne sladkosti, in daj nam edino
veselje, edino polajšanje samo v gor¬
kih solzah nad storjenimi grehi in
v vernem izpolnjevanju tvoje volje,
da bomo po potu pokore večni namen
dosegli, ker smo nedolžnost izgubili.

O sv. Alojzij, ki si točil srčne
solze milovanja ob spominu in po¬
gledu križanega Jezusa; užgi moje
mrzlo, neobčutljivo srce z ognjem
svoje ljubezni, in izprosi mi solze

361

milovanja do križane ljubezni, da me
pretrese ob vsakem spominu ali
pogledu na sveti križ strašna, pa zve¬
ličavna misel: „Toliko je moral sam
Bog zavoljo mojih grehov trpeti, in
jaz grozovitnež še vedno ponavljam
vse strašne muke z vsakim smrtnim
grehom." Ta misel me bo varovala
vseh grehov ter mi vnemala ljubezen
do trpečega Zveličarja. Zatorej jo
budi in oživi, o sv. Alojzij, vedno v
meni, in užigaj in množi mi ljubezen
in milovanje do križanega Jezusa,
da se izpremeni moja žalost v večno
radost v nebesih. Amen.

Litanije sv. Alojzija.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se
nas!

Bog Sveti Duh, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, usmili
se nas!

362

Sveta Marija,

Sveti Alojzij,

Sveti Alojzij, služabnik Marije,
Sveti Alojzij, angelski mladenič,
Sveti Alojzij, zgled mladosti,
Sveti Alojzij, zgled čistosti in
nedolžnosti,

Sveti Alojzij, zgled pobožnosti,
Sveti Alojzij, zgled spokornostj.
in zatajevanja,

Sveti Alojzij, zgled vseh čednosti,
Sveti Alojzij, kras jezuitskega
reda,

Sveti Alojzij, dar ljubezni do
bližnjega,

Sveti Alojzij, ljubitelj uboštva,
Sveti Alojzij, zaničevavec ze¬
meljskih dobrot,

Sveti Alojzij, popolni gospodar
svojih občutkov,

Sveti Alojzij, ostri spokornik
brez greha,

Sveti Alojzij, premagavec svo¬
jega mesa,

Sveti Alojzij, goreči seraf do
presvetega Telesa,

Sveti Alojzij, žareča ljubezen
do križanega Jezusa,

Sveti Alojzij, najpokornejši vi¬
šjim,

prosi za nas!

363

Sveti Alojzij, najponižnejši v
časti in slavi,

Sveti Alojzij, najpotrpežljivejši
v težavah,

Sveti Alojzij, najpriljudnejši in
najkrotkejši do bližnjega,

Sveti Alojzij, zvesti pomočnik
svojim služabnikom,

Sveti Alojzij, dobrotnik ubogih,

Sveti Alojzij, strežnik bolni¬
kov,

Sveti Alojzij, varih čistosti in
nedolžnosti,

Sveti Alojzij, pomočnik grešni¬
kom,

Sveti Alojzij, svetovalec ob vo-
litvi stanu,

Sveti Alojzij, pribežališče v vseh
potrebah,

Da tvoj zgled posnemamo,

Da nam Bog oživi vero, upanje
in ljubezen,

Da nam Bog podeli sveti strah
pred grehom,

Da nam Bog podari čistost in
potrebne čednosti,

Da nam Bog podari pravo mo¬
litev in premišljevanje,

Da povzdignemo svoje misli k
nebeškim željam,

prosi za nas!

364

Da goreče ljubimo Jezusa v pre¬
svetem Rešnjem Telesu,

Da vredno prejemamo Jezusa
pri svetem obhajilu,

Da nas sprejme Marija v po¬
sebno svoje varstvo,

Da dejansko ljubimo Boga in
bližnjega,

Da nas pripelje Bog k pravi
pokori,

Da ostanemo stanovitni do konca,

Da nam olajša Bog smrtne bo¬
lečine,

Da nam bo Jezus milostni sodnik,
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe

sveta, — prizanesi nam, o Gospod!
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe

sveta, — usliši nas, o Gospod!
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe

sveta, — usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš . . . Češčena Marija . . .
Prosi za nas sv. Alojzij!

Da postanemo vredni obljub Kri¬
stusovih.

prosi za nas!

365

Molimo!

Vsemogočni, milostljivi Bog, ki si
tako obilno razlil zaklade svojih mf-
losti v srce svojega služabnika sv.
Alojzija, da se je obdan od vseh
dobrot in mičnosti tega sveta vendar
čistega ohranil od ničemurnosti in
zemeljskih želj, ter je hrepenel samo
po nebeških dobrotah; prosimo te
ponižno in zaupno zdihujemo k tvoji
milosti, dodeli nam po prošnjah in
zasluženju sv. Alojzija, da bomo tudi
mi tukaj na zemlji nepremagani od
slabih zgledov tebi zvesto služili, tam
v nebesih pa te večno uživali. Amen.

Molitev v praznik sv. Alojzija.

O sv. Alojzij, ti angelski mladenič,
zgled popolne nedolžnosti in čistosti!
priporočim ti jaz najnevrednejši slu¬
žabnik danes čistost svoje duše in
svojega telesa. Ponižno te prosim,
priporoči me zavoljo tvoje angelske
čistosti nebeškemu Jagnjetu, Jezusu
Kristusu in njegovi presveti Materi,
Gospe njegovega presvetega Srca. Oh,
nikar ne dopusti, da bi se jaz kdaj
oskrunil s kakim madežem nečistosti:
temuč, kadar me vidiš v skušnjavi

366

ali v nevarnosti greha, odženi tedaj
iz mojega srca vse nečiste misli in
želje, obudi takrat v meni spomin
na večnost in na križanega Jezusa,
vtisni mi globoko v srce čutila sve¬
tega božjega strahu in vnemi me z
božjo ljubeznijo, da bom tebe na
svetu posnemal, in vreden enkrat s
teboj Boga v nebesih iz obličja v ob¬
ličje gledati in uživati. Amen.

12. Češeenje sv. Frančiška
Serafinskega.

Litanije v čast sv. Frančiška.

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!
Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se
nas!

Bog Sveti Duh, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se
nas!

367

Sveta Marija, kraljica angelov,

Sveta Marija, pribežališče greš¬
nikov,

Sveti Frančišek, serafinski oče,

Sveti Frančišek, oče ubogih v
duhu,

Sveti Frančišek, zavoljo svojega
svetega življenja hvale vredni
svetnik,

Sveti Frančišek, z ranami Je¬
zusa Kristusa zaznamovani
svetnik,

Sveti Frančišek, častivec pre¬
svete Trojice,

Sveti Frančišek, besednik ver¬
nih kristjanov,

Sveti Frančišek, svetim očakom
enaki,

Sveti Frančišek, z duhom pre¬
rokov napolnjeni,

Sveti Frančišek, vreden apo-
steljnom prištet biti,

Sveti Frančišek, mučenec svete
ljubezni,

Sveti Frančišek, v zasluženju
svetim škofom enaki,

Sveti Frančišek, deviško čisti
na duši in telesu,

Sveti Frančišek, velik premago-
vavce sveta,

i

prosi za nas!

