RIMORSICI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovim Abb. oostale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 300 (9302)
TRST, sobota, 27. decembra 1975
^EVNI^ ^ začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» P t nj re usi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. naja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
KOMENTARJI 0 VLADNIH UKREPIH ZA INDUSTRIJO IN JUG
Leve stranke in sindikati zahtevajo spremembo ukrepov v parlamentu
Določeni denar mora služiti za spremembo načina gospodarjenja v državi - Nezadovoljstvo srednje in male industrije
RIM, 26. — Prvi komentarji o ukrepih, ki jih je vlada sprejela na svoji zadnji seji za preureditev industrijske proizvodnje in za pomoč Jugu niso najbolj ugodni. Gre predvsem za komentarje levih strank in sindikatov. V bistvu se vsi pripravljajo na razpravo, ki bo v parlamentu o napovedanih ukrepih. Tako sindikati, kot socialisti in komunisti pravijo, da bo treba v parlamentu ukrepe temeljito spremeniti, če se hoče, da bodo učinkovito vplivali tudi na spremembo načina gospodarjenja v državi, ker. se bo v nasprotnem primeru ta pomoč industriji in Jugu porazgubila izključno v obliki podpore podjetjem, ki grozijo z zaporo ali z množičnimi odpusti z dela. Tega mnenja so tudi nekateri veliki časniki, razen liberalcev in demokristjanov, ki u-godno ocenjujejo vladne ukrepe.
Sindikalna federacija je že povedala svoje mnenje o vladnih ukrepih takoj po pogovorih z vlado, sedaj pa bo to vprašanje kmalu o-bravnavala v izvršnem svetu. Za sedaj je federacija preučila možnost napovedi splošne stavke, kot odgovor sindikalnega gibanja na vladni gospodarski načrt.
Najbolj kritizirajo vladne ukrepe socialisti. Njihovo glasilo «Avanti» je objavilo dan po vladni seji uvodnik pod naslovom «Stara in neučinkovita metoda». V članku je rečeno, da vlada niti ne misli na možnost spremembe gospodarskega ustroja in enostavno širokosrčno ponuja podjetjem možnost, da lahko odpuščajo z dela, v okviru «plemenitega napora preureditve».
«Avanti» poudarja, da je treba pri tem podčrtati, da vladni ukrepi niso samo razočarali, temveč ne nudi-
liiiiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuimiiiuuimiuMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiin
SINDIKALNE NAPOVEDI ZA LETO 1978
10 milijonov delavcev v boju za obnovitev 70 delovnih pogodb
jo niti nobene možnosti za dejansko preureditev industrijske proizvodnje; kvečjemu bo vlada s svojimi ukrepi pomagala pri preureditvi tistih industrijskih podjetij, kjer je ta postopek že v teku. Že samo dejstvo, nadaljuje socialistično glasilo, da je vlada ob tej priložnosti naštela na desetine tisočev milijard lir za industrijo in za Jug, dokazuje, da gre po stari poti nakazovanja velikih vsot denarja, ne da bi imela hkrati jasno sliko, čemu bo ta denar pravzaprav služil. Pri tem «Avanti» dodaja, da so nekoč tolažili prebivalstvo Juga s postavljanjem «temeljnih kamnov», danes pa je v modi objava seznamov o stotinah in tisočih milijardah.
Komunistična «l’Unità» pa pravi, da bodo imele po objavi vladnih predlogov sedaj besedo politične stranke in parlament. Potrebno bo, nadaljuje glasilo KPI, da bodo
SOVJETSKI PREMIER KQSS1GIN
NA URADNEM OBISKU V TURČIJI
ANKARA, 26. — Sovjetski ministrski predsednik Aleksej Kosigin je prispel v Turčijo na štiridnevni uradni obisk. Po sprejemu na ankarskem letališču, kjer ga je pričakal premier Suleiman Demirei, se je Kosigin odpravil k mavzoleju Ke-malu Ataturku in položil venec na grob «očeta turške republike». Zatem so se začeli razgovori,
Turčija je zadnje čase imela hladne odnose s svojo veliko severno sosedo, saj je veljala za «najtrdnejšo» oporo strategije NATO proti SZ na njenem južnem boku. Po ciprski krizi in poslabšanju odnosov z NA TO in ZDA pa se Turčija čedalje bolj usmerja, neglede na desničarsko vladno koalicijo, h gospodarskemu sodelovanju s Sovjetsko zvezo. To politiko podpira tudi opozicija, ki jo predstavlja nekdanji premier Ecevit.
Kot poroča «Pravda» gre predvsem za velike industrijske naložbe iz SZ in tehnično pomoč pri urejanju težke železarske industrije. Rusi že pomagajo Turkom pri izgradnji železarne v Iskendurunu, kjer bodo proizvajali do 4 milijone ton jekla letno,	'
NA NEOBIČAJEN NAČIN PREKO PREFEKTA IN ZUPANA
Negativen odgovor predsedstva vlade na zahtevo o rabi slovenščine v svetih
Izjava odbornika dr. Rafka Dolharja, na katerega je naslovljeno županovo pismo - Restriktivno sklicevanje na londonski sporazum
Odbornik Slovenske skupnosti dr. Rafko Dolhar je 23. decembra prejel od župana tržaške občine Marcella Spaccinija pismo, v katerem mu predaja odgovor predsedstva viade, ki ga je posredoval vladni generalni komisar dežele Furlanije-Julijske krajine glede rabe slovenščine v občinskem svetu. Odgovor je povsem negativen in v praksi prepoveduje rabo slovenščine v izvoljenih organih. Obe pismi v celoti objavljamo:
Pismo tržaškega župana občinske-
mu svetovalcu dr. Dolharju.
V čast mi je, da Vam pošljem fotokopijo odgovora, ki mi ga je posredovalo predsedstvo ministrskega sveta po vladnem komisarju dežele Furlanije - Julijske krajine v zvezi z vprašanjem, ki ste ga svoj čas sprožili v občinskem svetu glede rabe slovenščine v svetu samem s strani svetovalcev, ki pripadajo slovenski etnični skupini.
S prisrčnimi pozdravi Župan
Pismo vladnega komisarja tržaškemu županu.
Navezujem se na pismo št. 64/32-74 z dne 22. oktobra 1974, naslovljeno na predsedstvo ministrskega sveta, ki se tiče vprašanja rabe slovenščine v tržaškem občinskem svetu.
V tej zvezi se sporoča, da je predsedstvo ministrskega °sveta najprej ugotovilo, da se je doslej odlašalo z odgovorom, ker bi se moral problem tedaj rešiti na osnovi člena 5 Posebnega statuta, priloženega londonski Spomenici o soglasju, se pravi na osnovi določbe, vsebovane v besedilu, ki ga je bilo treba sma-
vanskih pogajanj, ki so se zaključila s podpisom znane pogodbe od 10. novembra letošnjega leta — kot ne povsem gotovo in definirano izhodišče.
Zaradi tega bi niti ne bilo potrebno — je dodalo predsedstvo vlade — ugotoviti, da bi vsekakor odgovor na osnovi omenjenega člena 5 (ki je bil tedaj edini specifični vir, ki je urejeval to vprašanje) ne mogel biti drugačen kot negativen, kajti omenjeni člen dovoljuje uporabo jezika samo v osebnih in uradnih odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi, ne pa tudi v okviru kolegialnih clloču-jočih organov.
Vsekakor pa — upoštevajoč, da bodo z vstopom v veljavo sporazuma med Italijo in Jugoslavijo londonski memorandum in priloženi akti prenehali veljati, ter bodo ostali
trati — kolikor je bilo vključeno samo izvršilni ukrepi, ki sta jih obe v splošni okvir italijansko - jugoslo- I državi sprejeli — bo potrebno sedaj
RIM, 26. — Po podatkih sindikalnih organizacij bo leto 1976 leto delovnih pogodb. Za prihodnje leto predvidevajo, da bo treba obnoviti 70 delovnih pogodb, ki zanimajo skupno več kot 10 milijonov delavcev. Od teh jih je že zapadlo 44 in še niso bile obnovljene, v teku prihodnjega leta pa jih bo zapadlo še 26. Delovne pogodbe, ki zapadejo v prihodnjem letu, zanimajo skoraj 6 milijonov delavcev kmetijstva, javne uprave, trgovine, industrije in raznih storitev.
Leto 1976 bo torej leto, v katerem se bodo skoraj vsi italijanski delavci udeležili bojev za nove delovne pogodbe. K že objavljenemu številu pogodb, ki jih je treba obnoviti, moramo dodati še pogodbe kovinarjev, zidarjev, kemijskih delavcev in druge, za katere so že v teku pogajanja, ki pa se bodo zaključila, šele v prihodnjem letu.
V preteklih dneh pa so sindikalne organizacije predložile delodajalcem osnutke novih delovnih pogodb za uslužbence javnih prevoznih sredstev, elektrikarje, bančnih zavodov in manjših strok.
Zvezni tajnik CGIL Marianetti je dal izjavo o poteku pogajanj za obnovitev delovnih pogodb, ki so bile že predložene delodajalcem. Maria-netti pravi, da se pogajanja različno razvijajo, da pa so tako kovi narji, kot zidarji in kemijski delavci naleteli pri delodajalcih na zelo oster odpor. Predstavniki delodajalcev se na pogajanjih najprej pritožujejo, češ da imajo že itak prevelike stroške z delavci, da je delo v Italiji zelo drago in nočejo v nobenem primeru upoštevati, da so sindikalne organizacije pripravile skupno z delavci osnutke delovnih pogodb, ki glede plač upoštevajo samo izredno težak položaj delavskih družin ter ohranitev kupne moči delavske plače.
Marianetti ugotavlja, da delodajalci najbolj nasprotujejo sindikalnim zahtevam po nadzorstvu sindikata nad politiko v podjetjih, zlasti pa še nadzorstvu pri preureditvi in naložbah, da se ohranijo delovna mesta in da se po možnosti poveča število zaposlenih. Sindikati hočejo z delovnimi pogodbami uzakoniti pravico obrambe delovnega mesta, delodajalci pa bi hoteli imeti proste roke, da lahko razredčijo vrste zaposlenih delavcev in še bolj zaostrijo izkoriščanje.
Ta vprašanja zvezni tajnik CGIL povezuje z nedavnimi vladnimi ukrepi o preureditvi industrijske proizvodnje in pravi, da obstaja nevarnost, da bodo ti ukrepi povzročili zmanjšanje zaposlitve v industrijskih podjetjih. Po mnenju Marianet-tija, bodo ti vladni ukrepi, če bodo odobreni v sedanji obliki, škodljivo vplivali tudi na celotno sindikalno politiko
Indire Ghandi. Ob priložnosti (50-let-nice ustanovitve) je CK KP Indije objavil podatke o članstvu. Partija, ki zbira 15 milijonov glasov (24 poslancev od skupnih 524) šteje 600 tisoč aktivnih članov.
Maocetung je dopolnil 82 let
PEKING, 26. — Kitajski predsednik Maocetung je dopolnil 82 let in je, kot pričajo njegovi tuji sogovorniki, dobrega zdravja. Maocetung se ni , pokazal javnosti od leta 1971, vendar je zadnje čase sprejel več tujih državnikov, med temi tudi Forda. Kitajsko časopisje uradno I sploh ne, poroča o Maocetungovem rojstnem dnevu, ker spoštuje njegovo navodilo, da je proslavljanje «osebnih praznikov voditelje v revizionistično dejanje».
PRED JANUARSKIMI RAZGOVORI V VARNOSTNEM SVETU OZN
Spor v izraelski vladi neposrednih pogajanj
o možnosti
s Palestinci
Manjša likralna stranka za razgovore s «tistimi Palestinci, ki bi priznali obstoj Izraela» - Sirija zanika vesti o množičnih aretacijah komunistov in zbliževanju z ZDA - Iraško posredovanje v Libanonu
ukrepi, ki jih je vlada sprejela, čim prej predloženi zbornici in senatu, da se bo zvedelo za njihovo resnično vsebino in važnost in da se bo začelo stvarno soočenje. Razprava v parlamentu, pravi časnik, bo morala začrtati pot, kako uporabiti nove instrumente. «L’Unità» pravi, da ne zadostujejo samo objavljeni ukrepi, če se nato ne določijo smernice in oblike nadzorstva, ki naj pripomorejo k uresničitvi politike industrijske preureditve, ki naj omogoči širšo proizvajalno osnovo in povečanje zaposlitve. In prav na tem, pravi časnik, bo morala sloneti razprava, ki bo morala pozitivno odgovoriti na zahteve sindikalne federacije. Vsedržavna zveza male industrije «CONFAPI» je v glavnem negativno ocenila ukrepe, ki jih je sprejela vlada za denarno pomoč pri preusmeritvi industrijske proizvodnje in za pospeševanje razvoja na Jugu. Zveza malih industrijcev se boji, da bo denarna pnnoč, ki jo predvidevajo vladni ukrepi, šla skoraj izključno velikim podjetjem «kot to dokazujejo primeri Montefibre in Innocenti.» Glede pomoči srednji in mali industriji, ugotavlja zveza, se je vlada zatekla k starim načinom finansiranja skladov že odobrenih zakonov. Ta način je bil do sedaj ne-: učinkovit in ne daje zadostnega jamstva, da bodo srednja in mala podjetja lahko bila deležna stvarne podpore za preureditev svojih obratov. Tudi «CONFAPI» poziva politične stranke, naj med razpravo v parlamentu spremenijo vladne ukrepe, da bodo lahko nudili tudi malim in srednjim podjetjem podporo, v okviru splošnega gospodarskega in socialnega napredka države.
