Na svitlobo dane ođ c. k. krajnske kmetijske družbe. Tečaj V. srèdo 16. rožniga cveta 1847. List 34 v I Kivljenje. opotvanje, bratje! Je naše življenje, Mož modrih od nekdaj Je to govorjenje; Skoz ktere dežele Pa pot nas peljá Naj pesmica moja Na znanje vam dá ? Po travnikih P / Nas pisanih pelj Marjetce, zlatice ? V stezice nam stelje ; Otroci brezskerbni Po travci teko, V rumenkaste lasce Cvetíce pieto. Mladenčev, dekličev Je druga dežela Razlega se petje ? Vesel'ga kardela; Si delajo sanje Od zlatih građo v 5 Pa skušnje jim manjka Modrosti darov. Po tretji hladno je, Gré pot čez višave Se kri umiri, se ? > fíazjásnijo glave; Se trudijo z delam Postavni možjé, Sad truda berejo, Za prihod skerbé V Cez gole verhove V č eter ti so pota ? Je merzlo , ze v sercu Ne areje gorkota; & Pa starcikam kmalo Dežele je kraj; Takó je na zemlji Le kratek naš raj ? J. Ur. HTekaj ođ žetve Žetva, kader je žito lepo, je veliko veselje stoji y on većkrat svojo njivo obhodi in v glavi prevdarja, koliko pridelka se zamore od vsaciga kosa veseliti, ter je v duhu práv zadovoljin. Akoravno se je pobelilo, se ne srne žito poprej žeti, dokler ni popolnama zrelo. Žito je pa takrat popolnama zrelo, kader se je zerno večidel zmo kovalo. Nekteri kmetje imajo napčno šego, kterim pa tudi za petami štrafmga seta, de, kakor hitro žito rumenkasto prihaja, ga kmalo žeti pričnejo. kazin ali štrafinga je: drobno in medio zernje, in drugo léto snetljivec, kér nobena nezréla reč za seme in pleme ne veljá. — Kakor so eni prenagli, takó so drugi prekasni, ki predolgo žetev od lagajo. Kader je žito prezrelo, se veliko zernja pri žito prezrelo, se veliko žetvi otrese, in klasje se močno polomi. Zato ti, kakor uni, če imajo veliko žeti, morajo ob jutrih in večerih, ali še cio pri mescu, kér žito odmekne, serpove v roke vzeti in k žetvi seči, kér se tačas toliko zernja ne pogubi in toliko klasja ne zdrobi. Po enih krajih žito kosijo, po družili ga zanjejo; boljši je zadnje. — Kader se žito kosi veliko zernja zavoljo močniga maha kose odleti boljši je tedej , ^ « raji serp, kakor koso vzamete. Na Bavarskim žito kosé, kakor travnike, de žetvi in ga z grabljami poravnajo. Ta šega je zlo slaba veliko zernja se per tem delu pogubi, klasja po drobi in slame pa pomeša. Boljši je navada Šieziške dežele, kjer tudi žito kosijo, pa takó, de se pokošeno žito na še stojeće nasloni; za koscam gré keršenca s serpam, de pokošeno žito povzame in v snope zloží. Ce ima kdo veliko žita, žanjic pa dobiti ne more, je boljši, de svoje žito tako kosi de se odrezano na stojeće bere in v snope deva. ? naslanja, s serpam po Sploh že od starosti se per žetvi I 1 » • » V • I • t ravno tudi serp svojo napčinost ima, kér se z serp rabi, ce rokó i v ■ kakor tudi s serpam klasje močno stresa, in zernje odleti. Dokler nimamo za žetev še boljšiga orodja s kterim bi mahljej v žito bolj rahel bil, smo pri morani per žetvi žita se šerpa ali kose poslužiti. tako Zenjice in kosci morajo, kader k delu gredo y žitu stopiti, de klasje proc ođ njih visi, sicer za kmeta, pa tudi plačilo za vse njegovo delo in jim preveč v roke sili