368

Sveti Frančišek, močni gospo-
dovavec samega sebe,

Sveti Frančišek, dragi kamen v
kroni svetnikov,

Sveti Frančišek, pomočnik v
potrebah in stiskah,

Sveti Frančišek, razveseljevanje
umirajočih,

Sveti Frančišek, varih svojih
častivcev,

Sveti Frančišek, stanovitni pre-
magovavec mesa,

Sveti Frančišek, srečni prema-
govavec hudiča,

Sveti Frančišek, zmagovavec vse
hudobije,

Sveti Frančišek, učenik pokor¬
ščine,

Sveti Frančišek, zgled čistosti,
Sveti Frančišek, učenik prave
ponižnosti,

Sveti Frančišek,pomoč bolnikov,
Sveti Frančišek, razveseljenje
žalostnih,

Sveti Frančišek, spreobračeva-
vec nevernikov,

Sveti Frančišek, strah peklen¬
skim duhovom,

Sveti Frančišek, obuditelj mrt¬
vih,

prosi za nas!

369

Sveti Frančišek, angel v človeški
podobi, prosi za nas!

Bodi nam milostljiv, prizanesi nam,
o Gospod!

Bodi nam milostljiv, usliši nas, o
Gospod!

Na prošnjo svetega Frančiška,
posvetne ljubezni

Na prošnjo svetega Frančiška,
poželenja mesa

Na prošnjo svetega Frančiška,
napuha

Na prošnjo svetega Frančiška,
nepokorščine

Na prošnjo svetega Frančiška,
prevelike žalosti in bridkosti

Na prošnjo svetega Frančiška,
krive vere

Na prošnjo svetega Frančiška,
nevere

Na prošnjo svetega Frančiška,
skušnjav hudega duha
| Na prošnjo svetega Frančiška,
hudih bolezni

Mi grešniki

Da bi po zgledu svetega Fran¬
čiška ponižni bili,

Da bi po zgledu svetega Fran¬
čiška pokorni bili,

O

o

Ul

O

p-

£ «

Ul

o

K J2.
a 3
P °

Pot v nebesa.

24

370

Da bi po zgledu svetega Fran¬
čiška ubogi v duhu bili,

Da bi po zgledu svetega Fran¬
čiška čisti bili na duši in te¬
lesu,

Da bi po zgledu svetega Fran¬
čiška živo vero imeli,

Da bi po zgledu svetega Fran¬
čiška trdno upanje imeli,

Da bi po zgledu svetega Fran¬
čiška gorečo ljubezen imeli,

Da bi po zgledu svetega Fran¬
čiška potrpežljivi bili,

Da bi po zgledu svetega Fran¬
čiška se skušnjavam zoper¬
stavljali,

Da bi na prošnjo svetega Fran¬
čiška hudega duha ž njego¬
vimi skušnjavami odganjati
mogli,

Da bi se z zaupanjem svetemu
Frančišku priporočevali,

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe

sveta, — prizanesi nam, o Gospod! I
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe

sveta, — usliši nas, o Gospod!
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe

sveta, — usmili se nas, o Gospod! ,
Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

prosimo te, usliši nas!

371

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš ... Češčena Marija . ..

V. Prosi za nas sveti Frančišek!

O. Da postanemo vredni obljub
Kristusovih.

Molimo!

O Bog! ki svojo Cerkev po zaslu-
ženju sv. Frančiška s sadom novih
otrok poveličuješ; daj nam po nje¬
govem zgledu pozemeljsko zaničevati
in se deležnosti nebeških darov vselej
veseliti. Po Gospodu našem Jezusu
Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj živi
in kraljuje v edinosti Svetega Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Molitev k sv. Frančišku Seraiinskemu.

O sveti oče, Frančišek Serafinski,
ki si goreč od ognja božje ljubezni
in ozaljšan z ranami križanega Je¬
zusa, katerega trpljenje si noč in
dan premišljeval, veliko duš za ne¬
besa pridobil: rani moje mrzlo srce
z žarki svoje slave, da po tvojem
zgledu tudi jaz posvetno ničemurnost
zaničujem, svoje pregrešno poželenje
zatiram in s ponižnim in krotkim

24 *

J

372

duhom po poti hodim, ki pelje k
Jezusu, mojemu Bogu in moji lju¬
bezni. Amen.

Molitev tretjeiednika k sv. Frančiška
Serafinskemu.

O sv.Frančišek, moj preljubeznivi
oče, po tvojih svetih peterih ranah te
prosim: pomagaj mi mojih petero
počutkov ravnati po volji božji in
po njegovem dopadajenju. Izprosi mi
pri Bogu pravo obžalovanje mojih
grehov, duha pobožnosti, vero, upa¬
nje, ljubezen, potrpežljivost, čistost
duše in telesa, sveto premišljenost v
besedah in v dejanjih in v vseh teh
čednostih resnično stanovitnost, da
zaslužim po dokončanem teku tega
življenja k tebi priti, ki se zdaj za¬
voljo prejetega plačila za svoj trud
in delo večno veseliš tam, kjer ni
bolečine niti žalosti, temuč kjer kra¬
ljuje le večno veselje, ki naj mi ga
podeli Jezus Kristus, Sin Marije De¬
vice, po tvoji priprošnji, o sveti oče!
Amen.

Pozdrav sv. Frančiška.

Pozdravljen, pozdravljen, pozdrav¬
ljen, prisrčno rečem, pozdravljen,
preljubeznivi oče, uboštva in ljubezni

373

polni, Gospod na gori Alverniji s
teboj: blažene tvoje svete rane in
blažena serafinska ljubezen tvojega
srca, Sin živega Boga, blažen Jezus
Kristus.

O ponižni sv. Frančišek, oče ubo¬
gih, prosimo te, bodi nam — čeravno
nevrednim otrokom tvojim — vedno
pomočnik, posebno v naši smrtni uri.
Amen.

Molitev za potiebne čednosti.

(Sv. Frančiška S.)

O Gospod, Jezus Kristus, razsvetli
mi moje srce in daj mi pravo vero,
trdno zaupanje, resnično ljubezen in
spoznati tebe, da vedno izpolnjujem
tvojo najsvetejšo voljo. Amen.

13. Češeenje sv. Antona Pado-
vanskega.

Litanije v čast sv. Antona Pado-
vanskega.

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

374

Bog Oče nebeški, — usmili se nas!
Bog Sin, Odrešenik sveta — usmili
se nas!

Bog Sveti Duh, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, — usmili
se nas!