TEL AVIV, 26. — Pred razpravo, ki bo 12. januarja v «stekleni palači» OZN o palestinskem vprašanju, se množijo pritiski iz ameriških krogov na izraelsko vlado, naj vendarle omili svoje odklonilno stališče do vsakršnega srečanja s Palestinci. Kot znano, je telavivska vlada odločno nasprotna vsakršnemu razgovoru z OLP in drugimi palestinskimi organizacijami in je s tem v zvezi sprta z ameriško vlado, kateri je v strategiji približevanja arab skim režimom veliko do tega, da se ne ustvarijo pretirana nasprotja in polemike prav ob tem vprašanju. Znano je, da bo Kissinger skušal vplivati na izraelskega zunanjega ministra Allona, ki bo v kratkem obiskal ZDA in se tam posvetoval o vprašanju skorajšnje seje OZN. Očitno pa vedo tudi ZDA, da je vlada v Tel Avivu zaenkrat «zaprta» do kakršnegakoli odstopanja od svojih stališč. Zato pa je toli-
Tito v Sloveniji
LJUBLJANA, 26. Predsednik Tito je danes prispel z Brionov na Brdo pri Kranju, kjer so ga pozdra-
iiiiiiiiiiiiiiiiiii-iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii
V mestu Nazaret uradno umeščen prvi komunistični župan Zayyad
KP Izraela prejela na občinskih volitvah sedeminšestdeset odstotkov glasov
TEL AVIV, 26. — V mestu Nazaret so tudi uradno umestili prvega komunističnega župana v zgodovini bližnjevzhodnih držav. To je Tawfik Zayyad, pripadnik arabske narodnosti v Izraelu, ki je bil 9. decembra izvoljen na župansko mesto na čelu liste KP Izraela («Rakah»), Prejel je 67 odst. veljavnih glasov. Zadnjega poldrugega leta Nazaret ni imel župana. Občinsko upravo je vodil vladni komisar.
Na prvi seji občinskega sveta je komunistični župan Zayyad poudaril, da noče vzbujati «političnih ali verskih sporov» in celo upa, da bo telavivska vlada imela z njegovo občinsko upravo «normalne odnose».
Prejšnje dni, še pred umestitvijo, je Zayyad sprejel odposlanstva romarjev, ki so za Božič prispeli v te kraje. Zagotovil jim je, da se bo komunistična uprava trudila za sodelovanje ljudstev vseh veroizpovedi in bo spoštovala vse verske tradicije, ki se srečujejo v tem zgodovinskem in svetopisemskem mestu. Res so občinski uslužbenci storili vse, kar je bilo mogoče, da bi romarjem olajšali težave in napore poti in gostovanja v Nazaretu. Papežu Pavlu VI. pa je za Božič poslal voščila.
Zayyada so izvolili na prvih volitvah po spremembi volilnega sistema. Odslej namreč ljudstvo neposredno voli župana in odbornike. Vsekakor pa je Nazaret že doslej veljal za «komunistično trdnjavo», saj je KP Izraela «Rakah» imela med arabskim prebivalstvom svojo
Oboroženi spopadi v Zahodni Sahari
ALŽIR, 26. — Fronta «Polisari.o», ki se bori za popolno neodvisnost bivše španske Sahare poroča, da se je zadnje dni zapletla v več oboroženih spopadov z mavretanskimi in maroškimi zasebnimi četami. V teh spopadih naj bi zasebne sile izaubi-le 48 vojakov, medtem ko je bilo med gverilci «Polisaria» 19 smrt nih žrtev.
Ustanovljen odbor za amnestijo v Španiji
MADRID, 26. — Žena komunističnega voditelja Lobata, ki je že 24
let v frankističnih ječah, je sporočila, da je bil te dni ustanovljen odbor za amnestijo v Španiji, ki bo pritiskal na kralja Juana Carlosa I. za vsak primer. Odbor sestavljajo razna združenja, poklicne organizacije, sindikati in ilegalne stranke.
Medtem so sporočili, da bo sredi januarja proces proti devetim častnikom španske vojske, ki so jih aretirali zaradi pripadnosti «Demokratični vojaški zvezi». Zanje je tožilec že zahteval po tri leta ječe.
Iz Valencie poročajo, da je «guardia civil» aretirala 12 ljudi pod obtožbo, da pripadajo «španski stranki dela», ki velja za filokomunistič-no.
ko bolj pomembno stališče, ki ga je prvič uradno zavzela neka stranka, ki ima dva ministra v kabinetu Izaka Rabina. Gre za sicer manjšo stranko liberalcev, ki v izraelskem
la na tem področju.
Iz Sirije medtem odločno demantirajo vesti, ki jih je objavil tisk v Egiptu, po katerih naj bi sirska policija pozaprla 300 članov sirske
parlamentu «knesset» šteje vsega 4 ! KP in dejansko preusmerila sirsko poslance, a sodi v koalicijo. Ta | vladno politiko od prijateljstva do stranka je te dni objavila sporočilo, j SZ k prvim poskusom zbliževanja z
ANKARA, 26. — Turško časopisje poroča, da je ameriški predsednik Ford naročil, senatorju Eagletonu, naj obišče Ankaro, Nikozijo in Atene ter posreduje v ciprskem sporu.
v katerem poudarja, da meni — nasprotno od večine v vladi — da bi se Izrael moral pogovarjati s «tistimi Palestinci, ki so pripravljeni priznati Izrael in nedotakljivost njegovih meja ter sodelovati z njim», kar objektivno pomeni priznanje pravice Palestincev, da. si v Cisjor-daniji uredijo lastno državno tvorbo. Liberalci poudarjajo, da ne postavljajo pogojev, kdo naj bi bili predstavniki Palestincev, kar pomeni nekako, da bi bili pripravljeni tudi na pogajanja z Organizacijo za osvoboditev Palestine.
Stališče liberalcev, ki štejejo komaj štiri poslance in dva ministra, ni toliko pomembno zaradi številčne šibkosti stranke, kolikor zato, ker je ta stranka dejansko razumela pritisk, ki prihaja iz ZDA in pojave v javnem mnenju, kjer si tudi utira spoznanje, da v nastalem sistemu sporazumevanja med ZDA in Egiptom grozi Izraelu izolacija, če se ne bo znal prilagoditi nastalemu stanju in razmerju sil.
Čeprav se formalno strinja z vlado Izaka Rabina pa je «odprl» špranjo v svoji nepopustljivosti tudi o-brambni minister Shmon Peres, ki je v razgovoru za list «Maariv» poudaril, da «ni nič čudnega, če se I-zrael pogovarja s Palestinci», saj «to dela že veliko število let». Peres ima v mislih Palestince, ki živijo v izraelskih mejah ali na zasedenih ozemljih, vendar bi njegovo stališče lahko razumeli kot prvi korak do nekakršnega kompromisa v zvezi s tem vprašanjem.
Iz Izraela medtem poročajo, da je sirska vlada sklenila razveljaviti dosežen sporazum o možnosti manjših družinskih prehodov meje na Golanu. Damask je baje prve dni decembra pristal na dogovor, po katerem bi se družine 8.000 Druzov, pripadnikov arabske narodne manjšine na Golanu, lahko srečale s svojimi sorodniki iz Sirije v pasu, ki ga nadzorujejo sile OZN. Nepričakovano pa naj bi sirska vlada ta dogovor preklicala, češ da ne pristaja na odpiranje «mostov», ki u-tegnejo podaljšati prisotnost Izrae-
..............................................m......................................................
Prvi komentarji levice in sin-
vili najvišji slovenski predstavniki. itrdno pnst0janko. V Nazaretu živi
Iz tega je mogoče sklepati, da Tito preživel novoletne praznike Sloveniji.
namreč 40.000 Arabcev, ki se tudi po izraelski zasedbi leta 1948 niso marali izseliti in so zahtevali izraelsko državljanstvo. Nazareški Arabci se, na splošno, opredeljujejo kot manjšinska narodnost in očitajo tel-avivski vladi, da jih diskriminira, ker jim ne priznava- vseh pravic.
I Zato je tudi izvolit°v knnvnritične-NEW DELHI, 26. — KP Indije je ga župana pomembna pridobitev v ponovno potrdila svojo podporo vladi: njihovem boju za enakopravnost.
Zaupnica KP Indije Indiri Ghandi
dikatov o vladnih ukrepih za pomoč industriji in Jugu so v glavnem negalivni. Najbolj ostri proti vladnim ukrepom so socialisti, ki ugotavljajo, da je vlada tudi ob tej priložnosti šla po stari in neučinkoviti poli in da s svojimi ukrepi dejansko omogoča in-dustrijcem, da lahko odpustijo z dela veliko število delavcev. Sindikati se prav tako bojijo, da bo prišlo do tega pojava zaradi dejstva, ker je vlada nakazala večjo vsoto denarja za pomoč delavcem, ki bi ostali brez dela ob preureditvi industrijske proizvodnje. Hkrati sindikati pozivajo stranke, naj se zavzemajo v par-iamenfu za spremembo ukrepov, da bodo lahko služili resnični obnovitvi italijanskega gospodarstva. To sfal šče zavzema tudi komunistična «l'Unità», ki pravi da bo imel sedai besedo parlament, ki bo moral jasno določiti smernice in oblike nadzorstva za
stvarno industrijsko preureditev, za povečanje proizvajalne osnove in zaposlitve.
Predsedstvo italijanske vlade je odgovorilo z nesprejemljivim stališčem na pismo tržaškega župana o vprašanju rabe slovenskega jezika v izvoljenih sve*ih. Po mnenju italijanske vlade te pravice či. 5 posebnega statuta memoranduma sploh ne predvideva, po nedavnem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo pa naj b: bilo treba «to vprašanje poglobljeno preučiti».
V Izraelu se širi spor v okviru vladne koalicije v zvezi z vprašanjem odnosa do Palestincev Mala liberalna stranka se j namreč zavzema za stike s Pa-
lestinci, če bi ti priznali obstoj I-zraela, medtem ko temu nasprotuje premier Rabin, ki v tem smislu kljubuje pritiskom iz ZDA. Iz Sirije so medtem zanikali vesti o aretacijah komunistov in preusmeritvi vladne politike k zbliževanju z ZDA.
V Argentini vre. Gverilci «Mon-toneros» in ERP so pred božičem izvedli krvav napad na vojaške objekte in policijske postaje. Ob kivljenje je bilo več kot 100 ljudi. Poveljnik kopenske vojske gen. Videla zahteva korenite reforme ob skupni akciji vojske in civilnega prebivalstva.
Predsednica Isabel Peron je prepovedala levičarsko ločino ju-sticialistične stranke ter baje namerava odstraniti guvernerja v La Plati, katerega njeno gibanje dolži, da je odgovoren za porast gverilskega gibanja v buenosai-reški pokrajini. Gen. Videla pa je pohvalil guvernerja. Se veča prepad med «Isabelito»-in vojsko? •
ZDA. V Ameriki naj bi Sirija že zaprosila za pomoč v prehrani.
Organi sirske stranke «Baath» so vest že demantirali, značilno pa je, da ni teh alarmističnih vesti potrdil, niti sicer dobro informirani dnevnik libanonskih komunistov. Prav tako se ni oglasil, da bi vesti o aretaciji komunistov in torej spremembi sirske uradne politike, ne potrdil, niti zanikal tajnik sirske komunistične partije Khaled Bagdash, ki je prispel v Prago pred tremi dnevi in namerava obiskati vzhodnoevropske prestolnice.
Nasprotno, prav listi stranke «Baath» trdijo, da je zavezništvo
med arabskimi strankami «ljudske fronte« še vedno trdno. Po drugih vesteh pa naj bi zaprli mejo med Sirijo in Libanonom kot posledico spopadov na cesti za Damask.
V	Libanonu je položaj prav tako zmeden. Po božičnem zatišju poročajo o smrtnih žrtvah iz raznih mest (Bejruta), Tira, Tripolija itd.). Ne gre toliko za čelne spopade med arabskimi naprednjaki in maronit-sko desnico, kolikor za posamične primere umorov.
V	Libanonu so medtem prišli odposlanci iz Iraka, predstavniki tamkajšnje stranke «Baath». Bagdadski minister za informacije Aziz se je že srečal s predsednikom Frangie-jem. medtem ko so ostali odposlanci obiskali voditelje drugih političnih skupin. Za posredovanje v libanonsko državljansko vojno se ponuja tudi kralj Saudove Arabije Khaled, ki se mudi na uradnem obisku v Siriji.
........umi.........................
SPOROČILO OKROŽNEGA SODIŠČA V Ulili,HAlit
Aretiran informbirojevec Vladimir Dapčevič
Aretirali so ga na ozemlju Jugoslavije zaradi sovražne dejavnosti in drugih kaznivih dejanj
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Okrožno sodišče v Beogradu je danes objavilo sporočilo, v katerem je rečeno, da «je v priporu Vladimir Dapčevič, jugoslovanski državljan, ki so ga aretirali na ozemlju Jugoslavije zaradi sovražne dejavnosti». V sporočilu je dodano, da so proti Dapčeviču uvedli kazenski postopek «zaradi kaznivega dejanja pobega, sovražne dejavnosti in drugih kaznivih dejanj proti ljudstvu in državi». Ob koncu kratkega sporočila, ki ga je objavil Tanjug, je rečeno samo še to, da je preiskava v teku.
To sporočilo jasno zanika pisanje nekaterih zahodnih časnikov, ki so pred časom «zatrjevali», da so jugoslovanski varnostno - obveščevalni organi menda Vlada Dapčeviča ujeli oziroma ugrabili v Romuniji, nekateri najdrznejši zahodni časnikarji pa so celo ugibali, da bi to utegnil biti vzrok, da so letošnjo jesen odpovedali oziroma preložili že objavljen uradni obisk romunskega državnega in partijskega predsednika Nicolaea Ceausesca v Jugoslaviji.