in ga odrežejo. Per košnji J 1 j _ • _ • 1 «1 II v • 1 v •«•*«« v ii« » i f iv v « , za pot, kteriga je prelil. Dokler žito še na njivi je to pa še bolj potrebno, kér se pokošeno žito na 94 stojeće nasloniti ne more. Takó postavim: kader steklim psam. Tukaj žuga ravno taka nevarnostcio visi klasje od sončniga izhoda proti zahodu morajo na sončni izhod postaviti. se Klasje vekam in živini, kakoršna je stékliga psa; kér vsaka «11 V * 11 » i • « « i 11*1 ? na njivi obleží, naj otroci v pletenice ali košarice raznaša, si bodi ktero stekla žival hapa, in grize, in popada, in steklóbo poberejo, ali ubožnim, de ga poberó ? pusté. s kljuna m, ali z zobam ali s slino. (Dalje sledí.) Pasja stekljma. (Dalje.) Srenjski starašini ali druge gosposke, ko jim je povedano od stekliga psa, naj ukažejo berž konjaću ga ubiti ali ustřelili, s Odgovor na vprasanje. Brali smo v 42. listu lanjskih Novic, de so Njih ces. visokost, nadvojvoda Ivan 100 cekinov tistimu ob- ljubili ki bo nar bolj pràv odgovori! na vprasanje: Od kožo vred na samim kod pride pricijoce zverzenje poslov, in kako ćevljev globoko zakopati in ne v vodo ga vreći, ga bi se dalo v prid kmetijstva temu pomagati? 100 obljubljenih cekinov nam priča, de se Njim dober z živim apnam potresti, grob zaternjati de ga prasci ne izrijejo ? ali kaj taciga. Kdor ga ubija in fm mm H* T* j mm odgovor na to vprasanje silno težek zdi. Kar je enimu zakopava, naj se varje stekle kervi in sline. Kar- pretežko y naj mu drugi pripomorejo; in zató hoćemo koli je to je, SS živ oslinii ali se dotaknil, naj sožgejo, tudi mi družina svoje storiti, in toliko raji y kér se belijo pasjico y nastéljo, posódo ; železje naj raz- tukej ravno nasa mele. De bi na pervi del prasanja prav ? pa ne z roko dotikati se ga, s klešami naj ga v oginj dévajo. druga stekla žival odtergala Se je stekel pes prišla ? Je ušla ? ali od druirod ? odgovorili, je nar pred vediti potrebno: od ka ko s n ih starsev smo, in kakošni smo v službo stopili? Eni smo od zanikernih starsev rojeni, ki so nas v y berž naj hrup zaženejo , de se vsak ve mladosti namést v cerkev in šolo k podućenju pošiljati varvati, na stekle živali otročiće naj pazijo, ki se jih nar rajši le doma pušali, ali v litis ali lótijo; sosedje naj svoje .pse in živali gostivnico seboj jemali kjer smo nesrečna priča vsiga gerdiga bili, karkoli vin 5 y zaprejo, pastir naj dobro pazi, de se stekli pes ska moc s cloveško slabostjo početi zamore. Ne delà v čedo ne pritepe; in serćni možaki naj se snide- in pridnosti, ampak postopanja smo se privadili. Starši jo steklenca pobiti, in varno zagrebsti. Gosposka so nam premoženje zapravili, nas pa nepodučene lenuhe ' - naj kmalo gléda zvediti, od kod je stekla žival, je revšina po svetu pognala. Drugi smo pankerti y brez volje svojih starsev na cigava de je, in ali je kakiga člověka ali žival tam ali drugej popadla; berž tudi naj pošle pove- svet postavljeni, kterim bi ne bili z nobeno rečjo bolj dati bližnjim soseskam, in naj jim popiše steklo ustregli, kakor s svojo smertjo. Brez varha in uka smo v* VJL M J I 114 Ks O II IA 111 ^ 1 XX liUj J 1 ill ^ I K^ V ^ ^ V^ ^ ^ ^ i žival, kakošna, kolika, in po čim de se lahko pozná; rastli, soseske pa naj dalje oprašujejo, oznanujejo , in malopridniga zaderžanja in pankertstva smo bili od slednje ř V * A 1 l*Vt 1 v« , U V , . , ! .. « » 1 t! I 1 kakor hosta v gojzdu. Za voljo slabiga oblačila, overajo nesrećo. boljši družbe odloceni; le po hlevih in stranskih kotih Je pa tak pes, od kter i ga se še prav ne kjer razujzdanost, nesramožljivost in lenoba stanuje ve ? ali je zares stékel ali ne, kakiga ćloveka smo se gladni, kakor sveta zaveržki potikali y ter gle ugriznil, bi ne bilo prav, ga koj ubiti ali dali, kje bi svoj prazen žeJodec napolnili, več ponoćnim vstreliti; tak naj se, če je le moč, vjame, v krokerjem, kakor ljudém podobni. Sila nas je v službo varen kraj zapre in od živinskiga zdravnika vsak zapodila, in hlev nam ni pred poduka dal. dan ogled u j e y de se zve ? ali je bil stékel dili Tretji smo sicer v mladosti v cerkev in solo ho-tode starši so nas preradi imeli in so nam vse po ali ne. Ta skerbljivost je za mir in potolazbo ugriz njeniga ćloveka silno potrebna; le j te ! ce se ska- volji pustili. Šolski učitelji so nas skraja svarili, mi pa V ^ • 1 «1 . f V 1 1 I r i ^ I I V « v .V * . 1« • -w^ , 1 . v, I 1 z e de pès ni bil stékel, kakó to potolaži neserc tega nič porajtali nismo. Po tem so nas hujsi v strah niga člověka! će sogapa koj ubili, se pa resnica vzeli, mi smo se pa potem domá per starših práv zvi- nič kaj zvediti ne more. Vjeti pes se nar varniši jali in še več povedali, ko je res bilo. V nas zaljubljeni v terden žakelj vtakne in potem v kak varen kraj starši so hitro k višim šolskih učiteljev s tožbo vihrali zapre, pa z živežem in vodó za potrebo previdi; in njim tudi več povedali, kakor so od nas slišali. Na- večimu v 5 dneh se bo stekljína skazala. mest take tožbe na tanjko preiskati, in de bi pravda do- v ali Je stéklec kako domačo živino ugriznil ali jo oslinii, ali okervavil, kmalo naj gospodár de ga ne bodo hudo pěstili, to reć pové srenjskimu že vse boljši. Učitelju se je pa ojstro posvarjenje dalo starašinu ali gosposki in pa naj da zdraviti žival naj z otroci v soli poterpežljivši ravná. In tako smo bili 5 končana bila in tozniki hitrejsi potolazeni bili, se jim brez vsiga pomiselka, kakor neumnimu otroku obljubi, de bo 1 1 • v • TT v • 1 1 • • t 1 ••11 roû hAit0l I I /iitûlm cio ia n o aiofva r\Aûiro viûhiû rio Ia zdravniku skozi 6 tednov. Jeugriznjena živina pa na konja zlezli in učiteljevi gospodje postali, ki si po stekla, se mora ubiti in zagrebsti, kakor smo rekli tem več upali niso, nas v strah vzeti, naj bi bili še od stéklih psov. Kdor bi po stekli živali ugriznjene tako vredni bili. Tudi nas niso po vrednosti v strah in oskrunjene živine mesó, ali došle ali zaklane, jemali. Skratkama smo se na nje postavili, in kér tega desiravno še ni stekla, kdor bi tako mesó ali jedel, niso terpéli, so nas namesto ojstro podučiti, le po svetu ali jésti dajal, ali prodajal, ali izkopaval 9 ali kaj zagnali. Svet je dobi! po nas novo, tode malopridno taciga, ga bo pokorila vikši gosposka zavoljo te družino. Rada se