Sveta Marija,

Sveta Mati božja,

Sveta devic Devica,

Sveti Anton Padovanski,

Sveti Anton, čast serafinskega
reda,

Sveti Anton, lilija devištva,

Sveti Anton, biser uboštva,

Sveti Anton, zgled pokorščine, w

Sveti Anton, ogledalo zataje- g

vanj a, £2.

Sveti Anton, goreča posoda či- n

stosti, p

Sveti Anton, svetla zvezda sve- ®

tosti, . ®

Sveti Anton, lepota nravnosti,

Sveti Anton, kras paradiža,

Sveti Anton, skrinja zaveze,

Sveti Anton, skrinja svetega
pisma,

Sveti Anton, učenik resnice,

Sveti Anton, oznanjevavec mi¬
losti,

375

Sveti Anton, pokončevavec hu¬
dobij,

Sveti Anton, sejavec čednosti,
Sveti Anton, kladivo krivover¬
cev,

Sveti Anton, strah nevernikom,
Sveti Anton, tolažnik žalostnih,
Sveti Anton, spoznavavec vesti,
Sveti Anton, v želji mučenik,
Sveti Anton, groza hudih duhov,
Sveti Anton, strahota pekla,
Sveti Anton, vedni čudodelnik,
Sveti Anton, prinašavec izgub¬
ljenih reči,

Bodi nam milostljiv, — priza
nam, o Gospod!

Bodi nam milostljiv, — usliši
o Gospod!

Vsega greha
Vsega hudega
Skušnjav hudičevih
Kuge, lakote in vojske
Večne smrti

Po zasluženju svetega Antona
Zaradi goreče ljubezni svetega
Antona

Zaradi gorečega pridigovanja
svetega Antona

Zaradi želja po mučeništvu sve¬
tega Antona

prosi za nas! '35 g reši nas, o Gospod!

376

Zaradi natančnega izpolnjeva- \
nja pokorščine, uboštva in či-1
stosti svetega Antona
Na dan sodbe )

Mi grešniki

Pripelji nas k pravi pokori,

Užgi v nas ogenj božje ljubezni,

Daj nam varstva svetega Antona
se udeležiti,

Daj nam po zasluženju svetega
Antona pravo kesanje, poniž¬
nost, solze in premišljevanje,

Daj nam na priprošnjo svetega
Antona svet, hudega duha in
meso popolnoma zapustiti,
Pomagaj vsem, ki se ti po pri¬
prošnji svetega Antona pri-
poročujejo, v vseh potrebah,
Usliši nas,

Sin božji,

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sve¬
ta; prizanesi nam, o Gospod!
Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sve¬
ta; usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sve¬
ta; usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

reši nas, prosimo te, usliši nas!

o Gospod! _ l _

377

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš . . . Češčena Marija ...

Molimo.

Neskončno usmiljeni Bog, ki sv.
Antona, tvojega spoznavavca, nepre¬
nehoma s čudeži poveličuješ; dodeli
nam, da tisto, česar zavoljo njego¬
vega zasluženja z zaupanjem pro¬
simo, po njegovi priprošnji resnično
dobimo. Ki živiš in kraljuješ na vse
večne čase. Amen.

K sv. Antonu.

O sv. Anton, ti bela in lepo dišeča
lilija devištva, dragoceni biser ubo¬
štva, ogledalo zatajevanja, podoba
čistosti, svetosti najsvetlejša zvezda,
rajska lepota, podpora svete Cerkve,
oznanovavec milosti, pokončevavec
hudobij, učenik čednosti, tolažnik
!t žalostnih, plamen najbolj goreče
ljubezni božje, svetla zvezda Španije,
nova luč Italije, krasna bliščoba
Padove, posnemovavec tvojega očeta
Frančiška, prijatelj miru in edinosti,
zaničevavec posvetne ničemurnosti,
luč svete katoliške Cerkve, slavni


378

mučenik po želji, zmagovavec krivo¬
vercev, imenitni čudodelnik, gotovo
pribežališče tistih, ki k tebi pribežijo,
ti, o sv. Anton si zaslužil s svojimi
rokami objeti Sina božjega; ti si
užgal s svojimi gorečimi pridigami
v srcih grešnikov plamen božje lju¬
bezni. Zato te jaz ubogi(a) grešnik(ca)
ponižno prosim: vzemi me v svoje
varstvo in izprosi mi pravo kesanje
nad mojimi grehi, ponižno spoznanje
sebe, solze kesanja, dar pobožne in
zbrane molitve, moč zdržati se greha
in dar svetega premišljevanja. Ker
si ti goreči plamen božje ljubezni,
vnemi tudi moje mrzlo in mlačno
srce z ognjem božje ljubezni tako,
da bom svet, meso in hudega duha
vedno zaničeval. Amen.

K sv. Antonu v vsaki sili.

Spomni se, o sv. Anton, koliko čast
ti je Bog izkazal, ko je mnogoterim,
ki so k tebi pribežali, na tvojo pri¬
prošnjo pomagal. Spomni se, koliko
mrtvih je življenje, zmotenih dober
svet, žalostnih tolažbo, obsedenih
oproščenje, gobavih očiščenje, bolnih
zdravje, mornarjev srečno rešitev,
ujetih rešenje, hromih zdrave ude,

379

okradenih svoje reči in sploh potreb¬
nih in ubogih po tebi tolažbo in po¬
moč. dobilo.

Tudi jaz zdihujem k tebi, sv. An¬
ton, in iščem pri tebi pomoči in sveta
v tej sili .. . (tukaj imenuj, kar želiš
izprositi).  O oče stiskanih, usmili se
me in pomagaj mi, ker roka Gospo¬
dova me je zadela, in mi je zavoljo
mojih grehov, ali da me poskuša, po¬
slala to stisko ( — ali nadlogo,  — ali
i'evo,  — ali nevoljo,  — ali žalost,  —
ali bridkost).  Glej moje revno stanje,
premisli bridkost, v kateri se na¬
hajam. Ali me moreš gledati trpeti,
ne da bi mi izprosil pomoči in to¬
lažbe ?

Sicer vem, da tvoje priprošnje
nisem vreden, in tvoje tolažbe in po¬
moči ne zaslužim, pa spomni se na
veliko ljubezen, s katero si že veliko
drugim, tvoj e pomoči tudi nevrednim,
pomagal. Spomni se, kako usmiljen
in milosrčen do ubogih in stiskanih
si bil že tukaj na zemlji; koliko
večje je tvoje usmiljenje in ljubezen
zdaj, ko uživaš v nebesih vso srečo,
in ti, da stiskanim pomagaš, ni dru¬
gega treba, kakor prositi Boga, ki
tvoje prošnje tako rad usliši.