Vlado Dapčevič je eden najbolj zagrizenih informbirojevcev. To so jugoslovanski odpadniki iz časa znanega jugoslovansko - sovjetskega spora, ki so ga povzročili Stalinovi pritiski in resolucija Informbiroja leta 1948. Jugoslavija je pod Titovim vodstvom takrat jasno in odločno povedala Stalinu, da bo socializem gradila po lastni poti, v takšnih oblikah, kot ustrezajo jugoslovanskim razmeram. Navzlic močni ekonomski in politični blokadi, ki so jo izvajale pod Stalinovim diktatom
stojnost in neodvisnost. Leta 1950 je začela razvijati samoupravljanje kot specifično jugoslovansko obliko neposrednega aktivnega sodelovanja delavcev in drugih občanov v upravljanju gospodarskih in družbenih zadev. Po Stalinovi smrti in obsodbi stalinizma v Sovjetski zvezi je leta 1955 s tako imenovano beograjsko deklaracijo prišlo do normalizacije jugoslovansko - sovjetskih odnosov. Pač pa so v nekaterih vzhodnih državah ostali kot begunci nekateri Jugoslovani, tisti redki, ki so leta 1948 obrnili Titu hrbet in se priklonili Stalinu.
Ti tako imenovani informbirojevci, nekateri so si našli zatočišče tudi na zahodu, so od časa do časa nadaljevali sovražno dejavnost proti Jugoslaviji, brez kakršnihkoli uspehov, pa tudi v sami Jugoslaviji so si pridobili nekatere redke privržence, posameznike in skupinice, za katere so vodilne jugoslovanske osebnosti v zadnjih nekaj mesecih večkrat javno poudarile, da sicer ni nobena
vse vzhodnoevropske komunistične in delavske partije in države, je Ju- j najbolj zagrizenih goslavija obranila svojo z velikimi j Vladimir Dapčevič. I žrtvami priborjeno svobodo, samo-*
goslaviji in to je treba upoštevati.
V zvezi s tem je iz zadnjega časa omembe vreden zgolj tako imenovani «barski primer» (po črnogorskem mestu Bar), ko so zaprli in nato obsodili približno trideset informbi-rejevcev oziroma neoinformbirojevcev, v zadnjem času pa zahodni tisk spet poroča, da je v jugoslovanskih zaporih določeno število (spet okrog trideset) nasprotnikov jugoslovanskega socialističnega samoupravnega sistema. Tem se je, kot so danes tudi uradno sporočili, pridružil še eden informbirojevcev
poglobiti vprašanje uporabe slovenskega jezika v okviru izvoljenih organov krajevnih ustanov ter proučiti ukrepe notranje državne zakonodaje (ita katere se izrecno sklicuje italijansko - jugoslovanski sporazum), ki naj bi jih definirali v skladu s splošnimi napotili člena 6 ustave in člena 3 avtonomnega statuta dežele Furlanije - Julijske krajine.
Vladni komisar Molinari
Vprašanje rabe slovenščine v tržaškem in v drugih občinskih svetih je na dnevnem redu boja Slovencev že več kot sto let. Ponovno se je zaostrilo lani, ko je to vprašanje na odločen način zastavil odbornik Slovenske skupnosti dr. Dolhar, nato pa je prišlo po zaslugi socialističnega odbornika Volka na dnevni red pokrajinskega sveta, kar so zahtevo odločno podprli ne samo slovenski (Spetič v občinskem svetu in Iskra v pokrajinskem) temveč tudi vsi svetovalci KPI. Takrat je bil dosežen kompromisni predlog, da se v Rimu posreduje pri predsedstvu vlade za odgovor na vprašanje o zakonitosti rabe slovenščine in v ta namen je odpotovala v Rim tudi delegacija občinskega odbora, ki jo je sprejel podtajnik predsedstva vlade Salizzo-ni, vodil pa tržaški župan.
Sedaj je prišel uradni odgovor, ki ga i.e moremo označiti drugače kot za negativnega, ker se skuša z njim ponovno izigrati naša pravica do uporabe materinščine in to z zavito čudno in nesprejemljivo motivacijo. Vrh vsega pa je odgovor vlade še toliko bolj negativen, ker ga je mogoče tolmačiti kot nasprotnega duhu pravkar podpisane pogodbe med Italijo in Jugoslavijo ter obvezi politične volje, ki jo ta sporazum vsebuje, da se manjšinama v obeh državah zagotovi maksimalna zaščita narodnostnih pravic. Tudi sklicevanje na čl. 3 deželnega statuta ne zadovoljuje. Ker je v odgovoru njegovo izvajanje povezano šele s preučevanjem, medtem ko je ob dobri politični volji izvedljiv takoj.
Razumljivo je, da bo vsa naša javnost in z njo vsa njena politična in druga predstavništva, ta odgovor z ogorčenjem zavrnila kot nevreden demokratične države.
Dr. Dolhar, kateremu je bilo pismo naslovljeno, nam je na vprašanje, kako ocenjuje odgovor vlade, dejal:
«Vodstvo Slovenske skupnosti še ni utegnilo razpravljati o tem pismu, zato podajam le osebno oceno m ta je izrecno negativna. Negativna je najmanj iz treh razlogov;
L Na mojo zahtevo o uporabi slovenščine v tržaškem občinskem svetu je pred dobrim letom župan Scaccini v tej zvezi interpeliral predsedstvo vlade. Kasneje je odšla v Rim delegacija tržaških občinskih odbornikov, ki je z županom na čelu bila sprejeta pri predsedstvu vladi oziroma pri podtajniku predsedstva Salizzoniju. Sedaj pa predsedstvo vlade ne odgovarja županu, temveč vladni komisar posreduje vladno mnenje in ga niti izrecno ne citira. Tako ravnanje lahko o-cenimo najmanj kot neobičajno.
2.	Odklonilno stališče glede uporabe slovenščine utemeljujejo s citiranjem londonskega memoranduma, ki je kar na enkrat edina pravna osnova na področju manjšinske zaščite, medtem ko memoranduma samega niso nikoli priznavali za u-veljavljenega. ko je šlo za izvajanje pozitivnih norm, ki naj bi uresničile pravice Slovencev v Italiji. Pa še interpretacija besedila statuta samega je skrajno restriktivna, kar gotovo ne ustreza ne črki ne duhu pravkar podpisanega italijansko - jugoslovanskega sporazuma, ki ga pismo tudi omenja.
3.	Govoriti o tem, da bi šele začeli preučevati to tematiko na podlagi republiške ustave nas samo grenko spominja na tridesetletno neizvajanje ustavnih določa. Glede zaščite manjšine nas na podlagi izkušenj prav gotovo ne more navdajati velik optimizem, čeprav se je vlada sedaj v to smer obvezala z znanim mednarodnim sporazumom.
Edina pozitivna točka tega pisma je v zadnjem stavku, kjer je govor o členu tri našega deželnega statuta, ker se s tem samo ob sebi
resnejša nevarnost, vendar pa kažejo na sovražno delovanje proti Ju-1 razume. da je dežela pristojna gle-■ ■	- de zakonodajne manjšinske zaščite
kar je Slovenska skupnost tudi ved-
VLADO BARABAS
no trdila. Drugače tudi ne bi bilo nobenega razloga, da bi bila dežela Furlanija - Julijska krajina nastala prav s posebnim statutom. U- : pajmo, da se temu izrecnemu opozorilu iz Rima ne bo izmikal novoizvoljeni deželni odbor, katerega predsednik Comelli je na nedavnem obisku v SR Sloveniji sprejel ustrezne določene obveznosti.
Vpr.: Da ne bo nobenih dvomov. Vi vztrajate na pravici, da govorite v občinskem svetu slovensko?
Odg.: Da, to nam po že sedaj veljavnih normah pritiče in ni treba, da čakamo na novo zakonodajo.
TRŽAŠKI DNEVNIK
SVETOVALCI KPI V DEŽELNEM SVETU VLOŽILI RESOLUCIJO
Komunistični predlogi deželi za globalno zaščito manjšine
Dokument poudarja, da je treba odpraviti težnje k omejevanju pristojnosti dežele - Deželna delegacija naj obišče parlament in ga spodbudi, da začne s proučevanjem zakonskih predlogov o globalni zaščiti
Deželna svetovalska skupina KPI je predložila v odobritev deželnemu svetu resolucijo, ki se zavzema za organično in globalno rešitev vprašanj slovenske narodnostne skupnosti ter med drugim predvideva deželni poseg v parlamentu, ki naj čimprej začne proučevati že predložene zakonske osnutke o globalni zaščiti manjšine.
Resolucija, ki so jo podpisali vsi deželni svetovalci KPI (prvi podpisniki so načelnik skupine v deželnem svetu Colli, deželni tajnik Cuf-faro in tajnik deželnega sveta Lov-riha) se uvodoma sklicuje na stališča, ki jih je deželni svet že sprejel glede vprašanj manjšine, ter na preambulo in člen 8 italijansko-ju-goslovanskega sporazuma iz Osima. Načela, vsebovana v sporazumu, je vlada že odobrila, kar terja dokončno odpravo pravno nejasnega položaja, ki je privedel do absurdne delitve manjšine v različne kategorije in do neenakosti v škodo znatnega dela slovenske narodnostne skupnosti v deželnem območju.
Resolucija dalje ugotavlja, da je italijansko jugoslovanski sporazum ne samo napravil konec tej neenakosti, ampak je tudi dokončno o-bračunal z vsemi elementi teritorialnih sporov in torej z vsemi vzroki za napetost in kontrapozi-cijo med sosednima državama, med obmejnim prebivalstvom in med državljani obeh narodnosti, ki živijo v naši deželi, s čimer je bil omogočen nadaljnji razvoj enotnosti in miroljubnega sodelovanja, ki so ga italijanske in slovenske demokratične sile že zdavnaj vzpostavile, ko so porazile šovinizem in manevre fašizma.
Vse to omogoča — pravi dalje dokument — da se hitro in brez odlašanja rešijo vsi odprti problemi slovenske narodnostne skupnosti, ki se jih je treba lotiti organično in globalno, ne glede na del deželnega ozemlja, na katerem manjšina živi, se pravi tako v tržaški in goriški, kot tudi v videmski pokrajini.
Resolucija dalje poudarja nujnost, da se v polni meri izvajajo določbe člena 6 ustave («Republika s posebnimi normami ščiti jezikovne manjšine») in člena 3 deželnega posebnega statuta («V deželi je priznana enakost pravic in tratmaja vseh državljanov ne glede na jezikovno skupino, kateri pripadajo, z .z^čito etničnih in kulturnih značilnosti»), v zvezi s tem pa se posebno naglaša, da je potrebno dokončno odpraviti težnje k zanikanju ali omejevanju deželnih pristojnosti. Nemogoče je namreč smatrati zaščito etničnih manjšin — je rečeno v dokumentu — kot «predmet» državne ali deželne pristojnosti, saj gre za «temeljno načelo» ustavne ureditve, ki torej obvezuje prav vse, še posebno pa deželo, kakršna je naša, ki je bila ustanovljena s posebnim statutom prav zaradi obstoja slovenske narodnostne manjšine na svojem ozemlju in zaradi potrebe, da se manjšina kot taka zaščiti.
Resolucija nato ugotavlja, da so bili že pred leti predloženi v parlamentu zakonski osnutki za globalno rešitev problemov slovenske narodnostne manjšine in da so poleg tega še vedno odprti nekateri specifični problemi, ki so življenjske važnosti za manjšino. Med te probleme resolucija našteva uporabo slovenščine v vseh izvoljenih organih, izpopolnitev slovenskih šolskih ustanov in njihovo avtonomijo kot avtentičnega izraza narodnostne manjšine in njenih značilnosti, u-vedbo radiotelevizijskih oddaj v slovenščini ter ustvarjanje ustreznih struktur v deželnem glavnem mestu z demokratičnim sodelovanjem same manjšine, priznanje javnega značaja Slovenskega stalnega gledališča in Glasbene matice ter končno uresničenje take gospodarske in družbene politike, ki naj teži k razvijanju etničnih posebnosti manjšine in naj jo ščiti pred vsemi oblikami raznarodovanja, vštev-ši tisto, ki jo povzroča prisilno izseljevanje zaradi gospodarske, socialne in kulturne zaostalosti, na primer iz Nadiških dolin.
Deželni svet zato sklene — predlaga dokument deželnih svetovalcev
KPI — da pošlje svojo delegacijo k predsednikoma poslanske zbornice in senata ter k predsednikom parlamentarnih skupin, katerim bo orisala zahteve, ki jih vsebuje resolucija, ter jih spodbudila, da bi se nemudoma začela proučitev zakonskih predlogov o globalni zaščiti slovenske narodnostne manjšine v Italiji.
Resolucija obvezuje tudi deželni odbor, naj se loti reševanja problemov slovenske narodnostne manjšine v okviru novega odnosa med deželo in državo in z valoriziranjem pristojnosti dežele ter pozitivne vloge, ki Jo mora odigrati slovenska narodnostna manjšina v Furlaniji -Julijski krajini ob popolnem uživanju svojih pravic. To je manjšina — poudarja dokument — ki je dala velik prispevek boju proti fašizmu, za demokracijo in svobodo, za prijateljstvo in sodelovanje med narodi. Deželni odbor je tudi obvezan, da v roku treh mesecev predloži deželnemu svetu načrt pobud in specifičnih predlogov, ki naj upošteva zahteve po zaščiti pravic in značilnosti slovenske narodnostne skupnosti, in to glede gospodarskega programiranja, urbanističnega načrtovanja, razvoja kmetijstva in gorskega gospodarstva, jusarskih zemljišč, zaščite okolja, vzgoje in kulture, to-ponomastike in krajevnih uprav, socialnega skrbstva in turizma. Glede vseh teh snovi se dokument zavzema za revizijo obstoječe deželne zakonodaje. Resolucija deželne skupine KPI se zaključuje z zahtevo, naj dežela skrbi za razvoj slovenske narodnostne skupnosti na vseh področjih in za njeno aktivno sodelovanje v pripravah in izvajanju izbir, ki jo zadevajo.