taka zgodi, de domaća žival Ceterti smo bili sirote, kterim so starsi prehitro po pregrehe. je ugriznjena ali oskrunjena brez gospodarjeviga merli. Gosposka je naše zemljiše in domačijo prodala, ali védeza ; zató naj gospodár dobro pazi na stekle pa drugim v najem prepustila. Dobili smo oskerbnike, ki znamnja ob času taciga suma; naj žival od drugih niso plačila za nas imeli. Pustili so nas po naši divji volji i V # í <11 • r * 1 • «• . • ^ 1 1 1 1 1 1 V , 1 I • 4 • 1 / y je pa stekla, naj pové gosposki, de jo po loci zapovedi ukaže ubiti, zagrebsti, in obravnati ; ravnati, dokler smo se le slabo podučeni med ptuje ljudi ---r ~ ---- --------------7 ga silno huda šiba caka. sicer potegnili. Znaminja bližnje ste klote pri živini so te le: zival ožalostva zgubili in zadnjič s hudobnimi Peti smo od pobožnih in pridnih staršev rojeni, in še nekaj podučeni v službo stopili, pa kaj ! ko smo le V • malo ali nič ne jé, in ne pije, bojí se včasi vode in hitro za malopridno družino potegnili, ktero so gospo vsiga mokriga: ta strah pa ni vselej pravo in znamnje nesumne stekljine. Je pa stekljína že vun gotovo darji premalo ojstro derzali. Glejte gospodarji! taki pridemo k vam v službo. ropila 5 tu vidiš znamnja, kakoršne smo dali nad Per vas se pa tudi vsakrat ne poboljšamo, kér vas je 95 ne veliko, kakor nas, marsikaki slabosti pođverženih skerbite vsi ne za svoje, ne za naše pođućenje. Razne verste ste tudi vi. Brez ovinka smo mi svoje slabosti razodeli, naj bo tudi brez zamere, obeh tečajih pa nekoliko vdana; to pa pride od tega de ako bomo še vaše ? kakor vsi učeni z enim glasam terdijo je bila od začetka bolj m eh ka; vertivši se pa berž okoli, je je nekoliko od tečajev proti sredi zlezlo, de je pogreške nekoliko razložili. Sicer se nam ne spodobi prek srede bolj vampasta. Od jutra do večera skozi nje gospodarje soditi, pa per ti stvari se nam bo že od- sredino ima tedej enajsti del več mere, kakor ođ pustilo, kér po tem želimo vam in sebi pomagati, nobe- severniga do južniga tečaja; je tedej bolj pomoranči, nimu pa poštenja vzeti. ko cisti krogli podobna. (Konec sledi.) Z vsim rudokopanjem niso se nikjer za miljo glo Zvezđoslovje« 5. tf (Dalje.) Velikost emlje Kolobarj téka, ali dvanajsterih n učenim čez 4000 lét znani poldanik ^beških i m e 1 j n i g a i nj so že s tem razločkam ? de so mislili, kakor še zmírej prosti ljudjé mislijo, de sonce in zvezde okoli zemlj teko emeljno pot okoli sonca so deržali za sončno okoli zemlje, kakor nas še dan današnji v temle oči goljufaj Vsaki kolobár se da cez sredo v d delà razdeliti; če méri tedej celi 360 ? ga je polovica gradov enako velika ali stopov, 180 gradov. 