380

Oh, pomagaj mi v tej moji sili in
daj mi spoznati dobroto tvojega srca.
Sliši zdihovanje moje žalostne duše,
zadobi ji tolažbo; izprosi ji pa moč
in vdanost v sveto voljo božjo, da v
potrpežljivosti pričakujem uslišanja,
in da se ne bi radi nevolj e storil ne¬
vrednega uslišanja in zasluženja, ki
bi si ga s potrpljenjem lahko' pri¬
dobil. Jaz zaupam na tvojo ljubezen,
katera mi priprošnje odreči ne more;
vendar ne moja, temuč sveta volja
božja naj se nad menoj zgodi zdaj
in vekomaj. Amen.

Responzorij k sv. Antonu, posebno za naj¬
denje izgubljenih reči:

1. Videti želiš li čudo?

Smrt, bolezen z zmoto vred,
Satan, gobe in vse hudo
Gre, da se ne zna več sled.

2. Morja strašno moč prežene,

Z rok verige razdrobi,

Ud zgubljen, reči zgubljene
Mladi, stari spet dobi.

3. In nevarnosti zbežijo,

Zginja tudi revščina;

Vslišani naj govorijo,

Pričaj mesto Padova!

381

4. Morja strašno moč prežene,

Z rok verige razdrobi,

Ud zgubljen, reči zgubljene
Mladi, stari spet dobi.

5. Čast bodi Očetu in Sinu in Sve¬
temu Duhu! 1

6. Morja strašno moč prežene,

Z rok verige razdrobi,

Ud zgubljen, reči zgubljene
Mladi, stari spet dobi.

V. Prosi za nas, sv. Anton.

O. Da postanemo vredni obljub
Kristusovih.

Molimo. .

Tvojo Cerkev, o Bog, naj sv. Anto¬
na, tvoj ega spoznavavca, pobožni spo¬
min razveseljuje, da bo z duhovnimi
pomočki vedno zavarovana, in za¬
služila enkrat večno veselje uživati.
Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Vsi, ki s skesanim srcem ta responzorij
molijo, dobijo vsakikrat 100 dni odpustka.

1  Ako poješ ta responzorij, poj na tem
mestu takole:

Večnemu Bogu Očetu
Čast in slava naj doni,

Sinu Božjemu in Duhu
Svetemu naj se glasi.

382

Ako to celi mesec molijo in svete zakramente
vredno prejmejo ter v cerkvi nekoliko po
namenu svetega očeta molijo, zadobijo po¬
polni odpustek, ki se more tudi dušam v
vicah v prid obrniti (Pij IX. 25. januarja 1866).

14. Razne molitve.

Molitev mladeniča k Materi božji.

O prečistaDevica Marija, najmanj¬
ši greh ni omadeževal tvojega Srca,
tvoje prečisto telo ni občutilo nobe¬
nega grešnega nagnjenja, tvoje oči
so bile vedno ponižne in sramežljive,
tvoja usta so govorila le o neskončni
ljubezni božji in njegovi milosti,
tvoja ušesa so hotela slišati le o
Bogu in nebeških rečeh. O da bi
tudi jaz imel čisto srce, živo hre¬
penenje po svetem Bogu in veselje
nad nebeškimi rečmi, kakor si ga.
ti imela! Ali moje srce se hoče
užgati od nečistega ognja; misli in
želje mi hoče peklenski duh obrniti
na pregrešno veselje; spačeni ljudje
me hočejo zapeljati; moje pregrešno
nagnjenje je čezdalje bolj močno.
V toliki nevarnosti je pomoč pri tebi,
o prečista Devica! K tebi se tedaj

383

zatečem, o pomoč kristjanov! K tebi
povzdignem svoje oči, zgodnja da-
niča! Pokaži mi pravi pot, kateri me
pelje iz te stiske; odženi od mene
sovražnike lepega življenja; prema¬
gaj v meni vse pregrešno nagnjenje,
nakloni celo moje srce k Jezusu, da
na svetu le njega čez vse ljubim, in
rajši umrjem, kakor da bi njega, ne¬
skončno dobroto, zopet razžalil, in
tebi, o preljubezniva Mati, žalost
delal, ki te za Jezusom čez vse lju¬
bim in ki v tebe vse zaupanje stavim
v življenju in smrti. Amen.

Molitev deklice (device) k Materi božji.

O devic Devica, neomadeževana
nevesta Svetega Duha, čutim in spo¬
znam, kako sem slaba in revna; za¬
to pribežim k tebi, o pomagaj mi
vselej, kadar pride moja čistost v
nevarnost. Od vseh strani strežejo
skušnjave po mojem srcu. Zbuja se
v meni pregrešno nagnjenje do sveta
in njegovega minljivega veselja, pri¬
bližuje se mi sovražnik nedolžnosti,
zapeljuje me hudobni svet; pa s tvojo
pomočjo, o sveta Mati, nikdar nočem
kaj hudega storiti in zoper svojega
Boga grešiti. Njemu samemu želim

384

služiti s čistim, sramežljivim srcem,
njega hočem z neomadeževanim
srcem nad vse ljubiti. Pridi tedaj,
preljubezniva Devica, in hiti mi na
pomoč, skrij me v svoje varstvo,
vzemi me v svoje presveto Srce, in
ne pripusti, da bi se pogreznila v
posvetni hrup. Ne pripusti, da bi de¬
viški venec omadeževala, strgala ali
še celo izgubila. Ne pripusti, da bi
se mi belo oblačilo nedolžnosti vzelo,
temuč prosi zame in pomagaj, da ž
njim ozaljšana pridem pred obličje
tvojega božjega Sina, da od njega ne
bom zavržena, da bom smela ž njim
na nebeško svatovščino iti in mu s
teboj in vsemi svetniki hvalno pesem
peti vekomaj. Amen.

Molitev k prečisti Devici Mariji zoper vse
hude misli.

O Marija, prečista Devica in moja
preljubezniva Mati, glej revno siroto,
ki pod tvojo brambo in varstvo zoper
vse grehe in skušnjave pribeži. Da¬
rujem ti svoje oči in ušesa, svoj jezik,
svoje roke in srce, da jih vsega greha
obvaruješ. Pomagaj mi, o Mati, da
nikdar Jezusa, tvojega Sina in svo¬
jega Boga, ne razžalim. V izkušnjavi

385

hočem vselej k tebi zdihovati in kli¬
cati: Prečista Devica, v skušnjavi
sem, pomagaj mi; ves sem Jezusov
in Marijin, katerima sem se na ve¬
komaj daroval.

Moli potem trikrat Češčena Marija. ..

Po svojem svetem devištvu mi
očisti, o prečista Devica Marija, srce,
telo in dušo; v imenu Boga Očeta in
Sina in Svetega Duha. Amen.

K Mariji v vsaki potrebi in žalosti.