Dokument so podpisali Mario Colli, Antonino Cuffaro. Dušan Lovriha, Arnaldo Baracetti, Fulvio Bergomas, Mario Bettoli, Otello Bosari, Flaminio De Cecco, Galliano Donadel, Giulio Magrini, Antonio Moschioni, Arrigo Pascolat in Spartaco Zorzenon.
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
priredi
v Kulturnem domu
28. decembra ob 17. uri zaključno predstavo 30. obletnice osvoboditve.
Na svečani koncert so vabljeni predstavniki borčevskih in drugih organizacij s tostran in onstran meje. Pozdravila 'bosta predsitavnika VZPI - ANPI in SPZ.
Balado v zvedbi TPPZ bodo spremljali odlomki dokumentarnih filmov in diapozitivov iz druge svetovne vojne.
Vstopnice so v predprodaji pri blagajni Kulturnega doma danes, 27. decembra, od 10. do 12.30 in jutri, 28. t.m., od 16. do 17. ure.
Čisti izkupiček je namenjen skupnosti handikapiranih na Opčinah.
V prostorih Kulturnega doma prireja ekipa Agit-prop TPPZ svojo fotografsko razstavo o nastopih ob 30. obletnici osvoboditve.
Na razpolago bodo gramofonske plošče LP PARTIZANSKA BALADA.
Sindikati ugodno ocenjujejo srečanja s strankami in krajevnimi upravami
Pokrajinska sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL je imela v preteklih dneh vrsto srečanj s predstavniki vseh strank ustavnega loka. Sindikalni predstavniki so orisali strankam svoje predloge za rešitev raznih perečih problemov v gospodarstvu. V posebnem poročilu je sindikalna zveza ugodno ocenila ta srečanja ter poudarila, da je prišlo v marsikaterem pogledu do enotnih stališč. Obenem pa je poudarila, da morajo stranke sedaj uresničiti sprejete obveze ter preprečiti, da bi se spet obnavljale neizpolnjene obljube.
Podobna srečanja so imele sindikalne organizacije s krajevnimi u-pravami. Tudi s teh srečanj je izšla enotna volja po ukrepanju, ki naj bi dvignilo krajevno gospodar-
stvo in zaposlitveno raven iz globoke krize.
SPOROČILO INAM
Potrdila veljavnosti zdravstvenih knjižic
INAM sporoča, da zapade veljavnost zdravstvenih knjižic konec leta. Tokrat bodo veljavnost knjižic za prvi semester 1976 potrdila kar naravnost podjetja, kjer so zavarovani delavci zaposleni. Zato INAM poziva podjetja, naj dvignejo na sedežu v Ulici Farneto ustrezne formu-
Jutri odkritje spominskih plošč v Trnovci, Slivnem in Prečniku
V okviru proslav 30. obletnice o-svoboditve bo devinsko-nabrežinska občinska uprava jutri odkrila tri spominske plošče. Svečanost bo ob 10. uri v Trnovci, ob 10.30 v Prečniku in ob 11. uri v Slivnem. Priložnostni govor bodo imeli župan Albin Škerk v Trnovci, .občinska odbornica Zorka Legiša - Mervič v Slivnem in občinski svetovalec Srečko Colja v Prečniku. K vsem trem ploščam bo občinska uprava položila venec, pel pa bo pevski zbor «Fantje izpod Grmade».
SPOROČILO DEŽELNEGA ODBORNIKA ZA INDUSTRIJO
Sindikati o izgonu starčkov iz stanovanja
Pokrajinska sindikalna zveza CG IL, CISL in UIL je izdala poročilo, v katerem ostro obsoja izgon dveh 80-letnih zakoncev iz nekega zasebnega stanovanja v Rojanu. Kljub posredovanju enotnega sindikata sta-
žu v uuci r amerò ustrezne zormu- i posredovanju enotnega smallata sta-larje. Podjetja, ki so vpisana v Zve-1 novanjskih upravičencev, je lastnik zo industrijcev, lahko dvignejo o- ; stanovanja, v katerem sta zakonca brazce na sedežu zveze na Trgu | živela nad 40 let, vztrajal pri tem, Scorcola 1.	I da se morata izseliti.
Vladna ukrepa v podporo industrije v deželi F-JK
Iz deželnega sklada za industrijo bodo dodelili 90 milijard lir za gradnjo kemijske tovarne v Tržiču
Deželni odbornik za industrijo Nereo Stopper je v teh dneh izdal sporočilo, v katerem seznanja javnost z dvema ukrepoma, ki naj bi prispevala k delnemu dvigu industrijske dejavnosti v naši deželi
Vlada je namreč sprejela zakonski odlok, ki predvideva dodelitev 90 milijard lir iz deželnega sklada za industrijo za pričetek gradnje velike kemijske tovarne mednarodne družbe «La Roche» v Tržiču. Gre za industrijsko pobudo velikih razsežnosti, ugotavlja deželni obomik, ki bo zagotovila precejšnjo zaposlitev predvsem intelektualne delovne sile ter pokrila pomemben industrijski sektor — to je kemijsko-far-macevtski sektor — ki je bil doslej le v manjši meri prisoten v naši deželi.
Drugi ukrep predvideva finansiranje nekaterih večjih industrijskih podjetij v naši deželi na podlagi zakona št. 464 o industrijski preos-novi. Medministrski odbor, ki se je
niiiiiiiiiniiiiiiiiiififiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Prijetno praznično razpoloženje v znamenju ugodnega vremena
pred kratkim sestal na ministrstvu za industrijo in se ga je udeležil v predstavništvu dežele Furlanije-Ju-lijske krajine ravnatelj deželnega odborništva za industrijo in trgovino dr. Pastorini, je namreč sprejel načrte za preosnovo industrijskih objektov, ki jih je predložilo šest industrijskih podjetij naše dežele. V ta namen je medministrski odbor odredil 40 milijard lir, kar bo omogočilo za 10 milijard lir naložb. Podjetja, ki bodo deležna tega finansiranja so SIRT iz Trsta, Cotonificio Udinese, Safau iz Vidma, Soc. Bu-stese Industrie riunite iz Gorice, Siap iz Maniaga in Filatura Cascami seta iz Tarčenta.
Ti izredni posegi države, za katere se je deželna uprava živo zavzemala, bodo po mnenju odbornika za industrijo omogočili rešitev nekaterih težkih problemov, ki jih je splošna gospodarska kriza še zaostrila, poleg tega pa bodo zavarovali nad 2500 delovnih mest, ki so bila v nevarnosti.
Tradicionalni nastop nabrežinske godbe za božič.
V teh dneh, ko se leto nagiba h koncu, človek rad odloži vsakdanje skrbi in tegobe ter se prepusti prazničnemu razpoloženju. To razpoloženje se je pričelo že v sredo, na božično viljo, ali za marsikoga že prej, če je odšel za daljše obdobje na smučanje, ali kam drugam. Kdor je v sredo ostal doma, je po ustaljenem običaju posvetil prav gotovo precej časa nakupom. Vsaka družina si za božič privošči nekaj posebnega, česar si ne more privoščiti vsak dan. Božič je običajno tudi dan, ki ga vsakdo raje preživi v družinskem krogu. Tako je bilo tudi tokrat. Zato pa ^e bilo včeraj na cestah veliko bolj razgibano.
Uspeh vsakega praznika je v ve-
iiiiiiiiiiiimtmiiiiimiiiiiiiiiMHtiiiiiiiMiiisittiiiiiMimiitimiiiiimiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiufniii
STALIŠČE DEŽELNEGA VODSTVA KPI
REŠITEV DEŽELNE KRIZE NAZADNJAŠKA IZBIRA KD
Nova večina ne ustreza želji po prenovitvi, ki jo je prebivalstvo dežele izpričalo 15. junija
V	prejšnjih dneh se je v Vidmu sestalo deželno vodstvo KPI, ki je razpravljalo o političnem položaju v naši deželi ob rešitvi deželne krize s sestavo nove večine med KD, PSDI in PRI. Vodstvo je soglasno odobrilo poročilo deželnega tajnika Cuffara ter izdalo poročilo, v katerem povsem negativno ocenjuje rešitev deželne krize. Ta rešitev je namreč po mnenju komunistov izraz težnje, da bi čimbolj odlašali z novimi izbirami, kakršne terja težavnost gospodarskega položaja. Sklep stranke relativne večine je prav tako izraz obrabljenih takticizmov, ki še povečujejo nazdaljo med Furlani-jo-Julijsko krajino in drugimi deželami, na primer Lombardijo, kjer je KD imela toliko poguma, da je ustvarila povsem drugačne odnose z levimi silami
V	naši deželi pa, kljub sklicevanju na demokratični in ljudski izvor, je KD sestavila novi odbor na osnovi dejanskega razbitja s PSI in izoliranja od vseh levih sil in od sindikalnega gibanja, s čimer je u-brala pot, ki gre proti rezultatom volitev 15. junija. Pa tudi sama pičla številčna večina novega odbora (32 svetovalcev na 61) je v bistvu nerealna: ko bi namreč 15. junija volili tudi deželni svet, bi sedanja koalicija ne imela večine.
Deželno vodstvo KPI opozarja tudi na težke odgovornosti, ki so jih sprejeli socialdemokrati in republikanci, ki so s svojo razpoložljivostjo nudili kritje demokrščanskim manevrom.
Delavci, ljudske množice in vse aktivne sile dežele — je še rečeno v dokumentu — se ne morejo zadovoljiti s sporazumi o zavezništvih, ki ne nudijo nobenega jamstva glede novega načina vladanja, saj sploh ni prišlo do resnega soočanja o programih z levičarskimi silami; nasprotno zahtevajo pogumne in napredne izbire s prispevkom vseh demokratičnih strank, ki naj učinkovito posežejo v gospodarsko krizo. Vsekakor pa komunisti potrjujejo svojo obvezo, da se bodo borili, da
bi prisilili KD, da spremeni svoja stališča in da se loti problemov dežele na vseh ravneh. KPI — pravi poročilo deželnega vodstva — ne bo dala miru novemu odboru ter se bo vsak dan borila, da bi kljub vsemu izsilila učinkovite ukrepe Končno deželno vodstvo KPI poziva vse partijske organizacije, naj krepijo akcijsko enotnost s PSI in z drugimi demokratičnimi silami, da bi ustvarili najširše enotno gibanje, ki naj s svojim pritiskom omogoči, da se tudi v naši deželi uveljavi nova politična realnost, ki naj ustreza želji po prenovitvi, kakršno je prebivalstvo Furlanije-Julij-ske krajine izpričalo 15. junija.
• Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so prijavili sodišču 27-let-nega Roberta Gandusia, ki je 9. decembra zažgal trgovino z volno v Ul. Scussa, last njegove sestre.
liki meri odvisen tudi od vremena. Medtem kp, se je i)p,,yiljp in^Jjožič držalo bolj skisano in se je zaradi vlage malokomu 'zljubilo na daljšo pot, se je včeraj nasmehnil pravi pomladni dan. Na Krasu, tostran in onstran meje, je bilo 'izletnikov kot le malokdaj. Tudi vse gostilne so jih bile polne. Po starem običaju je precej ljudi odšlo tudi v Bo-Ijunec, kjer je vsako leto, na praznik sv. Štefana, tradicionalno lu-čanje. Žal, se ta navada čedalje bolj izgublja. Na «Gorici», glavnem boljunskem trgu, se je sicer zbralo ob napovedani uri nekaj deklet, ki so nato obmetavale s pomarančami in jabolki vaške fante, a takšnega razpoloženja, kot ga pomnijo starejši, ni bilo. Pred dnevi se je celo govorilo, da letos ne bo lučanja, pobudo pa je nato prevzelo domače prosvetno društvo «F. Prešeren».
Polnočnice se je udeležilo precej ljudi. Najpomembnejša je bila v mestni katedrali, kjer je nadškof msgr. Cocolin v svoji pridigi povezal božični praznik s perečimi vprašanji sedanje družbe. Med drugimi božičnimi navadami, ki so se še o-hranile, naj omenimo božični koncert, ki ga vsako leto priredi na-brežinska godba na glavnem vaškem trgu. Tudi letos, kakor vidimo na sliki, je godba privabila na trg lepo število vaščanov.
Med slovensko polnočnico pri Sv. Jakobu
Telefonsko opozorilo o bombi v cerkvi
Protislovensko dejanje in izzivanje. Tako bi ocenili anonimen telefonski poziv, s katerim je nekdo med slovensko polnočnico ob 22. uri pri Sv. Jakobu telefoniral, da je v cerkvi bomba. Kaplan Silvij Šuligoj je zaključil mašo, nato pa povabil prisotne, naj nemudoma zapustijo cerkev. Podroben policijski pregled pa je dokazal, da v cerkvi ni nobene bombe.
