S"T7-itosla,T7- I IDsizn.Icsu- IV. 1851. Pričujoči tečaj krasi sedmorica prelepih Jeranovih pesmi; prva mej njimi je No. 7: Nar slajši serce — »Serce nar ljubezojivši — V nebesih in na sveti! — Kdo da mi, grešnim' sinu, — Od tebe pesem peti? — 0 Jezus, tvoje sladko serce — Naj ljubijo, časte — Vse ljudstva, vsi jeziki, — Vse angelske verste". Ta polovica se po ginljivem napevu Riharjevem ponavlja pri vsaketn odstavku, katerih je 16 v pesmi ter se v njih preslavlja serce Jezusovo pohlevno, krotko, ponižno, čisto, dobrotno, ljubljivo, sveto, dobro, ljubo, milo in sladko. — L. 9 ima pesem: Komu? L. 11: Solze (Sv. Joana križana) v 15 kiticah: »Gledal znad sterme višave — Sim babilonske vodice; — Grenke, oh grenke solzice — So mi rosile 'z oči. — Mislil sede sino, o Sijonl — V tvoje neskončne lepote, — Serce kipelo milote — V sladkim spominu na tč itd." — Str. 62 po psalmu 112: Laudate pueriDominum. — No. 20: 113. Davidova pesem: Izrael gre iz Egipta itd. v 23 odstavkih. — No. 36 kaže po čvrsti vsebini in premilem napevu priljubljeno pesem: K Marijnimu presvetimu Sercu, kateremu se v 9 kiticah priporočajo zapored duhovni, starši, nedolžni, otročiči, grešniki, urairajoči, duše v vicah, živi in raertvi vsi na pr.: 1. 0 Marija, uaša ljuba Mati! Sprejmi v milostno Sercč Verne vse, k' jih tvoje množ'ce Tebi dans perporoče. 0 Marija, o Marfja! Ti imaš milostno Serce, K tebi, k tebi kopernijo Naše misli in željč. 2. Vse duhovne, o Marija Mati! Sprejmi v milostno Serce; Naše duše vedno jih težijo, Nsši grehi jih skerbe. 0 Marija, o Marija! Ti imaš milostno Sercd; Spros', naj Bog duhovnam vsliši Njih molitve in prošnjd itd. Sveti križ — po Hlasu jedn. k. — pesmica tudi v podobi križa str. 214 s prvim in poslednjim koncem: MKriž moj dragi — Vir preblagi! — — Srečin, kdor te je častil v življenju, — On odšel bo večnimu terpljenju." — Vsled Malavašičevih »Domorodnih listov" o Prešernu in Koseskem so Slovenci razpravljati jeli vprašanje, kateri izmed nju je prvak; tedaj pokloni v Zg. Danici 1851 št. 9 Svitoslav čestitko, kateri je Gr. Rihar zložil pomenljiv napev, Koseskemu in to glede na njegovo dotedanjo res izvrstno poszijo in vzlasti na njegovo Visoko pesem: 1. Erilatec nese znad oblakov V torilu zlatim vjenčno slavo, Iz vez, cvetic slovenskih znakov: Komii, komii bo vjenčal glavo? 3. BKrilatče dragi, duh nebesni!" Nekdo 'z otožnih pers povzame, BPrepevam dom, gorim ljubezni: nNaj vjenčik zali bode za-me!" 5. nKar pervo ti dajalo slave, nJe drugo jo grede kalilo; ,,Za to poišem druge glave, nNad njo spraznit svitlo torilo". ^•Da glej! na Jadru matke Slave zre se na slovenske krase, ¦r čuje tiho iz nižave ^veti svete, svete glase; K o m u? 2. 6. Oči se vpirajo v dražčico, Vmerljivih serca hrepenijo, Mnogter moH po nji desnico, Prošnje duhteče se glasijo. Krilat: — Ljubezin domačije ,,Je čustvo blago in Ijubo nam; nPoh6tni zdeh in spev naslije nJe sovski krič pred božjim tronam: Meglica žali svitlo lice U tem nebeščanu obdaje, Torilce v roci — čez gorice Pod nebam begne v tuje kraje. n,,Sveto bitje! živi Bog ljubezni, ,,nTebi samo čast in slava gre; nnPosvečeno v strahu in bojezni nnPosvečeno bodi tvoje imel 9. nnTeM le spodobi se češenje,10. Krilatca gine to slovilo, ,,nTebi gre, de glasno vsih straniSe zniža k njemu, ki