O Marija, tolažba žalostnih, naše
upanje, naša edina Mati! ozri se
danes name, sliši moje zdihovanje
in usliši prošnjo mojega srca. Moje
srce je žalostno in se ne ve kam
obrniti, kakor k tebi, o Marija, o
moja Mati! Pridi mi tedaj na pomoč
v moji žalosti, ne odvrni svojih mi¬
lostljivih oči od mene zapuščenega,
ker sem v tolikih nevarnostih, in
usliši prošnjo žalostne duše, ki bi
rada neprenehoma klicala: „0 Marija,
brez greha spočeta, prosi za nas, ka¬
teri se k tebi zatečemo.“

Molitev v čast sv. Terezije.

O sv. Terezija, češčena nevesta
nebeškega ženina, ki si zveličanje

Pot v nebesa.

25

380

vseh grešnikov toliko goreče želela,
ozri se milostljivo na mojo prošnjo
in užgi moje srce z iskro svoje go¬
reče ljubezni, da tvojega preljubez-
nivega nebeškega ženina iz vse moči
svoje duše ljubim; izprosi mi milost,
da se ne navezujem na svet, ampak da
sem pri molitvi in premišljevanju
nebeških reči zbran in v svete skriv¬
nosti Jezusovega Srca vpeljan ter da
obračam vse svoje misli v večnost,
kjer trdno upam Jezusa s teboj hva¬
liti in častiti. Amen.

Molitev za spovednika.

Vsemogočni, večni Bog, ozri se na
svojega otroka, ki s ponižnim srcem
pred teboj kleči. Srčno se ti zahva¬
lim, da si dal moji duši gorečega
pastirja, ki mi v tvojem imenu po¬
maga, kadar me grehi od tebe lo¬
čijo; ki me vodi po poti zveličanja
in me tolaži, kadar me moji grehi
težijo. O moj Bog, nikdar mu ne mo¬
rem povrniti potrpljenja in prizade¬
vanja, ki ga ima z menoj. Povrni
mu ves trud, in bodi mu milostljiv,
ko v molitvi svoje srce k tebi po¬
vzdiguje, ko najsvetejšo daritev da¬
ruje, ko tvoj zveličavni nauk ozna-

387

nuje, ko bolne in umirajoče tolaži,
posebno pa, ko nas grešnike v tvo¬
jem imenu sodi, zdravi, uči in nam
odpušča grehe. Razsvetli ga, da bo
vselej moj grešni stan prav spoznal,
mi potrebne nauke dajal, modro sve¬
toval, zveličavno pokoro nalagal in
me kakor moj angel varih peljal po
pravi poti pokore in poboljšanja v
večno življenje. Meni pa daj, da sem
do njega spoštljiv, ponižen in za¬
upljiv, da po potu hodim, katerega
mi ljubeznivo kaže. Usliši, o Jezus,
to mojo pohlevno prošnjo, da se
bo tvoj služabnik, naš oče, v sredi
svojih ovčic v nebesih pri tebi ve¬
komaj veselil. Amen.

Molitev otrok za starše.

Nebeški Oče, ki hočeš, da naj
svoje starše spoštujem, daj mi milost
to storiti, kar mi svetujejo ali zapo¬
vedujejo, in opustiti, kar mi prepo¬
vedujejo; jih srčno ljubiti, posebno
v potrebi in starosti podpirati, jih
tolažiti in jim pomagati, tebi in njim
za toliko dobrot zahvaliti se in za
njih zveličanje pogostoma goreče
prošnje k tebi pošiljati. Povrni jim
tedaj na duši in telesu vse, kar so

25 *

388

mi dobrega storili in mi še storijo.
Ohrani njih zdravje, obvaruj jih vse
nesreče in daj jim enkrat večno zve¬
ličanje v nebesih. Po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Molitev pri volitvi stanu.

Moj Bog, moj Oče, s srčnim za¬
upanjem se obrnem k tebi. Zveličan
želim biti. To je moja prva skrb in
najgorečnejša želja. Za zveličanje
svoje duše sem tudi pripravljen vse
storiti in opustiti. Gospod, kaj hočeš,
da storim? Razsvetli me in daj mi
tvojo sveto voljo spoznati. Vem, da
moram vselej in povsod tvoje zapo¬
vedi izpolnjevati, da se zveličam;
zato te pohlevno prosim, pokaži stan,
katerega naj si izvolim, da srečno
svoj namen dosežem. Govori tedaj,
o Gospod! Slišim te, in pripravljen
sem tudi naj ljubšemu nagnjenju
svojega srca se odpovedati, ako je
tvoja sveta volja. Usliši me v tej
veliki reči, na kateri je zastavljena
moja časna in večna sreča, prosim
te po Jezusu Kristusu. Amen.

Molitev zakonskih in staršev.

O Bog, ki si sveti zakon, v kate¬
rega si naju poklical, iz svetih na-

389

menov v raju sam postavil, dodeli,
da živiva v njem vedno po tvojih
svetih zapovedih kakor tvoja dobra
otroka — čisto, ponižno, mirno,
pridno, pobožno, da potrpiva s svo¬
jimi slabostmi, da vzgajava otroke,
ki so nama izročeni, po tvoji sveti
volji v tvojem strahu, jih po moči
varujeva vseh nevarnih priložnosti
in vsega greha, njim in svoji dru¬
žini sama z lepim zgledom vedno in
povsod svetiva in vse svoje dolžnosti
tako zvesto in voljno izpolnjujeva,
da tebi, nebeškemu Očetu, dopadeva,
že tukaj tvojo milost zasluživa in se
enkrat združena pri tebi v nebesih
veseliva. Po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Za srečno smrt.

(K Mariji Devici.)

O ljubezniva, milostljiva in od
vekomaj izvoljena Devica, Mati Je¬
zusova, Marija, prosim te po tisti
tvoji in tvojega ljubljenega Sina,
Jezusa Kristusa, bridkosti in gren-
kosti, katero sta imela, ti pod kri¬
žem, on pa na svetem križu, največ
pa ob tisti uri, ko se je njegova duša
od njegovega telesa ločila, da mi

390

prideš na pomoč, ko se bo moja
uboga duša od mojega telesa loče¬
vala in jo sprejmeš v svoje milost¬
ljive roke ter izročiš mojemu Zveli¬
čarju, tvojemu ljubeznivemu Sinu,
Jezusu Kristusu. Za tisto uro ti pri¬
poročim svojo dušo; ne zapusti me,
o Marija! Amen.

K sv. Barbari za srečno smrt.

O sv. Barbara, vem, da nihče, ki
te resnično časti in tvoje nauke pre¬
mišljuje, ne bo umrl brez svetih Za¬
kramentov. Zato te tudi jaz pozdrav¬
ljam in častim in te po tvojem brid¬
kem trpljenju in preliti krvi prosim,
udeleži tudi mene te dobrote. O sveta
Barbara, ki si zavoljo Kristusa grozne
muke prestala, zavoljo svojega veli¬
kega zasluženja mi izprosi: da pred
smrtjo vse svoje grehe resnično ob¬
žalujem, se jih odkritosrčno spovem
in vredno prejmem sveto obhajilo,
Jezusovo Bešnje Telo, za popotnico
v brezkončno večnost. Amen.