To dejanje je vzbudilo precejšnje ogorčenje, saj je bil to prvi telefonski poziv o domnevni bombi v neki cerkvi. Dejstvo, da je do njega
prišlo med slovensko mašo v Trstu, ki je nekaterim šovinističnim krogom trn v peti, je vzbudilo val protestov. .......... •
'♦ Vso noč so patrolni čolni tržaškega pristaniškega poveljstva, milj-ske policije in jugoslovanske policije iskali 70-letnega ribiča Nicolò Bonac-cija iz Milj, ki se je 23. decembra ob 6. uri odpravil ha morje a se do 22.30 ni še vrnil domov.
Zaradi goste megle pa je bilo iskanje izredno otežkočeno in premraže-nega ribiča so našli šele naslednje jutro. Izjavil je, da se v megli ni znal orientirati in ni mogel pripluli nazaj v pristanišče.
Macario in Rita v gledališču Rossetti
V gledališču Rossetti gostuje v teh dneh igralska skupina s komikom Macariom in pevko (tokrat tudi i-gralko) Rito Pavone z lahkotno, malce patetično in včasih osladko komedijo «Dvojica na terash avtorjev Amendole in Corbuecija.
Podeželsko neizkušeno dekle (Rita) se odloči za umetniško kariero. Pride v veliko mesto in najde v nekem zakotnem penzionu odslužne-ga profesorja violine, ki so ga pognali iz orkestra, ker je soigralcu po nerodnosti z lokom iztaknil oko. Ta ji natoči čistega vina o pokvarjenosti umetniškega ambienta in dekle je že na robu obupa ter hoče narediti samomor. Vrže se pod neki avto, ki ga vozi lep mladenič, ki pa prepreči tragedijo s tem, da zavozi v zid. Dovolj za začetek sentimentalnega dueta, ki bi se tudi lahko na hitro srečno zaključil, če se ne bi odkrilo, da lepi mladenič ni nihče drug, kot sin tistega očeta, bogatega seveda, kateremu je prof. violine pred dolgimi leti iztaknil o-ko. Nov zaplet in na koncu vendarle srečen konec, seveda z zaroko in tudi s pobotanjem med bivšema or-kestrašema.
To je vsebina v glavnem, vmes pa je mnogo puščic na današnje razmere v deželi Italiji, precej pridigarskega paternalističnega tona in tudi nekaj poceni sentimentalnosti in umirjenega seksa. Vse skupaj nič posebnega, vendar predvsem po zaslugi Mgcariope, igralske, izkušenosti in Ritinega simpatičnega nastopa , z nekaj pevskimi vložki še kar sprejemljivo za dve brezskrbni in odvečni urici. Ob njiju nastopa še nekaj manj znanih igralcev, ki u-stvarjajo potreben okvir.
• Tržaški slikarki Giuliani Griselli Di Lena, ki se je udeležila mednarodnega slikarskega natečaja «Italia 2000», so podelili nagrado «Marc’Aurelio» za leto 1975. Nagrado so ji podelili v Rimu ob prisotnosti številnih predstavnikov oblasti in umetnikov.
iiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiii m ■iiiiiiiililiiillliiiiiiiilliiiliiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii
VRSTA TATVIN V BOŽIČNIH DNEH
IZ LEKARNE SO UKRADLI MANJŠO KOLIČINO MAMIL
Izraelski turistki so izmaknili mošnjo z zlatnino in denarjem za tri milijone lir
Tatovi so izkoristili praznično vzdušje in vrvež na mestnih ulicah za številne podvige. V zadnjih treh dneh so obiskali vrsto Stanovanj, mnogo je bilo tatvin v trgovinah in javnih lokalih.
Najbolj nenavadna je bila tatvina v lekarni v Naselju sv. Sergija. Ko je lastnik včeraj dopoldne odprl rebračo je videl, da so šipe na vratih razbite. Pregledal je vso lekarno in ugotovil, da so neznanci odnesli le večjo količino mamil, ki jih je hranil v skladišču, pustili pa so ves denar, ki ga je imel v blagajni. Prodajna cena ukradenih zdravil znaša kakih 20.000 lir, dejansko pa gre za mamila, ki jih lahko lekarnar proda le po zdravniškem receptu in je torej njihova vrednost na črni borzi znatno višja.
Izraelska turistka Esther Barilan se bo verjetno še dolgo spominjala obiska v našem mestu. Včeraj si je ogledala mestno središče, spoto-
			
KLICI NA POMOČ V BOŽIČNI NOCI
Tragična smrt petdesetletnika nedaleč od meje pri Repentabru
Jožef Speme iz Dola je po poti domov nerodno padel in si zlomil nogo Zmrznil je v ledeno mrzli noči, ker mu ni nihče priskočil na pomoč
Božična noč se je tragično končala za 50-letnega Jožefa Spemeta iz Dola pri Repentabru. Na božični predvečer se je Speme vračal domov; stanoval je v hišici ob železnici, tik ob italijansko-jugoslovanski meji. V vasi so ga videli okoli 23. ure, ko se je odpravljal proti domu, kjer je živel sam. Pred tremi leti mu je umrla žena, en sin služi vojaški rok v Ljubljani, drugi pa je bil v službi. Med potjo je nerodno
padel in si zlomil nogo. Klical je na pomoč, a nekateri domačini, ki so baje slišali te klice, niso mogli ugotoviti, odkod prihajajo. Speme je tako obležal na tleh. Noč je bila izredno mrzla in nesrečnež je v zgodnjih jutranjih urah, ko mraz najbolj pritiska, zmrznil.
Že na božič so domačini obvestili oblasti o nočnih klicih na pomoč; vse iskanje pa je bilo zaman, šele
včeraj dopoldne so openski karabinjerji našli na italijanski strani meje Spernetovo truplo. Mož sicer ni imel pri sebi nobenega dokumenta, vendar je že prejšnjega dne jugoslovanska policija obvestila italijansko o nočnih klicih na pomoč. Domnevajo, da je Speme, ki je bil zelo priljubljen tostran in onstran meje, pomotoma zašel čez mejo na italijansko stran, kjer ga je čakala smrt.
ma pa se je ustavila v dveh javnih lokalih. Prav v enem izmed teh ji je nekdo iz torbice izmaknil mošnjo, v kateri je hranila dva prstana z briljanti, zlati vžigalnik, 500 dolarjev in še nekaj zlatnine v skupni vrednosti približno 3 milijonov lir.
Gospodinja Claudia Frata por. Flora iz Ceste za Rocol 115 je bila neprijetno presenečena, ko se je v božični noči vrnila domov. Vlomilci so zbili vrata s tečajev in ukradli vse, kar je bilo vredno ukrasti. 450 tisoč lir v gotovini in za poldrugi milijon lir zlatnine. Pri ostalih tatvinah, ki jih je bilo, kot že rečeno, kar precej, pa je bil plen znatno manjši.
Več požarov suhljadi
V zadnjih treh dneh je bilo na Tržaškem več požarov suhljadi. Največjega so zabeležili v četrtek zvečer v bližini bivše smodnišnice nad Montebellom, kjer so plameni zajeli več tisoč kvadratnih metrov zemljišča. V četrtek je gorelo tudi na Kohišču pri Cerovljah, kjer so plameni zajeli kak hektar zemljišča; openski gasilci so bili tam zaposleni skoraj tri ure. Sinoči pa so plameni zajeli manjše ozemlje ob tr-biški cesti pod Katinaro. V teh dneh je gorelo tudi v Miljskih hribih, v bližini Proseka in na več krajih vzdolž trbiske ceste.
V božični noči so pobalini
razbili tri izložbe
Običajni pobalini, ki se v zadnjem času pogosto zabavajo z razbijanjem izložbenih oken, so bili v božični noči zopet na delu. Razbili so izložbo trgovine s fotografskimi predmeti na Borznem trgu, izložbo trgovine z gospodinjskimi predmeti v Ul. Mazzini in šipo na vratih bara na Trgu stare mitnice. Pri tem sta bili lažje ranjeni dve osebi: lastnik bara Fabio Picco in Albano Baiz, ki je na Borznem trgu zgrabil enega pobalina, kateremu pa so z dvignjenimi pestmi priskočili na pomoč njegovi pajdaši. Obema so v bolnišnici nudili prvo pomoč.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE • TRST
30 let neprekinjenega delovanja
ALDO NICOLAJ
STARA
GARDA
tragikomedija v dveh dejanjih
Prevod	Borut Trekman
Scenograf
in kostumograf Edvard Zajec Režija	MARIO URŠIČ
DANES, 27. decembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 27. decembra JANEZ
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.27 — Dolžina dneva 8.42 — Luna vzide ob 1.56 in zatone ob 12.35.
Jutri, NEDELJA, 28. decembra NEDOLŽNI OTROCI
VREME včeraj: Najvišja temperatura 8,2 stopinje, najnižja 3,7, ob 19. uri 6,2, zračni pritisk 1023,1 narašča, nebo jasno, vlaga 54-odst., brez vetra, morje skoraj mimo, temperatura morja 10,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 24. decembra se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 18 oseb.
UMRLI SO: 85-letna Anna Ste-fanutti vd. de Zuccata, 88-letni Mario Bisiani, 17 dni stara Martina Mazzon, 73-letna Lidia Degrassi, 73-letni Attilio Moreta, 73-letna Elsa Casanova vd. Sergi, 64-letni Bruno Tiban, 79-letna Lucia Perini, 64-letni Giovanni Cereali. 36-letna Dirne Merlak vd. Paladino, 63-letna Cristina Scocchi por. Vatta, 76-letna Antonia Maria Gropaiz vd. Bernet-ti, 77-letni Lodovico Lampe, 72-letna Grazia Scaringi vd. Civita, 61-letna Valeria Giorgi por. Novacco. 73-letna Graziella De Cola. 74-letna Maria Bullo por. Mosetti, 80-letna Maria Guštin vd. Guštin.
Gledališča
ROSSETTI
Danes ob 20.30 izven abonmaja: Macario in Rita Pavone «Due sul pianerottolo» Corbuccija in Amendole. Za abonente 20 odst. popusta.
Od 30. decembra do 4. januarja 1976 Aroldo Tieri in Giuliana Lojo-dice «Zakonska postelja».
AVDITORIJ
Drevi ob 20.30; «Anatol» z Gabrie-lejem Lavio, Manuelo Kustermann in Virginiom Zemitzom. Red «I. sobota». Rezervacije pri Osrednji blagajni, Pasaža Protti za ponovitve do 5. januarja 1976.
Kino
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Dott Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sonnino 4; Al Cedro JNAM), Trg Oberdan 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All'Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
:	po r^X^enah.
TR5TUI-s?^rMONTE'1
NOVI zastopnik	s
RENAULT
vam na razpolago
F. Z ACARI A
T/st, Trg Sansovino 6	///šk
tèi:'725-390	'
SERVIS IN REZERVNI DELIBA Wì Ul. Lazzaretto Vecchio 24	'%////
tel. 62853 - 4	w
Ariston 16.00 «Libera amore mio», barvni film, igra C. Cardinale.
Grattacielo 15.30 «Pasqualino Sette-bellezze». Barvni film. Igra Giancarlo Giannini.
Fenice 15.00 «Un genio, due compari e un pollo». Barvni film. Igra Terence Hill.
Excelstor 15.30 «I tre giorni del Condor». Igrajo R. Redford, F. Du-naway, C. Robertson, M. Von Sy-dow. Barvni film.
Nazionale 15.00 «Cenerentola», barvni Walt Disneyev film.
Eden 15.00 «H padrone e	Iope-
raio», barvni film. Renato Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00 «Attenti al buffone». Barvni film. Igrata N. Manfredi in M. Melato. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.00 «Amici miei». Barvni film, igrata U. Tognazzi in G. Moschin. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30 «Il gatto mammone». Barvni film. Landò Buzzanca. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «Africa-express». Barvni film. Igrata Giuliano Gemma, U. Andress.
Moderno 16.30 «Piange il telefory». Barvni film. Igra: Domenico Mo-dugno.
Filodrammatico 15.30 «Banana meccanica», barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Sette spose per sette fratelli». Barvni film.
Impero 16.00 «La pantera rosa colpisce ancora». Peter Sellers.
Vittorio Veneto 16.30 «La nipote». Barvni film. Igrata F. Muzio in D. Vargas. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «Il seme del tamarindo». Barvni film. Igrata Omar Sha-rif in Julie Andrews.
Radio 16.00 «Robin Hood», barvna risanka.
Astra 16.30 «Giubbe rosse», barvni film. Igrata F. Testi, R. Ceschia.
Mignon 16.00 «Il mistero delle 12 sedie». Barvni film.
Volta - Milje 17.00 «Herbie, il maggiolino sempre più matto», Walt Disneyev barvni film.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tek štev. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM - INADEL - ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
EB3ÌZSH3IHI
Ob tretji obletnici smrti dragega moža Marjana Medveščka daruje žena Cvetka 5.000 lir za Dijaško matico.
Danes praznuje Štefan Jerin 93 let življenja. Ob tej priložnosti daruje za PD Primorec 5.000 lir in za ŠD Primorec 5.000 lir. Vsem prijateljem in sovaščanom želi vesele praznike in srečno novo leto 1976.
Namesto cvetja na grob Natalije Simoniti darujeta družim Berce in Filipčič 10.000 lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Natalije Simoniti daruje družina Stanka Požarja lO.pOO lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Občinski svet repentabrske občine izraža iskreno sožalje svojemu svetovalcu Dušanu Guštinu ob izgubi drage mame.
Sekcija PSI Zgonik - Repentabor izraža globoko sožalje tovarišema Stanetu in Dušanu Guštinu ob smrti predrage matere.
Dne 23. t.m. nas je za vedno zapustila naša predraga mama in nona
MARIJA GUŠTIN roj. GUŠTIN
Pogreb bo danes, 27. t.m.. ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na repenta brsko pokopališče.