ga poje, ,,nTe žival neskončno mergolenjeIn reče: Pevc, ti na častilo! BnDe te duh in praha sin častf".MKer išeš božj o čast, ne svoje". V nevezani besedi pa so njegovi spiski naslednji: Od krivoverstva, poslovenjeno iz Blahovesta; po Zagreb. listu: Nekaj od protestanške vere. Kaj je katolški duhoven? Zunaj katolške cerkve se ni zveličanja nadjati, iz slovesne češke verne ali dogmatike J. V. Jirsika. Iz popotvanke nekiga brankobrodskiga poslanca po nWien. Kirchenztg." Kako zamorejo učeniki po deželi v učencih pretuhtovavnost zbuditi in se sami od njib kej učiti? — ,,Posebno razveseli učenik svoje raale učence, ako jim take reči da izdelovati, s kterimi so persiljeni nekoliko misliti, pa vender de niso za nje pretežke. Ljudje po deželi se po zimi, ko imajo bolj čas, večkrat pomenkovajo, koliko p. kdo pozna lesov, trav, živin itd. Tudi učeniki bi prav storili, ako bi ukazali učencam p. enkrat, de naj vsak popiše imena vsih lesov, ki jih pozna. drugikrat vsih trav in zeliš, drugikrat vsih živin in zverin, drugikrat vsih ptic, laznin, žuž, merčesov itd., zopet drugikrat vsih bolezin; vsih travnikov, njiv, pašnikov; vse dele voza, biše, kozelca itd. To bi bile narodovne in domačinske naloge za učence, ktere bi z veseljem izdelovali; včasi bi doma cela hiša tuhtala, da bi več reči skupej spravili. Kar bi kteri napak zapisal, bi se mu lahko povedalo, de se tako in tako mora pisati. Kaj bi to več prida perneslo, kot marsikteri iberhaus, dektanda, pelitenc itd." (str. 54). — Kako zamore učenik svoje učenčke razveseliti in ob enim učiti. »Malo kaka reč otroke toliko razveseli, kakor podobe, zlasti kadar so še čedno malane . . . Zlasti potrebne bi bile podobe za svete zgodbe stare in nove zaveze, za keršanski nauk, za mnogotere skrivnosti sv. vere, iz življenja svetnikov . . . Potrebne bi bile bukve s podobami iz živalstva, rastlinstva, iz zemljinstva ali rudninstva ... V nemškim je že marsikaj tacih podobarij, ktere pa niso vse brez razločka za otroke, ampak z odboram in razločkam; v slovenskim dosihmal kaj taciga še nimamo . . . Nedavno so v Pragi na svitlo prišle troje bukve z obrazi iz otročjiga življenja . . . Vender morajo učeniki in sploh redniki posebno varovati, de otrokom kej taciga ne kažejo, kar bi tudi le od deleč sramožljivost žalilo . . . Otroci imajo bistre oči, vse vidijo in pretuhtujejo, in marsikej spazijo, kar odrašenimu še v misli ni itd. (str. 89)". Kratka zavernitev. ,,Nejeverski češki časnik nSlovan" v nekim piškavim dokazovanju terdi, de bi ne bila nobena vera prava in edinozveličavna. Na to mu poštenf nVidensky Dennik" odgovori in pravi med drugim: Tako terdijo tudi protestanti, pa sko in skoz neravnosledno t. j. po slovensko, de sami sebi bunke po glavi dajejo itd." . T> čvrsto dokazuje ter spominja Jeran grškega modrijana Platona, kateri je v svojih nauiih prišel najbliže krščanstva (str. 96). Čednik da lep zgled keršunske ljubezni, po Blfiovestu. Duh in čerka. Čudin tat. Glasilke (parole) vsih puntov od Adama do Proudbna po Vid. Denniku: ,,Bote kakor bogatini, kakor žlahtniki, kakor kralji, kakor bG<>vi! (str. 110)" — Naloga katoliških Slovanov v Cerkvi. V MWien. Kirchztf" pisatelj po jeziku, po rodu in domačiji Nemec primerno dokazuje, da naloga kafciškim Slovenom v Avstriji je: gojiti