Oče naš .. . Češčena Marija . . .
Čast bodi. . .

391

15. Posvečevanje tretjega reda
sv. Frančiška.

Božjemu Srcu Jezusovemu.

O božje Srce mojega Zveličarja!
glej, jaz pridem pred tebe, ki si v
najsvetejšem Zakramentu resnično
pričujoč. Združim se s kerubini in
serafini, ki te tukaj molijo in brez
nehanja kličejo: Svet, svet, svet! —
Častim te in molim svojega Odreše¬
nika, ženina moje duše, ki si jo s
ceno svoje predrage Krvi odkupil.
— O neskončno dobrotljivi Bog,
kako močno si nas ljudi od vekomaj
ljubil! Iz ljubezni in usmiljenja do
nas si prišel sem dol na zemljo, si
se sam ponižal in človeško slabost
nase vzel. Iz ljubezni do nas si toliko
sramote in zasmehovanja pretrpel,
tako veliko bolečin in muk prestal.
Pa vse to še ni bilo zadosti tvoji
ljubezni. Tvoje Srce, goreče od lju¬
bezni, te je primoralo, da si pred
smrtjo nam zastavo svoje ljubezni
zapustil za vselej. Skril si se torej
v podobah kruha in vina, da bi tako
postal naša hrana s svojim mesom
in krvjo, z božjo in človeško naravo,
in da bi pri nas ostal do konca sveta.

392

Presveto Srce Jezusovo! Tvojo ne¬
izmerno ljubezen sem jaz do zdaj
plačeval le z mlačnostjo in nehva¬
ležnostjo. Ginjen od kesanja in bo¬
lečine zavoljo hudobije mojega srca
te ponižno prosim odpuščenja. Trdno
sklenem, od zdaj moje srce z vsemi
željami čisto tebi darovati. Pred vsem
pa kličem k tebi s kraljevim prero¬
kom: „Stvari v meni, o Bog, čisto
srce; srce, ki bo ponižno,, ljubeznivo,
skesano in zvesto v izpolnjevanju
božjih zapovedi in dolžnosti mojega
stanu. In to svoje srce, združeno s
srci vseh bratov in sester tretjega
svetega reda, darujem in posvetim
tvojemu najsvetejšemu Srcu čisto in
za vselej.

O ljubi Zveličar, poglej milost¬
ljivo dol na trojni red svetega očeta
Frančiška; ohrani, obdrži in obvaruj
ga vseh vidnih in nevidnih sovraž¬
nikov. Prosim te tudi v imenu in po
zasluženju tvojega serafinskega slu¬
žabnika, mojega sv. očeta Frančiška,
vseh svetnikov, zveličanih in izvo¬
ljenih trojnega reda: blagoslovi svojo
ljubo nevesto, sveto rimsko-katoliško
Cerkev in njenega poglavarja, tvo¬
jega vidnega namestnika na zemlji.

393

— Pošlji kmalu zmago in poveliča¬
nje svoje cerkve in njenega pogla¬
varja, da tvoje ime spoznamo, se ga
bojimo, ga ljubimo in poveličujemo.
Tako je — tako naj se zgodi. Amen.

Opomba:  V Mariboru je obletnica tega
posvečevanja na praznik rojstva blažene
Device Marije; pri Sveti Trojici v Sloven¬
skih goricah pa v nedeljo po osmini vnebo¬
vzetja, to je na praznik sladkega Srca pre-
čiste Device Marije.

16. Zdihljaji in izreki sv. očeta
Frančiška.

1. „Molimo te, najsvetejši Gospod
Jezus Kristus, tukaj in po vseh cer¬
kvah, katere so na vsem* svetu, in te
hvalimo, ker si s svojim svetim kri¬
žem svet odrešil.“

2. „Moj Bog in moje vse!“

3. „Lepa obleka, priložnost in
pijača, jed, lenoba, spanje zmotijo
pamet in pasejo poželjivost.“

4. „Grešni pogledi, nagovori, po-
prijemanje, poljubi čisto dušo umo¬
rijo."

5. „Ko rečem: Češčena Marija, se
nebesa smejejo, angeli veselijo, svet

394

se raduje, pekel trese, hudiči pa be-
žijo.“

6. „Ne more biti prijatelj božji,
ki ni prijatelj svete molitve."

7. »Služabnik Gospodov voljno
trpi, malo govori in veliko za Kri¬
stusa deld."

8. „Kdor v samoto gre, se nima
vojskovati ne z očmi, ne z ušesi, ne
z jezikom."

9. „Preljubeznivi, v tej žalostni
dolini solz naj nam ne bo nobena
reč tako draga in ljuba, da bi vse
svoje srce nanjo navezovali."

10. „Beži pred svetom, ako hočeš
biti svet. — Ako si svet, te svet ne
bo veselil."

11. „Ako. se ti izgovarjaš, te Bog
toži; če se pa ti sam tožiš, te Bog
izgovarja."

12. „Ni popolnoma dober, ki med
hudobnimi dober biti ne more."

13. »Skušnjava, v katero ne pri¬
voliš, ni greh; ona ti je le v lepo
priložnost, da se v čednosti potrdiš."

14. »Ljubezen vse težko polajša
in vse grenko posladi."

15. »Ljubezen božja ni nikdar
lena."

395

16. „Gorje tebi, ako dobro, katero
z besedo zidaš, s slabim zgledom
podiraš. 11

17. „Kdor nima svojega prednika
namesto Boga, tega tudi Bog nima
za* svojega sina (za svojo hčer).“

18. „Velike reči smo obljubili; še
večje so nam obljubljene. 41

17. Slovo sv. Frančiška.

Zdaj pa z Bogom, vsi moji sinovi,
in v Gospodovem strahu vedno ži¬
vite: bližajo se nadloge, in velike
poskušnje bodo prišle čez vas. Jaz
pa grem h Gospodu in svojemu Bogu,
kateremu sem ponižno v duhu služil.

„Vsem pa, ki bodo to vodilo iz¬
polnjevali, mir in usmiljenje od
Boga. 44  (Gal. 6,16.)

Dostavek

Pri navadnih mesečnih shodih (pridigah).

I. Pred zborom

(pridigo).

Pridi, Sv. Duh, napolni srca svojih
vernih in užgi v njih ogenj svoje
ljubezni!

Pod tvoje varstvo pribežimo, o
sveta božja Porodnica, ne zavrzi
naših prošenj v naših potrebah, tem¬
več reši nas vselej vseh nevarnosti,
o častitljiva in blažena devica.