Žalostno vest sporočajo: sinovi Stanko z družino, Dušan in Miro, hči Marija, snaha Ivanka vnuk Lojzek, vnukinji Tatjana in Nives.
Repen, 27. decembra 1975
Dne 25. t.m. je preminila naša ljubljena žena, mama in nona
MARIJA KARIŽ por. RENZI
Pogreb bo danes, 27. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčinah.
Žalujoči: mož Janko, hčere Majda, Boža in Adrijana z družinami ter drugi sorodniki
Konkonel, 27. decembra 1975
GORIŠKI DNEVNIK
S SEJE REPENTABRSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Vodstvo kmetijskega nadzorništva naj' prevzame slovenski izvedenec
Odobrene nekatere spremembe gradbenega pravilnika
V torek se je sestal repentabrski občinski svet, ki je razpravljal o spremembah in tolmačenju urbanističnih pravil. Na začetku seje je župan dr. Pavel Colja podal kratko, poročilo o vsedržavnem kongresu UNCEM (Unione nazionale comuni ed enti montani), ki je bil v Firencah od 11. do 13. t.m., in katerega se je udeležil kot predstavnik repentabrske občine. Poudaril je, da je tokrat prišlo prvič do izvolitve skupščine, v kateri so prisotne vse sile ustavnega loka od KPI do PLI. Na kongresu je bila močno poudarjena vloga gorskih skupnosti v bodočem upravljanju goratih predelov Italije in zahteva po njihovi avtonomiji, predvsem urbanistični.
Župan je tudi sporočil, da je u-prava podprla zahtevo slovenskih kmetovalcev in Kmečke zveze, da bi vodstvo pokrajinskega kmetijskega nadzorništva prevzel slovenski izvedenec. Prav v tem smislu je župan tudi poslal pismeno zahtevo deželnemu odborniku za kmetijstvo.
Občinski svet je nato soglasno j odobril nekaj sprememb gradbenega j pravilnika, predvsem take. ki se tičejo načela določanja višine zgradb, j kopanja temeljev, nasipanja in po- j vršine odprtin in oken.
Župan je tudi izrekel globoko sožalje svetovalcu Dušanu Guštinu ob bridki izgubi matere.
Ob koncu seje se je župan zahvalil odbornikom za njihovo sodelovanje, vošči! vsem svetovalcem njihovim družinam ter vsem občanom vesele božične ter novoletne praznike in izrazil željo, da bi se v letu 1976 uresničile dolgo pričakovane težnje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.	M. C.
Tržaški odsek «Junior Chamber I-taliana» se bo vključil v posebno «business game» (poslovno tekmo), ki jo organizira Junior Chamber iz Danske v sodelovanju z družbo IBM. V bistvu gre za to: Danci bodo tekmovalcem posredovali vrsto podatkov o gibanju tržišč, proizvodnji, cenah, itd., tekmovalci pa bodo morali sprejeti določene «menedžerske» j ukrepe. Ukrepe, ki se bodo nabrali ' iz 18 evropskih dežel, bodo Danci izročili elektronskemu računalniku, ta pa bo določil, kateri ukrepi so gospodarno najbolj pravilni in u-strezni. Tržaški «Junior Chamber» vabi noslovne ljudi in podjetja iz naše pokrajine, da pristopijo k tej pobudi, katere namen je pospeševati izmenjavo mnenj in izkušenj med gospodarstveniki in podjetniki iz različnih držav.
lekcije, modnih tkanin, pletenin in usnjarskih izdelkov «Moda 76» (od 17. do 23. januarja); Mednarodna razstava sredstev za zaščito okolja «Tehnika za okolje 76» (od 4. do
10.	februarja): Mednarodni sejem proizvodnih sredstev za trikotažno industrijo, tekstilno in usnjarsko konfekcijo (od 2. do 5. marca); 15. mednarodni sejem blaga za široko potrošnjo «Alpe-Adria 76» (od 6. do
11.	aprila); mednarodni poslovni sejem tkanin in dodatkov za oblačilno industrijo «Setex 75» (od 25. do 27. maja); 12. mednarodni sejem strojev in opreme za obdelavo in predelavo lesa «Lesni sejem 76» (od 7. do 12. junija) ; 22. mednarodni vinogradniško-vinarski sejem «Vino 76» (od 30. avgusta do 5. septembra) ; mednarodna «Vrtnarska razstava 76» (od 18. do 21. septembra); mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in jedrske tehnike «Sodobna elektroni-
ka 76» (od 5. do 9. oktobra) in 7. mednarodni sejem zimskega športa in turizma «Ski Expo 76» (od 17. do 21. novembra).
Izšla je zbirka aktov junijska posveta o kavi
Vodstvo tržaškega velesejma je izdalo zbirko aktov z 11. mednarodnega dneva o kavi, ki je bil v preteklem juniju v okviru 27. mednarodnega tržaškega velesejma. «Dan» je kakor znano organiziralo tržaško združenje trgovcev s kavo, vodil pa ga je predsednik organizacije dr. A. Hesse. Glavna tema se je nanašala na obnovitev mednarodnega sporazuma za kavo. Zbirka aktov je na prodaj v tiskovnem uradu sejemske ustanove, Trg De Caspe-ri 1 - telefon 733201. Posamezen izvod stane 6.000 lir.
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiimiiniiitmiiiiiiiuiiiiiiimimmiiiiitiiiiiimimiimifiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiimii
Darovi in prispevki
; '
LETNI OBRAČUN NA SEJI UPRAVNEGA ODBORA
BOŽIČNI PRAZNIKI SO MIMO
Nad 13 milijard lir s« porabili na Goriškem v letn 1974 za zdravstveno oskrbo pri INAM
Občuten povišek stroškov v primerjavi s prejšnjim letom - Nad 7 milijard zabeleženega deficita
Za nakup novih oblek za pevski zbor F. Prešeren so darovali vaščani:
(349) 3000, Marija Maver (64) 2000, Kristina Vodopivec (348) 1000, Mario Kozina (156) 2000, Nine Slavec
o •	oo, n toao v tv/t- , (218) 3000, Vera Cah (263) 1000.
Pep, Strajn (st 231) 5000 hr Mi- Darinka Zobec (55) 2000, Edvin Sai-
ro Žerjal (256) 2000, Pepi Metlika (214) 3000, Rudi-Vanja Žerjal (307) 5000, Davorin Sancin (307)	1000,
vi	(218)	2000, Edvin	Bandi	(357)
1000, Lojzka Mauri (422) 1000, Dra-r„	. ga Ota (21) 2000, Livija Ota (21)
Slavko Krmec (307 ) 5000. Lado Sla-j 2000, Mila in Marija (240) 3000, vec	(270)	5000,	Mančka	Žerjal	5000, j Guerrino	Benčič (393)	10.000,	Cvet-
Marino	Pečenik	(260)	2090,	Alma-	,	,	-o-, rann v-	i v k	/ir»,
«mn	i	ko	Zobec	(3) 5000, Emil Zobec (153)
Zofka Ota (357) 5000, Pepi Žerjal
mnn n „	i ,oic,'2000. Darinka Sancin (390)	1000,
s	m6) 1žerjal (320) 50oa Karmela
1000 Vida recemk (260) 1000, Ma- žerjaI (79) 5C0> Ida Boneta (93) rjo Sancin (283; 1000, Dragica Ga- j 500_ Matjida Knez (116) 500 Marija
nnnn0 if1 m00'	r 400 I Mihelfič (115) 2000’ Miro Žerial
2000, Stojan Maur, (408) 1000. Lean- ^ 1000 Emi]:a Vata (131) 1000.
*° /orn-f^i32^ ^2G00, Karlo San-1 Libera Mihgot (136) 500, Lidija Slačim (259) 1000, družina Granduc (94) j vec (159) looc^ sjlvij starec (280) 3000, Štefi Bratina (378) 1000. Nadia , lo po0j Zorko Taučar (384)	1000,
Prireditve na Gospodarskem razstavišču v letu 1976
Vodstvo Gospodarskegà razstavišča v Ljubljani (zastopniki ustanove so bili pred kratkim v Trstu, kjer so na trgovinski zbornici in na Gospodarskem združenju uradno predstavili sejem Alpe Adria 1976) je objavilo spored sejemskih prireditev za piihodnje leto. Koledar je precej bogat in obsega naslednje specializirane prireditve: Sejem kon-
Mattioli (349) 1000. Anamarija Gigante (349)	1009, Slavko ŽeUal
(348) 3000. Rika Kuret (269) 5000, Josipa Klun (75) 5000, Roberto Žerjal (440) 2000, Marija Čurman (60) 2000, Magda Maver (155) 5000, lekarna Mazzo (74) 1000, Mario Kos (266) 1000, Karlo Kraljič (21) 5000, Edvin Žerjal (333) 4000. Ana Bol-čič (382) 5000, Silvester Zobec (3) 5000, Santa Žerjal (262) 3000, Ela Mauri (349) 3000, Rudi Korošec 176) 5000, Mer' Žerjal (405)' 5000. Balda Sancin' (62) 1000, Staflb Žerjal (110) 3000, Aldo Zobec (117) 4000. Zdràvo. Žerjal (137) 2000, Pepca Žerjal (211) lOttLiJUicia »BeteUi- U57)/3000, Vittorio Zobec (24Vf ’ lOOO,' Somtner (307)	1000,	Marija Turko (307)
1500, Vida Sancin (262) .1000, Anton Glav ina (273) 5000, Silvester Koren (260) 5000, Pavli Potih 3000. Aldo-Venco Maver (380) 10.000, Damjan Žerjal (2ll) 2000, Avguštin Petaros (212) 1000, Eda Cusatelli (307)	2500,	Oskar Kraljič (227)
1000, Bernarda Štefančič (342) 1000,
Ervin Žerjal (449)	2000. Anton
Štrajn (358) 4000, Rino Gorazd Kuret (240) 10.000, gostilna Savron (62) 2000. Mira Vrech (88) 5000, Vanda Grdina (371) 5000. Valerija Mihalič (201) 2000, Danilo Germani (181) 1500, Miljo Žerjal (448) 1CO0, Mario Ota (48) 10.000. Marija Mauri (157)	1000, Angel Gregor! (445)
3000, Zdravko "arošec (96) ,2000. Darica Mauri (a*j) 5000, Dora Sancin (335) 10.000, Dušan Korošec (330) 5000, Ivanka Žerjal (46) 1000, Drago Koloni (348) 5000, Just Švara (130) 1000, Alma Karli (72) 1000, Marta Meneghetti (233) 1500, Danilo Starec (375) 2000, Danila Cor-bàtti (384) 1000, Danilo Žerjal (305) 2000, Sonja Polh (389) 2000. Lojzka Coretti (52) 5000, Marija Sancin (62) 500, Antonija Klun (148) 1000. Marija Sancin (59) 8000, Mila Montanja (70) 2000, Giovanni Marchezich (71) 1000, Anica Grzančič (319) 2000, Branimir Žerjal (41) 5000, Rino Mondo (457)	2000, Ida Canciani
(127) 2000, Ivanka Pregare (366)
Kikardo Štržaj, 1000, Umberto Alberti 3000, Zoran Parovel (45) 1000, Do-(409) 2000, Antonija Alberti (320) ra Zorzut (272) 1000, Klara Kocjan-2000, Draga Ota (170) 1500. Fulvi jo , čič (131) 5000, Cvetomir Čok (36) Coretti (368) 2000, Marina Košuta I 2000 in Karmelo Maver 3000 lir.
POSREDOVANJE CVETLIČARSKE ZADRUGE PRI USTANOVI ERSA
Namen in vloga centra pri Proseku za razvoj cvetličarstva na Tržaškem
Pobuda obtičala pri gradbeni komisiji tržaške občine - Vsako zavlačevanje škoduje cvetličarjem
Ko je deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) začela načrtovati kraški cvetličarski center, so se njeni funkcionarji sestali s predstavniki drugih organizacij in ustanov tržaške pokrajine, ki delujejo na tem sektorju. Že na tistem sestanku je bilo poudarjeno, da bo moral center služiti predvsem ovrednotenju, razvoju in specializaciji žlahtnih kultur na Krasu, kakor tudi zvišanju dohodka na tem področju.
Cvetličarska zadruga, ki združuje večino cvetličarjev tržaške pokrajine in ki je torej za to vprašanje neposredno zainteresirana, je že sodelovala pri izbiri terena za ta center, ki bo pri Proseku. Pozneje je ERSA o izvajanju načrta od časa do časa ustno obveščala cvetličarsko zadrugo, še posebej pa takrat, ko je o stvari sklepala konzulta za
zahodni Kras. V prepričanju, da s tem brani interese svojih članov, si je zadruga po svojih močeh prizadevala za uresničenje cvetličarskega centra. Žal je vsa stvar obtičala na mizah gradbene komisije tržaške občine. Cvetličafska zadruga bi bila rada posredovala v prid pobude, toda tega s podrobnim načrtom ni mogla storiti.