0 sv. Jožefu in sv. Ma tevžu je vravnovarja 180 gradov svetliga in 180 gra dov tamniga. noč in dan sta enako velika; tacasvi ? đimo sonce celi dan v vravnovárji. Od svoje sredine se da tudi vsak kolobár v 4 enako velike dele razdeliti; ti so stirje pravi koti. Ce ima polovica kolobárja 180 gradov, mora imeti četert ali pravi kot 90 gradov. Sonce je vselej opoldne v 90. gradu ali stopu, ob devetih pa zjutrej in ob treh popoldne v 45. gradu, ali v sredi praviga kota. Tudi na poldaniku je od tudi od južniga tečaja do vravnovarja po 90 severniga, pa gradov. S pomočjo imenovanih kolobárjev, posébno vravno boko prišli; po tem takim ne more biti še lupina ali škorja zemlje učenim znana; iz česar pa de nje znotranji bolj globoki deli obstojé, tega clo nič ne vedó. Od pràv starih casov so měnili in se menijo ? de je o-loboko V ? ko ne iz druziga, saj ze zemlji strasno velika vročina iz tega, kér eno drugo neizrečeno tlači. Planjave je okoli po vsim svetu nekaj čez 9 mi-lijonov štirjaških milj; od letéh pride na suho zemljo 3 milijone, in na m or je nekaj več od G milijonov; dvakrat več je tedej morja kot suhiga na zemlji. De za je tolikanj morja pride zlo na hvalo suhimu svetu kaj puh iz morske vode, zlasti pod soncam , se kviško v zlo velicih mérah vzdiguje j cez dezele razlezuje v j oblake spremenuje in jih s potrebnim dežjem previdva de zemlja sad dopernaša, in de studenci stanovitne vode dajajo. Veliko morje objame in veže vse dezele, de se vsi narodi bolj soznanovajo, in velike kupčije med seboj odpirajo. Ko bi ne bilo morja, bi mende se v 10000 letih za celi svet ne zvedili. (Dalje sledi.) Nova cerkev v Suieledniku, Farna cerkev vSmeledniku, ki je bila pred 300 leti še podružnica Vodiške fare, je bila že zdavnaj za faro premajhna, in dolgo časa so že farmani želeli ? várja in poldanika , njih pot in grádov, si zamorejo novo in veči zidati, kar jim učeni na tanjko dopovedati: kje de ta ali una zvezda nika skorej ni bilo mogoče začeti. gora, město, pa brez serčniga podpor- — Tega serčniga in na nebu stojí, kak otok sred morjá, ali kaka gora, město, dobrotljiviga podpornika in pomoćnika so pa zdaj dobili grad i. t. d. na zemlji leži; zakaj vsaki piki na verh nad svojim plemenitim, in za faro vnetim gospodam y zemlje, ki kaže naravnost na nje sredino, je tudi na baronam Lazarini, kteri častiti gospod so skorej vso nebu ena pika ravno nasproti postavljena. Kar tedej skerb zidanja in zdelanja lepe nove cerkve na se vzeli. učeni možje od pike do pike na nebu zmerijo, veljá tudi Zraven častitiga gospoda fajmoštra Sim. Kavalarja so od nasprotnih pik na zemlji; kar hocejo tedej na zemlji si pa posebno spostovani gospod Mih. Ambro z, kanton zmeriti, zmerijo vselej na nebu na grade, minute i. t. d. ski komisar, prizadeli farmane nagovoriti, in podbuditi j De je pa en grad 15 milj, so se učeni ze večkrat z de bodo z veseljem, kar bo v njih moci, z vožnjo in zmerjenjem na zemlji prepričali. Pri tacih merjenjih je pa na tem ležeče, de se vé. od kod de j začnejo grade šteti. Poldanikov se lahko tlako k temu vse hvale vrednimu delu pomagali. Mesca maliga travna je prišlo dovoljenje k zidanju cerkve od vikši gosposke, in desiravno je bilo za zida- na tavzente potegne, zakaj vsak kraj proti jutru ali nje dozdaj še malo pripravljeniga, so vender ze 9. dan večeru ima svojiga; za perviga imajo učeni tistiga, ki velkiga travna pri službi božji slovo vzeli od stare cerkve y je čez otok Féro pod večerno Afriko potegnjen; Fran- kjer so sosednji fajmošter, gosp. Arko v sercni pridigi cozje glediše imajo cez mesto Pariz ? Anglezi cez zvezdo farmane za sveto delo vneli in vzgali. Drugi dan so Gr envi h. Od perviga poldanika štejejo grade na vravnovárji proti jutru, in to imenujejo: dol na poldaniku štejejo pa ? grade přenesli svete zakramente v podružnico k sveti Valburgi, in precej na to so začeli farmani sami staro cerkev pood vravnovárja proti se- derati. Z neizrečenim veseljem so se vsi farmani delà ost Takó poprijeli, in gornji Per ni čan je zasluzijo v tem po-Idrija 31 gradov, 48 minut in 50 sekund sebno pohvaljeni biti. Do 18. dne velkiga travna je bilo dolga, tó je, toliko oddaljena od perviga poldanika čez staro zidovje zunej turna, kteri bo ostal, skoraj vse na verju ali proti jugu, in temu pravijo: sir oko st. je na pr otok F ero; 46 gradov in 48 sekund severno široka ? to je toliko gradov od vravnovárja proti severju Nej pride učeni mornár z barko do kakiga v se ne ' ? ... tleh, in grunt sa novo cerkev vès izkopan. Ta dan je bil sa Smeledničane posebno častit in vesel dan. Zjutraj ob devetih so se sošli s prečastitim znaniga otoka sred morja; on bo berž na nebu zmeril gosp. Korlnam Cornam, Ljubljanskim korarjem, drugi njegovo dolgost od perviga poldanika, in širokost od vra v- povabljeni in vsi bližnji duhovni gospodje, in so vpričo novárja, in če domu pridši to oznani, bo po taki ozna- zbránili deželskih gospodov zidarjev, delovcov in velike njeni méri vsak drug ucen imenovani otok bil 9 mescov po morji daleč lahko našel. in ko bi trume farmanov častito po cerkveni segi postavili kamen blagoslovili in postavili; stolni kaplan, gospod Župan, Učenim je čisto prepričana reč, de vravnovár ima pa so na zadnje farmane z ljubeznjivo kersansko be 5400 milj mére; od verh zemlje pa čez nje sredino do 9 uni ga kraja je 1719 sedo k pridnimu in serčnimu speljevanju zacetiga déla milj. To tudi dobro vedó, de zemlja uneli. — Ko je bilo cerkveno opravilo skončano, so prije od izhoda do zahoda, tedej prek srede, ali pod stopili plemeniti gospod baron Lazarini, in so napili vravnovárjeni nekoliko napeta ali vampasta ? pri zdravico milostijivimu knezu gospodu Antonu ? Ljub 96 ljanskimu škofu, vsim gospodam Ljubljanskim korarjem de mu sieer še več ko stotavžent tolarjev manjka: pa na domačimu gosp. fajmostru in pricijocim duhovnam zadnje pa tudi vsim mojstram, zidarjem in vsim farma Bog, ki ga je doslej tako čudno podpíral, bo gotovo tudi drugo oskerbel, sosebno, kér ga je tako čudno vodil nam, kteri so se s sercnim „Bog zivi " zahvalili dobrot- de je toliko sveta brez pusa, in brez vsake nadležnosti ljiv bar pomoćniku, posebno pa potem, ko so od gospod obhodil. Veliko neumnežev je bilo, ki so mu verjeli 9 dar sod vina nastavili, in na zdravje vsih in ga papeža častili: papež Peter drugi je bil imenovan! svojih dobrotnikov pili O sledi.) Med tém pride 28. dan svečana ; pa ni sluha ne duha od kakiga sovražnika: přešel je mirno ko vsaki drugi Mam tle terma pripcljá. dan. Goljúfni ali goljufán Peter si pa pomaga in pravi, Modra dobrotljiva previdnost božja je elovesko drušino tako lepo obravnala, de bi ne moglo med ljudmí kaj navskriž priti, ko bi vsak svojimu stanu