Ozri se, sveti oče Frančišek, iz
vzvišenega nebeškega prebivališča in
prosi za svoje ljudstvo, ki si ga iz¬
volil, da bo služilo pred teboj vsak
čas v službi Gospodovi.

Gospod, usmili se nas ! Kristus,
usmili se nas! Gospod, usmili se
nas! Oče naš . ..

V. In ne vpeljaj nas v skušnjavo.

O. Temuč reši nas od hudega.

V. Spomni se svoje skupščine.

O. Katero si posedel od začetka.

V. Gospod, usliši mojo molitev,

39.7

O. In moje klicanje naj pride k
tebi.

V. Gospod z vami.

O. In s tvojim duhom

Molimo.

Razsvetli, prosimo, o Gospod, našo
pamet z lučjo svetlobe, da spoznamo,
kar moramo storiti, in storiti moremo,
kar je pravo. Po Kristusu, Gospodu
našem.

O. Amen.

Ob slovesnem zboru ali ob obiskovanji!

se poje namesto „Pridi Sv. Duh“:

1. O pridi stvarnik, Sveti Duh,
Obišči duše vernikom,

Napolni z višjo milostjo,

Katera vstvaril srca si.

2 .  Ime je tolažnik tvoje,

Naj višjega o dar Boga,

Ljubezen ogenj, živ izvir,
Duhovno pomaziljenje.

3. Daru sedmerovrstnega,

Desnice prst Očetove,

Očetova obljuba ti,

Bogatiš grla z govorom.

398

4. Užgi počutkom luč svetlo,

Ulij ljubezen v srca nam,

Slabost telesa našega

Z močjo krepčaj nenehavno.

5. Poženi proč sovražnika,

Podeli stanoviten mir,

Da tvojim pod voditeljstvom
Se škodi vsaki ognemo.

6. Po tebi da spoznamo, daj,

Očeta in Sina božjega;

Daj v tebe tudi, obeh Duha,

Da verujemo vsaki čas.

7. Bogu Očetu bodi čast
In njega Sinu edinemu,

In Duhu tolažitelju

Sedaj in v vekov veke vse. Amen.

O velikonočnem času:

Bogu Očetu bodi čast
In Sinu, ki je od mrtvih vstal,

In Duhu tolažitelju

Sedaj in v vekov veke vse. Amen.

V. Pošlji svojega Duha, in prero¬
jeni bomo. (Aleluja.)

O. In prenovil boš obličje zemlje.
(Aleluja.)

(„Aleluja“ se pristavlja le od Velike noči
do Binkošti.)

Molimo.

O Bog, ki si iz srca vernikov po
razsvetljenju Svetega Duha učil, daj,
da ravno v tem Duhu, kar je prav,
spoznamo, in se njegove tolažbe
vedno veselimo. Po Kristusu, Go¬
spodu našem.

O. Amen.

II. Po zboru.

Gospod, usmili se nas! Kristus,
usmili se nas! Gospod, usmili se nas!
Oče naš ...

V. In ne vpelji nas v skušnjavo.

O. Temuč reši nas od hudega.

V. Potrdi, o Bog, kar si delal v nas.

O. Od svetega tempeljna svojega,
ki je v Jeruzalemu.

V. Gospod, usliši mojo molitev.

O. In moje klicanje naj pride k
tebi.

V. Gospod z vami.

O. In s tvojim duhom.

Molimo.

Dodeli nam milostno, prosimo, o
Gospod, pomoč svoje milosti, da, kar

400

smo po tebi spoznali, da je storiti, s
tvojo pripomočjo dopolniti moremo.

Zahvalimo se ti, vsemogočni Bog,
za vse dobrote tvoje, ki živiš in kra¬
ljuješ na vekomaj.

O. Amen.

V. Molimo za svoje dobrotnike.

O. Povrni milostljivo, o Gospod,
vsem, ki nam zavoljo tvojega imena
kaj dobrega store z večnim življe¬
njem. Amen.

An tip h. — Ako se boš oziral.. .

Psalm 129: Iz globočine vpijem
k tebi, o Gospod! * Gospod, usliši moj
glas.

Naj poslušajo tvoja ušesa * glas
moje prošnje!

Ako se boš oziral na hudobije,
Gospod, *o Gospod! kdo bo obstal?

Toda pri tebi je sprava; in za¬
voljo tvoje postave čakam nate, q
G ospod!

Moja duša čaka njegove besede: *
moja duša upa v Gospoda.

Od jutranje straže do noči * naj
Izrael v Gospoda zaupa;

Ker pri Gospodu je usmiljenje *
in pri njem obilno odrešenje.

In on bo rešil Izrael: * vseh nje¬
govih hudobij.

401

Večni mir * jim daj, o Gospod!

In večna luč * naj jim sveti. '

Ant i p h. — Ako se boš oziral na
hudobije, Gospod! * o Gospod, kdo
bo obstal!

V. Vrat peklenskih.

O. Reši, o Gospod, njih duše.

V. Naj počivajo v miru.

O. Amen.

V. Gospod, usliši mojo molitev.

O. In moje klicanje naj pride k
tebi.

V. Gospod z vami.

O. In s tvojim duhom.

Molimo.

O Bog, ki odpuščenje deliš in zve¬
ličanje človeštva ljubiš, prosimo
tvojo milost, da naše družbe bratom,
sorodnikom in dobrotnikom, ki so
se s tega sveta ločili, po priprošnji
blažene Marije, vselej Device, in vseh
svojih svetnikov, v družbo večnega
zveličanja priti dovoliš.

O Bog, Stvarnik in Odrešenik
vseh vernih, dodeli dušam tvojih
služabnikov in služabnic odpuščenje
vseh grehov, da pomiloščenje, ki so

Pot v nebesa.

26

402

ga vselej želele, po bogaboječih pro¬
šnjah dosežejo. Ki živiš in kraljuješ
na vekomaj.

O. Amen.

V. Večni mir jim daj, o Gospod!
O. In večna luč naj jim sveti.

V. Naj počivajo v miru.

O. Amen.

KAZALO

Stran

Uvod. V

I. DEL.

Življenje sv. Frančiška.

1. Frančišek v mladosti. 1

2. Frančišek se poboljša. 5

3. Frančišek romar in berač. 8

4. Frančišek popravi tri cerkve, se za¬

roči s svetim uboštvom in usta¬
novi prvi red. 13

5. Frančišek ustanovi drugi red (sveta

Klara). 24

6. Frančišek pridigar . 39

7. Odpustek Porcijunkule. 41

8. Frančišek ustanovi tretji red pokore 52

a) Začetek tretjega reda. 52

h)  Namen tretjega reda. 58

c)  Duhovne dobrote tretjega reda . 63

9. Razširjanje tretjega reda. 71

10. Frančišek dobi rane Kristusove . . 80

11. Frančišek zboli in umrje. 83

12. Frančišek svetnikom prištet ....  87

II. DEL.

Pismo Leona XIII. o ustanovitvi tretjega

reda. 91

Vodilo udov tretjega reda (z razlaga¬
njem) . 96

26 *

404

Stran

I. poglavje.

O sprejemu, poskušnji in obljubi ... 96

Redovna obljuba, kako se glasi ....  102

II. poglavje.

O zadrževanju in življenju.102

III. poglavje.

O službah, o nadzorovanju in vodilu

samem.127

Odpustki.