V prepričanju, da je vsako zavlačevanje ustanovitve kraškega cvetličarskega centra v škodo članom zadruge, je njen upravni svet sklenil, da zaprosi za razgovor s predsednikom Deželne ustanove za razvoj kmetijstva, ki naj bi predstavnikom zadruge podrobneje obrazložil, kako bo center dejansko posloval, kako bo zadruga udeležena pri upravljanju centra, saj bi bilo pravilno da bi cvetličarji, in torej zadruga
OBVESTILO BRALCEM	
Obveščamo cenjene bralce, da so od 1. decembra letos jugoslo-	
; venski dnevniki in revije v mestnem središču:	na prodaj samo v naslednjih prodajalnah
Tržaška knjigarna	v Ul. S. Francesco št. 20
kiosk Papagna	pri vhodu Pokritega trga
kiosk Specar	v Ul. Coroneo (blizu Godine)
kiosk Morpurgo	v Drevoredu XX. septembra (ob križi šču z Ul. Timeus)
kiosk Tarterini	na postaji openskega tramvaja
kiosk Mollaroni	na Trgu Dalmazia (pri Harry’s baru)
prodajalna Zanor	v Ul. Roma (v bližini Ul, Ghega)
kioska SO. VE. STA	na železniški postaji
knjigarna Parovel	v pasaži Tergesteo
kiosk Caricati	na Borznem trgu
kiosk Derosa	v Ul. Roma (v bližini Borznega trga)
kiosk Sablich	v pasaži Rossoni
pri našem vratarju	v Ul. Montecchi 6
Poleg tega imajo seveda	na razpolago jugoslovanske dnevnike in
revije vsi raznašalci in	skoraj vsi kioski v predmestjih in okoli
ških vaseh.	
direktno upravljali center, ter kako bo center nastopal na tržišču.
Predstavniki cvetličarske zadruge — predsednik upravnega odbora Drago Starc, predsednik nadzornega odbora dr. Drago Gantar, odbornik Ivan Regent in izvedenec Edi Bu-kavec, so od predsednika Deželne ustanove za razvoj kmetijstva dobili zagotovila, da bo center predvsem eksperimentalne narave in da bo svojo dejavnost razvijal v korist krajevnega cvetličarstva. V centru se bodo razvijale tudi druge dejavnosti, kot na primer srečanja z raznimi strokovnjaki s tega področja, saj bo delo centra usmerjeno predvsem k programiranju in specializaciji krajevnega cvetličarstva ter k uvajanju novih vrst rož po eni strani, po drugi strani pa k analizam potreb tržišča ter k njegovemu usmerjanju. Na vprašanje, kdo naj bi ta center upravljal, je predsednik odgovoril, da bo zadruga neposredno sodelovala pri vseh strokovnih agronomskih izbirah.
Glede bojazni, da bi center s prodajo lastnih pridelkov konkuriral zadrugi in cvetličarjem sploh, je dejal, da taki centri niso nikoli bili usmerjeni k dobičku in da bo prodaja zato šla skozi zadrugo.
Srečanje se je končalo s predsednikovo obljubo, da bo v najkrajšem času poslal zadrugi na vpogled strokovno študijo, na osnovi katere bo center deloval, ter podrobne načrte, zadruga pa se je obvezala da si bo po svojih močeh prizadevala za čimprejšnje uresničenje te pobude, v upanju, da se bodo upoštevale potrebe našega cvetličarstva.
E. B.
• Deželni odbor je na zadnji seji nakazal 27 dijakom in visokošol-cem, sinovom izseljenih deželanov, študijske štipendije za izobraževanje v Furlaniji-Julijski krajini, v skupni vrednosti 10 milijonov lir.
V letu 1974 je goriška podružnica zavoda za zdravstveno zavarovanje INAM porabila za vse vrste zdravstvene oskrbe za svojih približno 84.000 zavarovancev 13.126.116.000 lir. To je občuten porast v primerjavi z obračunom v letu 1973, ko so v isti namen porabili 7.795.202.000 lir. Največji vzrok za podražitev pripisujejo visokim stroškom za o-skrbo v bolnišnicah, ki se je v e-nem letu podražila kar za 222 od- i stotkov in sicer od 2.156.000.000 lir. na 6 milijard 962 milijonov lir. Tako občutno podražitev storitev v bolnišnicah pripisujejo dejstvu, da so do leta 1973 ustanove za zdravstveno zavarovanje plačevale bolnišnicam oskrbo po osnovni ceni iz leta 1969, ki je bila zvišana le za 55 odstotkov, lani pa so bolnišnice zahtevale plačilo popolne režijske zdravstvene oskrbe.
Medtem ko so se izdatki občutno povišali so se dohodki zmanjšali. Vnovčili so le 5.818.903.000 lir, kar je za pol milijarde lir manj kot v letu 1973. Do takega zmanjšanja je prišlo, kljub zvišanim plačam, zaradi številnih odpustov v tovarnah in na drugih delovnih mestih ter zaradi pošiljanja številnih delavcev v dopolnilno blagajno. Medtem ko so imeli v letu 1973 deficit v vrednosti milijarde in pol lir, se je ta v lanskem letu dvignil na sedem milijard in tristo milijonov lir. Poročilo o tem obračunu je podal
cijskega značaja, saj bodo udeleženci lahko smučali na bližnjih smučiščih.
Vse, ki se bodo udeležili zimova-nja. obveščamo, naj se v ponedeljek ob 18. uri zberejo v gostišču «Črna prst» v Bohinjski Bistrici.
Kar zanima goriške udeležence naj povemo, da bo v ponedeljek ob 14.30 na Travniku zbirališče za skupni odhod. Obenem obveščamo goriške mladince, da bo danes zvečer na sedežu Mladinskega krožka, Svetogorska cesta 84, sestanek v zvezi z letošnjim zimovanjem.
stvo. Cesto, ki z državne ceste Krmin - Plešivo, pelje do cerkvice bodo tlakovali, prav tako okolico cerkve, da se tako ohrani nedotaknjen starinski značaj te verske stavbe. S tem denarjem pa bodo morali postaviti tudi podporne zidove ob cesti.
Izlet dijakov trgovske šole
Dijaki slovenske trgovske šole so prejšnji torek v spremstvu svojih profesorjev šli na enodnevni izlet v Trbiž in v Rabelj, kjer so si ogledali zunanje naprave tamkajšnjega rudnika. Popoldan so izletniki šli do Rabeljskega jezera ter na Nevčjsko sedlo. Pri Rabeljskem jezeru je dijakinja Damijàna Devetak recitirala Gregorčičevo pesem «Rabeljsko jezero».
• Zveza trgovcev obvešča,, da. bodo Trgovine v Gorici do 6. januarja
. .. . _ _ _________ j ,_____ lahko odpre tudi na dan, ko imajò
predsednik upravnega odbora zavo- običajno tedensko zaporo, da Achille Colautti, podrobneje pa
je posamezne postavke prikazal ravnatelj dr. Giuseppe Natale. Za zdravniške preglede so plačali nekaj manj kot milijardo lir, za gospodarsko pomoč nekaj nad dve milijardi, za nakup zdravil milijardo in po., za stroške ambulant pa 300 milijonov lir. Upravni stroški so znašali 284.000.000 lir. Povprečni strošek na posameznega varovanca je v zadnjem desetletju poskočil od 38.010 lir na 155.462 lir.
V debato so posegli številni člani odbora. Zastopnik industrijcev rag. Geotti je prikazal velik prispevek, ki ga dajejo v ta sklad delodajalci, kritiziral pa je delovanje zdravnikov. Posl. Franco je poudaril potrebe upokojencev, ki jih je v naši pokrajini vedno več. Izrekel je željo, da bi uvedli zdravstveno in bolničarsko oskrbo na domu. Fabris pa je zahteval večjo prisotnost zavoda na delovnih mestih. Predsednik Colautti je zaključil debato in izrekel zahvalo uslužbencem in funkcionarjem. zavoda za dobro poslovanje, zagotovil je, da si bodo prizadevali izboljšati oskrbo, vendarle pa je ugotovil težave v zvezi s finansiranjem.
Na pobudo krminske občine bo v dvorani občinskega sveta v Krminu M nedelje, 2S. decembra, do torka, 30. decembra, tridnevni tečaj o giedvMšču. Predaval bo prof. Luigi Dall’Aglio,... pomožni režiser gleda-lisča- v Parmi.
Drevi dedek ^Iraz na Vrhu
Prosvetno društvo «Danica» na Vrhu vabi drevi, ob 19. uri, na sedež v Črnce, kjer bo dedek Mraz obdaril vaške otroke. Prosvetno društvo bo nagradilo, \>se osnovnošolske otroke. Darove pa zbirajo za vse otroke še danes v obeh vaških trgovinah z jestvinami. Odbor društva vabi vse otroke, pa tudi njih starše in prijatelje, na drevišnjo prireditev.
V sredo naval na trgovine - Polna zimska središča v Kanalski dolini in Karniji - Priprave na silvestrovanje v Novi Gorici
Lepo vreme,' ki je spremljalo letošnje božične praznike, je v veliki meri pripomoglo k dobremu razpoloženju in je omogočilo krajše izlete po naši deželi, v znane turistične kraje in v, restavracije. Daljših potovanj v notranjost Italije Goričani niso načrtovali, ker jih je od tega odvrnila megla po vsej Padski 'nižini, ki je en večer segla celo do /Gorice. Pa tudi proti Ljubljani se jih je bolj malo usmerilo, ker sta bila tudi tam megla in mraz. Nič čudnega torej, če so bili polni turistični kraji, restavracije in pred prazniki tudi trgovine.
Tako je bilo v sredo, dan pred božičem, v Gorici živahno kot že dolgo ne. Domačim kupcem so še pridružili tudi jugoslovanski turisti. Na prehodih je bila -gneča in kolone avtomobilov. V Nòvi Gorici so bile trgovine polne kupcev iz Gorice in tudi bližnjega videmskega področja.
Za božič so številni turisti odšli v zimskošportna središča v Kanalski dolini in v Karniji. Tjakaj jih je
vabilo lepo vreme, zasnežena smučišča in ugodne turistične ponudbe. V mnogih družinah so praznovali v domačem krogu s sorodniki in znanci, zasedene pa so bile tudi restavracije.
V Novi Gorici pa so v teku priprave na silvestrovanje. V restavràci-jah in lokalih, ki prirejajo ta tradicionalni praznik, so razprodali domala vse prostore, od tega vsaj polovico italijanskim turistom. Hotel Argonavti v Novi Gorici za letošnji konec leta še ne bo odprt, pač pa ga bodo odprli konec januarja. Nekoliko razočaranja prinaša ljubiteljem smučanja ponovna «suha» zima na Lokvah, pa tudi slab start Alpskega turističnega centra v Bovcu, kjer prav sedaj iščejo izhodišče, kako izplačati Jugoslovansko investicijsko banko, ki je v težavah (v ATC je vložila 500 milijonov dinarjev) ter vključiti Ljubljansko banko, ki naj bi zagotovila 2,5 milijarde dinarjev in usposobila sedanje naprave za redno obratovanje.
«iiiiiiliiiiiiiiiiniiiuiiiiHiiiiiiiiuiuiiimiiiiiiiimiiniiiiimiuiMHwiiimiiiiminiiniiimniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinu
V OSMIH OBČINAH TRŽIŠKEGA OKOLIŠA V PONEDELJEK
Istočasna odobritev statutov konzorcijev je dala aktu svojstven slavnostni pečat
Občine tržiškega okoliša skupno sodelujejo v konzorcijih za zdravstveno oskrbo, programacijo in urbanistiko ter kulturno skupnost
Zanimivo predavanje o vzhodni meji
Veliko število ljudi, od katerih je bilo precej mladine, se je udeležilo v ponedeljek zvečer v kon-ferenčni dvorani Palače hotela v Gorici predavanja o vprašanju vzhodne meje, ki ga je imel prof. Teodoro Sala, član deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja. Predavanje sta pripravila kulturna krožka «Salvemini» in «Rinascita».
Vprašanje vzhodne meje je postalo izredno aktualno prav zadnje čase, ko sta Italija in Jugoslavija podpisali v Osimu sporazum o dokončnosti naše meje. Zanimivo je bilo zato poslušati Salovo predavanje, ki je o tem vprašanju govoril o dobi, ki gre od nastanka fašizma v Italiji do druge svetovne vojne. Predavatelj je dal poseben poudarek prav zadnjemu obdobju, ko se je Italija pripravljala na oboroženi napad Jugoslavije in je naša dežela odigrala zelo važno vlogo v takratnih Mussolinijevih načrtih.
V., osmih občinah/tržiškegii. okoliša Tržiču, Dooerdobu, Ronkah, Štaraftcahu, Fpljanu; , Šempetru' job .	.	Soči, Turjaku in Škocjanu ob
zadnji seji občinskega; sveta !;S6či _/ so v ponedeljek popoldne
imeli izredne seje občinskih svetov, na katerih' so vsi sveti soglasno
■Na
v Krminu so odobrili tudi izdatek i;
; desetih milijonov lir zà ureditev ceste in okolice cerkvice na Sub>di. i,na Katl	, .
Denar je že v letošnji pomladi na. [ odobrili Statute za tri medobčinske kazalo krminski občini, kot izredni konzorcija. S tem istočasnim aktom prispevek, rimsko notranje ministr- so hoteli občinski sveti z. levičarski
Seja vinogradnikov konzorcija «Collie»
V enoteki «Serenissima» v Gradišču so se prejšnji dan sestali člani vinskega konzorcija «Collie», da bi ocenili storjeno delo v tem letu. Z veseljem so ugotovili, da so uresničili program, ki so si ga postavili v začetku tega leta. Na sestanku so nato načeli vprašanje cene steklenice vina ter ugotovili, da se morajo vsi vinogradniki, ki vino ustekleničijo, držati skupne cene, ki naj bo čim nižja. Potem ko so se menili o značilnostih, ki jih mora vsebovati briško vino, da je lahko deležno oznake «collio», so vinogradniki začrtali delovni program za prihodnje leto.
• Goriška finančna intendanca obvešča vse zainteresirane, da so na podlagi ustreznih zakonskih določil podaljšali do 31. decembra 1976 termin za predložitev in žigosanje inventarnih knjig za povratek davka IVA na uskladiščeno blago. Podrobnejše informacije dobijo zainteresirani na finančni intendane!.