cerkveno vedo v domačem jeziku, narodno slovstvo c/kveno pospeševati ter krivovercem in razkolnikom z orožjem učenosti v ravno tem j^iku se nasproti staviti itd. BKatoliški Sloveni so jedro celiga cesarstva avstrianskiga, - je nas 15—16 rniljonov — pa kje so in koliko najdem pri nas učilnic, koliko seme'š> de bi bili se v i;jih učili rejenci v domorodnim jeziku skrivnosti in resnic božjigfrazodenja misliti in zglasovati? itd." — Molitev, de bi se vsi vEno sv. verozedinili. Med možmi, ki delajo na to, je vzlasti goreč Oče Iguaci Spencer . . nK&^ tiCe nas Slovčne ali Slovane, naj bo natn perporočeno, se pri tih molitvah še posebej svojih keršanskih razločnih bratov na jugu in severu, iiamreč nezedinjenih Grekov, spoinniti, de bi se tudi onl sprebudili in spoznali, kaj je v njih zveličanje . . Pogosto se sliši od silniga terpljenja, kteriga morajo katoličani med Serbljani pienašati . . Še vcliko bolj žalostne naznanila od stanu katoličitnov so se te leta iz Rusovskiga slišale itd." (str. 123). — Kakošno terpljenje Jezusovi nevesti krivoverci delajo. Katoličanje, pohujšljivih in krivoverskih bukev in spisov se varujte! Kako bi se šole napravile. Napuhin in Ponižin. Nektere napake in pregrehe po Slovenskim p. Preslabo spoštovanje nedelj in praznikov; ponočevanje, predolge svatovske ali ženitvanjske gostarije, v noč; skupni spašniki, opuščanje nedeljske službe božje, prepiri med soseskami, napčno zaupanje samih nase in premalo zaupanje v Boga itd. (str. 140). Nekteri opomini zastrnn spoštovanja svetih krajev. Od misjonarja g. Knobleherja. Nove milosti za prijatle sv. roženkranca. Nekaj Voltairoviga. — Šolarjem v prevdark: Mladenič Aldrik. Mladim v zgled in posnemanje: Bogoljubni mladenčik Gotfrid. Cerkvene zapovedi so tudi božje zapovedi. Farno cerkev spoštuj in obiskuj ko svojo mater! Sveti-dan. Razdertje, razpertje in razpad luteranske cerkve na Meklenburškim. Nekteri odpiski iz spovedovanj sv. Avguština od njegoviga učenja v detinskih letih. Kako so Jezuiti mladost odrejevali (po Augsbg. Postztg. str. 205. 208 in 1. 1852 str. 6), — Prav ranogo je priobčeval letos iz misijonskih naznanil, v razgledu po svetu, kratkih zgledov za mladino itd.; posebej o društvu sv. Mohorja (str. 160. 191) in o bratovščmi sv. Cirila in Metoda (str. 197) itd. To leto se je Danica prvikrat sporekla z Novicami, češ: nAko nekteri šterkovci ptičje gnjezdo razdero in z mladiči gerdo delajo, je to pregrešno; pa se nam tudi pregrešno zdf, ako ptujic, kakor so Novice pravile, iz tega prederzni sklep storf: Škoda za tako lepo deželo, s takimi prebivavci, ki vedno Boga v ustih irnajo in na videz v cerkev hodijo (!!) — v sercu pa so polni hudobije (!!!)". To govorjenje — taka sodba je prehuda. nNa Nemškim . . . češkim . . imajo bukvice zoper terpinčenje žival . . De bi Slovenci na videz v cerkev hodili, to je obrekovanje, ktero mora vsako pošteno uho žaliti, in zamore priti k večimu iz ust kakiga malopridnišiga Rongetoviga učenca itd. (str. 135). — Nato je dopisnik B—k v Novicah str. 180 dal nOdgovor Danici", češ: »Novice, ktere že skoraj 10 let kažejo, da so tako dalječ od Rongeta kakor od Ultramontanizroa, že zanaorejo same na sebi porok biti, da nič napčniga ne pride va-nje itd." A Jeran priobči potem zavoljo sporazumljenja v Danici »Odgovor na Odgovor", da Novice menda ne zaslužijo tega poklona; največi del njih bravcev je gotovo vernih in poštenih Ultramontancev, kajti: ,,kar psovavko ultramontanizem tiče, je sploh zuano, de dandanašnji tako imenovani zobraženi svet s tem imenain zabavlja vsim, kteri še po božjih in cerkvenih zapovedih žive, ali sploh, kteri so pošteni katoličani, kakor so p. dnevniški vitezi zbiraljše škofov v Wiirzburgu in na Dunaju, in v sto in sto druzih zadevah z Ultramontanci pitali itd." (str. 154). Zgodnja Danica. Katolški cerkveni list. Odgovorni vrednik in založnik: Janez Kr. Pogačar. Natiskar: Jožef Blaznik v Ljubljani. — No. 51 pa 52 1. 1851 ima na čelu: ,,Naročevanje na peti tečaj slovenskiga katoliškiga časopisa Zgodnje Danice. . . V duhu in namenu, kakor dosihmal, želi nZg. Dauica" Slavce sploh in Slovence posebej ter vse obiskovati, kteri se za njo menijo . . . Okolišine so tako nanesle, de se bo vredništvo in založništvo za prihodnje leto spremenilo . . . Učenih zmožnost je obilno po Slovenskim; s sklenjenimi močmi se pa veliko stori . . . Odgovorna vrednika: Luka Jeran in Andrej Zamejc. Založnik: Jožef Blaznik. 4. Slovenska abecednica za otroke. V stari in novi pisavi. Spisal in na svetlo dal L. Jeran. V Ljubljani 1851. 8. - II. 1852. — III. 1857. 5. Lilija v Bošjim vertu ali deviški stan, njegova lepota in pomočki ga ohraniti. Po spisih sv. Alfonza Liguorskiga. S podobo. Na svetlo dala L. Jeran in A. Zamejc. V Ljubljani 1851. 8. 75. — II. 1852. — III. 1856. — IV. 1880. 8. 220. 6. Bukvice od presvetiga Imena Jezusa. Spisal L. Jeran. V Ljubljani 1851. 8. 36. (Ponatis iz Danice). — II. 1857. 7. Sveti Juri, serčni vojšak. Serčnim slovenskim mladenčem spisal L. Jeran. V Ljubljani 1851. 12. 59. - II. 1857. c. V. 1852. Zgodnja Danica. Katolišk cerkven list. Tudi ta tečaj ima v sebi sedmerko Jeranovih pesmi, in koj prvi list na čelu: Posvečenje k novimu letu. 1. Zemlje in nebes Kraljica,2. Vzem' jo pod peruti svoje, Nad kerube vse češenalDe Slovence razsvitljuje, Tebi naša naj DanicaTvojga Sina slavo poje, Bode v slavo posvečena.Tvoje dvištvo oznanuje. 3. K nov'mu letu pa z višave4. Greha spone naj zatare, Nam pokaž' nebeško Dete, Jenja milosti pravica, Naj otme otroke SlaveZliva nove blagodare: Od nezgod hudo zadete.Sprosi Božja Porodnical IHS. Vedno peta ino gnanaNi per6 še zapisalo, Bodi imenu JezusuJezik še 'zgovoril ni; Aleluja in Hosana!čisto serce je okušalo Jezusu narslajšimu.Tvoje Ijubeznjivosti. Jezus, vetrič tolažilal Sladki mir mi v dušo vej, De se slednič opočila V Tebi bo na vekomej (No. 3). Hvala Božja iz ust malih. Rožce dišijo,Tičce po vejahAngelski koriGloria Očetul Lepo cveto,Hvaljo BoganS v e t o" poj6,Gloria Sinu 1 Glavce molijoCverčki ob mejahG1 o r i a goriV nebu, na svetu K Bogu v nebo.Kličejo ga.Vedno ženo.Svetmu Duhu! (No. 8.) VI. 10 se nahaja pesem: Za post — nNe pozabi, ne pozabi: — Kar ti jame zibel teči, — Te preganja, človek slabi! — Lev peklenski, lev dereči" itd. — L. 21: Vojaška pesem na potovanju ali maršu: „11 zmerzlini in vročini — Merimo čez hrib in log, — V gromu, tresku in dežini, — Naj bo žar ali srež okrog itd." — L. 23: Pošten vojak — »Vojak vesel je korenjak, — Kar prav ino spodobno je. — čmernosti ne pozna vojak, — Ne zgraja, ne prepira se. — 0 tak, o tak — Je vsak