odločene de mu je razodeto, de se je 28. dan res ta strasna vojska začéla, tode v Azíi: konec sušca ? je rekel, se bo že do meje njegoviga kraja razširila. Pa pervi dan maliga travna se zopet ne prikaže nikjer nobeden Turk dolžnosti po moči spolnoval. Kakor v dobro napravljeni rie hajd: pa vse polno vozóv in kočíj se pripeljá iz vsih uri kolo kolo žene, tako v človeški drušini stan stan krajev, kér je bilo vsim upavcam obljubljeno, de bodo domestuje; če se pa člověk čez odločene mejnike stega, tišti dan denár za úpano blagó dobili. Po April so prišli! je drugim v v • Peter dá za prihod sovražnikov tretji odlo nja gerd perimik pridobil. Ta se in ga v kratkim ob poslćdnjo betvico zdraviga uma pravi ; tako popolnama mu je možgane zmešal, de loti pri ne 9 umnez terdno verje, de bo papez Iz svetiga pisma in Ravno zdaj so na svitlo prišle : Drolitiiiee za novo leto i $47. Učitelam ino učencam, starišam ino otrokam v pod-učenje in za kratek čas. Na svetio dal Anton Slom-sek, nekdajni apat v "Celi. Na prodaj v Ljubljani pri L. Kremžerji, v Gradcu pri Jožefu Ma erji, v M a r b u r g i drugih bukev, ki jih je ravno tako malo umel, je splé-tel, de je keršanska véra pri kraji, de se bodo 28. dan svečana 1846 Turki in neverniki vzdignili, tretji del ljudi pomolili, vse bukve pokončali, vse kar je božjiga zaterli, in de bo samó v njegovim kraji še véra obvi-sela, in še vse pri starim ostalo. Iz njegoviga kraja je blodil, se bo po triletni stiski véra zopet po celim pri A. Ferlincu in Fr. Lejrerji, v Ce-lovcu pri J. Leonu, v Celi v nemških šolah. Cena 40 krajearjev. Froíuja zastran pratike za leto 1 § 4 8 9 v -1 > i namenil nam je kdo kako popravo somnj poslati 9 prosimo, naj nam jo gotovo pošlje do k 9 9 svetu razširila. Take kvante je začel konec leta 1845 kér se nova pratika ze za natis Tištim pa, ki so nam prijazno že marsikak 9 svojim narbliznjisim znancam in prijatlain pripovedovati ter je vsim svetoval, de naj se z vsim, kar je za tri leta potrebniga, dobro mésta obhodil, in povsod skupova! orodje in tekociga m pripravlja, popravek poslali, se lepo zahvalimo Vredništvo de preskerbé. On sam je pa mésta in pripravo za Današnjimu listuje perdjan 10. dokladní list bozjo službo, samih bukev je pa vkup spravil čez stotavžent tolarjev vrednosti. Kleti si je napolnil z dobro starino za daritev svete maše, olja je oskerbel veliko méro za ohranjenje večne luči; kelhovv in monštranc iz suhiga zlata je tudi lépo reč nakupil. Šest celih tednov Viitni kup (Srednja cena). V Ljubljani Rožniga Krajnju 7. Rožniga cveta. old. je bilo v njegovi hiši polno rokodelcov, ki so vsake baže pripravo za božjo službo ali človeško potrebo pridno dělali. Plaćati vsega tega sicer ni mogel, pa 20,000 tolarjev, ki jih je po smerti svojiga očeta, ko oskerbnik mu je bilo svojih mlajih bratov in sester, v roke dobil, za začetek, de so mu povsod upali. Neumnež je rekel 9 -S ) Fata morgana s mernik Pšenice domaće • > banaeke Tursice......... Sorsiee......... Reži........... Jećmena........ Prosa .......... Ajde........... Ovsa........... Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.