Nauk o odpustkih.132

I. poglavje.

O popolnih odpustkih.134

II. p ogla  v j e.

O nepopolnih odpustkih.141

III. poglavje.

O pravicah .143

Pregled vodila tretjega reda.

1. Pregled dolžnosti tretjerednikov . . 143

2. Pregled odpustkov tretjega reda . . 148

III. DEL.

Molitve.

1. Vsakdanje molitve . ..102

2. Mašne molitve.171

Prva sveta maša.172

Molitev po sveti maši.181

Molitev pred pridigo.182

Molitev po pridigi.183

Druga sveta maša.183

405

Stran

3. Spovedne in obhajilne molitve . . . 187
Molitev pred izpraševanjem vesti . 187

Kratko ogledalo vesti .188

Po izpraševanju vesti .189

Kesanje .190

Pri spovedi .  191

Po spovedi.192

Pred svetim obhajilom.193

Po svetem obhajilu.197

Druge molitve za sveto obhajilo, za

bogoljubne duše. 202—212

4. Pri popoldanski službi božji ....  212

Litanije presv. Imena Jezusovega . . 212
Litanije presv. Srca Jezusovega . . 219
Lavretanske litanije z molitvami . . 224
Litanije vseh svetnikov.234

5. Sveti križev pot.245

6. Češčenje presvete Trojice .264

Molitev in zahvala.264

Ljubezen.265

Vdanost .266

Litanije v čast presveti Trojici . . . 267

Prošnja.270

Molitev k Bogu Očetu.271

7. Pobožnosti k Bogu Sinu.275

a)  Obiskovanje sv. Rešnjega Telesa 275

Litanije v čast presvetega Reš¬
njega Telesa.281

Počeščenje presv. Rešnjega Telesa 288

b)  Češčenje Jezusovega Srca ....  289

Hrepenenje po Jezusovem Srcu . 289
Srčni zdihljaji k Jezusovemu Srcu 290
Darovanje Jezusovemu Srcu . . . 291
Pobožno pozdravljanje presv. Je¬
zusovega Srca. ... 291

406

Prošnja za odpuščenje krivic, stor¬
jenih presv. Jezusovemu Srcu .

c)  Češčenje Kristusovega trpljenja .

Počeščenje Jezusovih peterih ran
Molitev k trpečemu Jezusu . . .
Litanije v čast trpljenja Kristu¬
sovega .

d)  Češčenje Jezusovega detinstva . .
Molitev v čast Jezusovih jaslic

8. Pobožnost k Bogu Sv. Duhu . . . .

Sedem prošenj za sedmere darove

Svetega Duha .

Litanije v čast_Svetega Duha . . .

9. Češčenje Marije Device .

a)  Češčenje presv. Marijinega Srca .

Molitev k presv. Marijinemu' Srcu
Molitev k neomadeževanemu Ma¬
rijinemu Srcu.

Spomni se .

Pozdravljenje Marije Device . .
Litanije v čast presv. Marijinega

Srca.

Zdihljaji k Marijinemu Srcu . .

b)  Sveti rožni venec.

Nauk o svetem rožnem vencu . .
Frančiškanski rožni venec . . . .
Rožni venček v č^st Marije čistega

spočetja.

Mali rožni venec naše ljube Gospe
presvetega Srca.

c)  Češčenje žalostne Matere božje

Prošnje do prežalostnega Mariji¬
nega Srca.

Venec v čast sedem žalosti Matere
božje .

Stran

292

295

295

298

299
304

309

310

310
313 'J

317 '
>

319 fj

320 ;

321 .!

322 \

325 :  !

326 !
326

328

329

330

331

332
335

407

Stran

Samo sveti rožni venec sedem ža¬
losti Marije Device.339

d)  Zahvala Mariji Devici .340

Tebe, Marija hvalimo.340

10. Češčenje sv. Jožefa.343

a)  Devetdnevnica k sv. Jožefu . . . 343
Devetdnevna pobožnost k sv. Jo¬
žefu .. . 343

Litanije sv. Jožefa .345

h)  Na čast sedmeri žalosti in sed¬
meremu veselju sv. Jožefa . . 347
Molitev na čast sedem žalosti in
sedem veselj sv. Jožefa ....  347
Molitev po dokončani devetdnevni

pobožnosti.352

Za čistost.353

Molitev k sv. Jožefu za sveto

Cerkev.354

Pesem na čast sv. Jožefu ....  355

Zdihljaja k sv. Jožefu.357

1). Češčenje sv. Alojzija.358

Devetdnevnapobožnostk sv.AIojziju 358
Vsakdanja molitev k sv. Alojziju . 358

Litanije sv. Alojzija.361

Molitev v praznik sv. Alojzija . . . 365
12. Češčenje sv. Frančiška Serafinskega 366
Litanije v čast sv. Frančiška Serafin¬
skega .366

Molitev k sv. Frančišku Serafin-

skemu.371

Molitev tretjerednika k sv. Frančišku

Serafinskemu.372

Pozdrav sv. Frančiška Serafinskega 372
Molitev za potrebne čednosti (sve¬
tega Frančiška S.).373

408

Stran

13. češčenje sv. Antona Padovanskega 373

Litanije v 6ast sv. Antona Padovan¬
skega .373

K sv. Antonu .377

K sv. Antonu v vsaki sili.378

Responzorij k sv. Antonu, posebno
za najdenje izgubljenih reči . . . 380

14. Razne molitve.382

Molitev mladeniča k Materi božji . 382
Molitev deklice (device) k Materi

božji.383

Molitev k prečisti Devici Mariji zo¬
per vse hude misli.384

K Mariji v vsaki potrebi in žalosti 385
Molitev v čast sv. Terezije ....  385

Molitev za spovednika.386

Molitev otrok za starše.387

Molitev pri volitvi stanu.388

• Molitev zakonskih in staršev . . . 388

Za srečno smrt (k Mariji Devici) 389
K sveti Barbari za srečno smrt . . 390

15. Posvečevanje tretjega reda svetega

očeta Frančiška božjemu Srcu Je¬
zusovemu .391

16. Zdihljaji in izreki sv. o. Frančiška . 393

17. Slovo sv. očeta Frančiška.395

Dostavek.

Pri navadnih mesečnih shodih ....  396

I. Pred zborom (pridigo).396

II. Po zboru.399