pošten vojak itd." — L. 47: Božje oko. Po geslu: Vse je očitno in odperto očein Gospodovim. Hebr. 4. V osmih kiticah: »Naj stojira na zemlje lici, — Al me skriva njena sreda, — Skriti se ne da Pravici: — Božje oko povsod rae gleda itd." — Prosto je v tem letniku poročal Jeran najprej o misijonih in bratovščinah p. Srednjoafrikanski misjon (Zagreb. L.). Društvo za spreobernjenje vsih krivovercov — 0. Ignaci Špeucer. Društvo sv, Cirila in Metoda, sv. Hermagoia, družba Jezunoviga, Detinstva (str. 4). Sveto leto. Pismo dr. J. Knobleherja. Postave Mariine družbe v prid kat. misiona v srednji Afriki. Nabirki za Afnkanski mision. Zatiranje katoliške cerkve na Rusovskim. Zgled modriga učenca. Sv. Apian, spričevavec v palestioski Cesareji. Beseda Slovencam (1. 9) o vzvišanju Novomeške gimnazije po vabilu prevzvišenega knezoškofa Antona Alojzija. V dan sv. Cirila in Metoda, slovenskih apostelnov (1. 10): Nekoliko od njunega življenja, gerške razkolnije (po Blahovestu), 0 molitvi za spreobernjenje Rusije in za zatrenje razkolništva slovanskiga po bukvicah: rUnion de prieres pour la conversion de la Russie et 1' extinction du schisme chez les peuples Slaves. Bruxelles. 1851." BIn čudno zares je, piše Svitoslav, de ravno ta čas, ko se je na Slovenskim misel za društvo ss. Cirila in Metoda jela utrinjati, se je iuienovani glas deleč od Slovenskiga po nekim tujcu v ravno ta namen zaslišal. Tudi on svetuje molitev, svete tnaše, obhajila, devetdnevne molitve, roženkranc, pokorila in vsaktere dobre dela, in pa vse to pod obrambo ss. Cirila in Metoda (1. 11)". — Cvrst je spis: nMoč klasiškiga slovstva v vedo in besedo novših časov" (str. 25—42) po knjigi, spisal J. Gaume, kjer proti koncu Jeran pravi: Ako se tudi kterikrat opomni, de to — zreki gerških in latinskih klasikov, iz bajeslovja ali mitologije — ni keršansko, de le neverniki so tako mislili in učili, je vender pri vsi previdnosti grintovi sad tacib neverskih laži in zmot in zlasti pogostiga branja enacih del: oslabljenje keršanskiga okusa, zgubljenje veselja do razodete resnice, pešanje vere in velikrat verna vnemarnost, ki je pri tako imenovanib zobraženih dandanašnjih časov ognjena uima, ujedajoč červ, nakazin in predkazin časne in večne nesreče . . . To se vidi posebno iz peresa nekterih pisavcov, kteri, ako se jim naključi kej v keršanstvo tikajočiga pisati, pišejo tako dremotno in otožno, de vsaki lahko razvidi, de jim ne izbaja iz serca. Ako se zalete pa v malikovavsko bogočastje, jim pero tako medeno teče! . . . Ali nismo brali že celo v Slovenskim perkazkov, v kterih je viditi, kakor de bi se pisavcu po nekdajnim malikovavstvu zdebalo, in kakor de bi miloval mališke štore, ki so se inogli ogniti darilnikam Edinorojeniga Očetoviga itd. (Prim. Hus, Žižka!)". — Kaj misli Abraham a st. Klara o Jezuitih? . . ,,Meni se Jezusovo društvo zdi, kakor orehovo drevo. Kolikor več to drevo sadu obrodf, toliko hujši ga samopašni dečaki s krepelmi natepajo itd. (str. 43)". Osvobodovanje zamork po Hlasu jed. katol. Marija — jutranja zarja (str. 75—77). Dr. A. Radlinsky. Namen, potreba in dobrotnost sedanjiga svetiga leta. Tovarštvo angelskiga mladenča sv. Alojzja. Le Božja milost je še naše zavetje. Dvanajsteri apostelčki v Kartagi. Nekaj od združevanja latinske in greške cerkve po nUnivers-u". Krivoverske in Božje sodbe (str. 146). Omikanost brez keršanstva. Na Marijno prošnjo se spreoberne tnlad nejeveric današnjih časov, spačen z branjem škodljivih bukev. Mnogo nravnopodučnih zgodb in zgledov, brezbrojno poročil v razgledu po kerš. svetu itd. Bil je tudi poverjenik društva sv. Mohorja, katero je marljivo priporočal in razširjal, kakor družbo ss. Cirila in Metoda. Resnobniše od lani se je sporekla Danica zNovicami letos in to: a) Novice nekaj šipljejo g. J. Peršeta, ki je v Danici št. 23 terdil, da krompir zato gnjije, ker so ga ljudje okleli, ter so radovedne, kje bo g. P. vzroka grojzdne gnjiline iskal, ker ljudje vina, kolikor je znano, niso nikdar preklinjali, marveč mu preveliko čast z besedo in v djanji skazovali? ^Danica t. j. L. Jeran po besedah sv. pisma (Modr. 11, 17) pravi, de P. ne bo po vetru raabnil, ako za besedo prime in reče, de grozdje bi utegnilo ravno za to gnjiti, ker so ljudje vinu preveliko čast z besedo in v djanju skazovali in mu jo skazujejo . . . Kteri pa de je tisti pervinski natorni vzrok gnjiline pri grozdju ali korunu, kteriga čeznatorni Bog v en in drugi sad vsadi, nas preveč natorne ljudi postrahovati, s tera se nar učenejši glave zastonj belijo, kaj že le ljudski učenik (str. 120)?" — b) Jeranu vest ni pripustila molčati na MOdperto pohvalno pismice g. pisatelju potopisov po Slovenskim in Laškim" (Novic. str. 347), češ, radi bi bili vidili — iz verniga in nravniga ozira — od taciga popotnika (M. Verne) po takih deželah več čutila in spoštovanja za keršanstvo, rnanj za ajdovstvo (str. 184). — Ta nprijazni" napad pa Novice slavnimu vredništvu Danice imenujejo bombo, češ, če bi nam treba bilo iz omenjeniga verniga in nravniga ozira še kedaj v šolo hoditi, naj nam za zlo ne vzame, ako k nji ne pridemo, še manj pa slavni g. pisatelj potopisov . . gremo svojo pot, ktero že delj časa hodimo, kakor Danica, in reči smemo, vseskozi krisdansko in pošteno itd. (str. 372). — Nato vredništvo Zg. Danice odgovori dokaj rezno ter naposled pravi: nDe ste stareji mem nas: poštenje! — iz serca Vam Matuzalemovo starost pervošimo; to pa Vatn vender v ti reči druge pravice ne da, kakor če Vas bomo tudi vprihodnjič, kakor dozdaj — vikali. Kar pa Bv šolo k nam" tiče, bi bilo modro storili, ako bi bili molčali; — to naj bo rečeno, de v osebnosti ne zajdemo, in ko smo že inimici causae, de amici personae ostanemo (str. 192)." — Po vsem tem Novice v poslednji besedi Danici (str. 380) oponašajo, da se mlado (!) vredništvo kakor stara (?) babica lovi za zadnjo besedo in da ne besedice več ne govorijo o ti pravdi, ktere tihi začetek je že bila ozdravljena zamaknjena in posekana smreka! — nDanica bo izhajala v tem duhu, kakor dozdaj; ako pa irnajo morebiti častiti bravci kake posebne želje, jih prosimo razodeti, se bo jitn vstreglo, kolikor bo le moč" — pravi v povabilu na naročilo za prihodnje leto vredništvo in založništvo. — 8. Stesica v nebesa. Bukvice pridnim otrokain namesto podobic. Na svitlo dala L. Jeran in A. Zamejc. V Ljubljani 1852. — II. Stezica v nebeško domačijo z lepo podobo sv. Alojzija. 1853. — III. 1883. 9. Keršanski junak ali molitvene bukvice sa slovenske vojake in sploh za katoliške mladenče. Spisal L. Jeran. V Ljubljani 1852. 12. 216. - II. 1886.