Zimovaiijc goriških in tržaških mladincev
Mladinska krožka iz Trsta in Go rice bosta od ponedeljka 29. decembra, do četrtka, 1. januarja, pripravila zimovanje v Bohinjski Bistrici.
Zimovanje, ki je obenem prva skupna akcija obeh krožkov, bo razdeljeno na dva dela. Prvi del bo zajemal razna predavanja in okrogle mize, drugi del pa bo rekrea-
OBVESTILO	
Obveščamo cenjene nraice, da	so jugoslovanski dnevniki in re-
vije na prodaj v naslednjih	kioskih v mestnem središču;
BRUNZIN RICCARDO	Ui. Vittorio Veneto - Bolnišnica
CANDOTTI LUCIANO	Ul. Carducci 28
COLLENZTNI MARGHERITA	Korzo Italia	'"'f
DEL ERARI MARIO	Ul. Oberdan 1
GIUSTIZIERI	Ul. XI. a: gusta
LARISE LIVIO LAURENTI MÀRIA	Trg Cavour ?..	h n nfli - vtnLtr
	Ul. S. Michele 79		
GIOVITTO SILVANA	Korzo Verdi
BORTOLOMASI, PIA	Ul. Seminario 3
NANUT GRAZIELLA	Ul Vittorio Veneto 103
SCUOTTO UMBERTO	Ul. S. Chiara 4
STANIČ MADDALENA	Drevored XX. septembra 143
SUSSI BATUS MARIA	Trg Vittoria 45
VIDRI MARIA	Ul. S. Pellico 6
BARENGHI LUIGI	Ul. 24. maja 20
GURTNER SILVANO	Ul. Carducci 47
Poleg tega imajo lahko na razpolago jugoslovanske dnevnike in revije vsi raznašalci.	
mi večinami dati slavnostni pečat tej skupni pobudi.
Svetovalci osmih občin so izgia-sovali statute za zdravstveni in podporni konzorcij, za konzorcij za programacijo in urbanistično načrtovanje in za konzorcij za poliva-lentrio kulturno središče.
V prvem konzorciju so članice vse občine ter tržiška. bolnišnica. Ustanovljen je bil v soglasju z deželnim zakonom, ki določa, da je treba uskladiti vse zdravstvene delovanje na določenem področju. Drugi konzorcij bo skrbel predvsem za programacijo v vsem okolišu in bo, opirajoč se na tehnični urad trži-ške občine, skrbel tudi za morebitne revizije regulacijskih načrtov.
Za nas je morda zanimivejši tretji, konzorcij, ki so ga ustanovili ha1 podlagi)deželnega zakona. Gre ga-.kulturno ..medobčinsko skupnost, ki, bo združevala prosvetno, gledali-ško, , glasbeno, muzejsko in drugo kulturno delovanje. Na seji tržiškega občinskega sveta je bilo tudi povedano, da so imeli do osnutka tega statuta nekatere pomisleke v i Doberdobu, ker sedanji statut ne predvideva slovenskih kiSturnih ,j ustanov. Ker pa so želeli izglasovati statut skupno z ostalima dvema, so : svetovalci občine v Tržiču dodali temu sklepu še resolucijo, s katero ; se obvezujejo čimprej vzeti v nre--tres še nekatere; dodatke k temu statutu. To v zvezi z upravičenimi zahtevami doberdobske občine.
niiiiuiiiimuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiHiiiniiiiiMiiiMmiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiijftimiiiniii.Ttmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V OKVIRU 20. JUBILEJNE SEZONE
lep uspeh predstave «Florentinski slamnik» na odru Primorskega gledališča v Novi Gorici
Gledalci so lepo sprejeli Košutovo otroško predstavo «Štirje fanlje muzikantje»
-
/><8^ I
-Sfin/S
'	,#/ I
il,
L I
' : iSs,
nr;. I
4J
• ''Is I
t

g -SS'
| ■ ; /S /!
Jlft
§11 ,.’V .«. .>*
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
30 let neprekinjenega delovanja ALDO NICOLAJ STARA GARDA
tragikomedija v dveh dejanjih
Prevod	Borut Trekman
Scenograf
in kostumograf Edvard Zajec Režija	MARIO URŠIČ
Jutri, 28. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v SOVODNJAH
Kino.

" -I: - *
m ■
V tem mesecu je Primorsko dramsko giedališče odigralo praktično že za vse abonmaje, tudi drugo predstavo v jubilejni 20. sezoni. Ob tej priliki velja omeniti, da je jubilejna sezona posebno uspešna, kar se tiče povečanega odziva občinstva. Verjetno tudi zaradi gostovanja po Jugoslaviji ; se je število ; abonentov povečalo za 75 odst., kar je prav gotovo izjemen, dosežek slovenskega gledališkega prostora v tej sezoni. Poleg povečanega priliva gledalcev v samem mestu se pridružujeta še mesti Tolmin in Deskle (Anhovo), kjer bo Primorsko dramsko gledališče, odigralo celoten abonma.
Druga predstava sezone je «FLORENTINSKI SLAMNIK» francoskega komediografa Eugèna Labicha, ki so jo pripravili režiser Andrej Stojan,: scenograf Vladin r Rijavec, kostumograf Marij,a Kobi, glasbeni opremljevalec Ivo Meša ter ce-
(f ori ca
\FRDI 17.15—22.00 «Attenti al buffone». M. Melato in N. Manfredi. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 17.00-22.00 «Un genio, due compari, un pollo». T. Hill in M. Miou. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Il mistero delie dodici sedie». Režija: Mei Brooks. Barvni film.
CENTRALE 17.00-21.30 «L isola sul tetto del mondo». Walt Disney. Barvna risanka. Siedi kratka risanka «Buon compleanno Paperino».
VITTORIA 17.00-22.00 «Incontro d'amore». Laura Antonelli. J. Steiner. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Amici miei». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Flic story». Barvni film.
Aorti Lorica
SOČA «Serpico», ameriški barrai film ob 18.00 in 20.00.
Sl OBODA «Vsi smo lopovi», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Ukanerosi - pirati južnih morja», ameriški barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Andrej Černič. Matteo Vaienti, Aleš Ferfolja, Angela Del Bianco, Valerio Oriti.
SMRTI: 56-letna upokojenka Ma-I rija Kavčič vd. Tassini, 55-letni delavec Giuseppe Visintin, 72-letna gospodinja Àiaria Piccolotto jtor. Gardin. 76-lctni upokojenec Bellino Tessaci, 60-letna upokojenka Antonietta Beilo por. Krasna, 69 letni Eugenio Grauner.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10. tel. 25-76.
DEŽURNA LEKARNA V IRŽICU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla 'alule. Ut. Cosulich 117 tel 724 80
lotni ansambel Primorskega dram-■skega gledališča. Predstava je doživela pri občinstvu izreden uspeh in bo na repertoarju po Novem letu, ko bo gledališče odigralo predstavo zg otroke Miroslava Košute «ŠTIRJE FANTJE MUZIKANTJE».
Prizor iz komedije «FLORENTINSKI SLAMNIK» je mogoče videti na fotografiji, občinstvo pa velja informirati še o predstavi «OSTRŽKO-VE DOGODIVŠČINE», ki so bile vse razen ene odigrane tako v Kulturnem domu. v Trstu kot v gledališču Verdi, v Gorici.
Občinstvo Primorskega dramskega gledališča pa z nestrpnostjo pričakuje predstavo Stalnega slovenskega gledališča v Trstu «DVA BREGOVA» Antona Leskovca, ki bo v času od 6. do 16. januarja 1976 obi skala vse abonente tako v Novi Go rici kot tudi v Tolminu in Desklah.1
Knjižna zadruga
SREČAKIE-INCONTRO»
ki jo sestavljajo slovenski in italijanski demokrati, prodaja, ob priliki prve obletnice ustanovitve, knjige, revije in plošče
s 15-odstotnim popustom
do 31. decembra t.l.
ULICA SV. IVANA 10 — TEL. 31-045 - GORICA
Na rob poročanju o podvigih terorističnih grup
«Akcija teroristov dokazuje, da se terorizem ne izplača».
«Akcija teroristov ruši mit o e-. notnosti arabskega sveta».
Take izjave smo lahko slišali pred dnevi po slovenskem tržaškem radiu, ki jih je seveda le citiral iz izbranega italijanskega tiska (prvo navedeno izjavo je na primer objavil republikanski dnevnik). Podobne misli, ki so ob priliki ugrabitve petrolejskih ministrov na Dunaju mrgolele po časopisju, po televiziji in po radijskih dnevnikih, so vredne premisleka, saj so znak resnega in vse pogostejšega «onesnaževanja» novic, ki jih posredujejo javna občila.
Citirana stavka nista zgolj obsodba nesmiselnega in krvavega terorističnega dejanja, sta mnogo več. V prvem stavku, ki ga je tržaški «Piccolo» lepo po svoje prikazal z mastno tiskanim, lepo vidnim komentarjem 'EFEKT BUMERANG’, je implicitna, skrita, cela vrsta reakcionarnih trditev. Med vrsticami namreč beremo: 'Prav jim bodi, Arabcem, tako se bodo naučili, kaj se pravi podpirati teroristične akcije proti drugim! Naj nikar ne mijavkajo, če enkrat čutijo na lastni koži, kaj to pomeni!’
Tu so postavljene v isti koš različne arabske dežele in osvobodilno gibanje palestinskega naroda, ki v obupnih razmerah, obsojen na smrt, lahko poudarja svojo neomajno voljo po pravični ureditvi narodnega vprašanja le s samomorilnimi vpadi borcev na izraelsko ozemlje, ker nima reaktivcev in težkih bomb, ki same iščejo cilj, kakršne so pred nekaj dnevi hladnokrvno uporabili Izraelci in pobili nad sto Palestincev v libanonskih taboriščih.
«Terorizem se ne izplača», piše člankar (in radio ga povzema) z nadutostjo in površnostjo, saj si sploh ne postavlja problema, da bi pogledal malo globlje v smisel te besede. «Terorizem», brez nobene obrazložitve, kot da bi obstajal en sam terorizem! Mi, Slovenci, jih poznamo nekaj več. Poznamo terorizem na smrt obsojenega naroda proti okupatorju in poznamo terorizem podivjanega okupatorja in izkoriščevalca, ki si nenasitno širi svoj življenjski prostor, dokler se mu ne zatakne in izbljuva vse, kar je pograbil. In danes poznamo v Italiji še en terorizem: provokacijo, ki jo pletejo tajne službe v korist domačih in mednarodnih vladajočih krogov, ki čutijo, da se jim temelji oblasti majejo in skušajo preusmeriti logični potek dogodkov. Že nešteti tovrstni dogodki v Italiji so imeli ta namen: trening obrambnih mehanizmov vladajočega razreda in vzgojo 'protitelesc' v javnem mnenju v obliki površnih predsodkov in v navajenosti na udomačeno pojmovanje vsakršnih upornikov kot 'banditov'. Domači teroristični podvigi so služili seveda še za politični pritisk, za oviranje razvoja delavskega in ljudskega gibanja, za javno in prikrito žuganje, za sondiranje odpora . . .
Danes smo priča takemu gnetenju javnega mnenja na svetovni ravni. Analizirajmo drugi citirani stavek, ki se je glasil približno, a nedvoumno: 'Akcija teroristov ruši mk o enotnosti arabskega sveta'. Tudi ta stavek sloni na predpostavki, da se slepo verjame drobcem novic, ki jih prinašajo tiskovne agencije in da se vzame kot suho zlato vse, kar izustijo teroristi. Imenovali so se «oborožena roka arabske revolucije»? Torej jih je treba vzeti kot take, resno, novicam je treba nekritično verjeti, sicer bi se prekršilo osnovno načelo igre, ki predpostavlja svetovno javno mnenje le na pol pozorno pred televizijskim ali radijskim sprejemnikom, ki je zanj edini ali glavni vir informacij in v katerega zato mora verjeti.
Pred nami so torej predstavniki arabske revolucije, ki se obnašajo kot kriminalci in s tem predstavništvom je ožigosan sam pojem arabske revolucije. 'Izvedenci', ki te dogodke komentirajo, pa gredo še dlje : ker so ti revolucionarji Arabci in ker ugrabljajo arabske državnike je jasno, da je arabska enotnost na tleh.
Problem arabske enotnosti je zelo zapleten in včasih tudi protisloven proces. O tem ni dvoma. Neumestno pa je. da razna občila delijo sodbe brez analize dogodkov, iz katere bi tudi porabnik novice lahko sklepal. To ni obveščanje temveč pogojevanje.
Taka poročanja žalijo bralca in poslušalca, ker predpostavljajo, da je naiven, brez spomina in da ga s.alae provokacije, odkrita izigravanja i" priznane zarote ne naučijo ničesar. Na eni strani se govori in piše, objavljajo se debele knjige, na primer, o delovanju imperialističnih tajnih služb, na drugi strani pa se jih nikoli ne skuša upoštevati pri dimanikah raznih dogodkov, niti ko diši po njih že od daleč 'Proces' proti ameriški tajni obveščevalni službi je dosegel absurd, da jo obsojajo za preteklo deloxanje, a jo hkrati puščajo neokrnjeno, da nadaljuje svoje nečedno početje.
Kar daje poseben pečat vsem tem reportažam o teroristih pa so nekatere njihove značilnosti, ki prikličejo v spomin znane pravljice za odrasle, ki so opisovale podvige princa vseh tajnih agentov: 007 in njegove komunistične, le na pol človeške nasprotnike.
Tokrat imamo pred sebaj 'šakala' Carlosa. Sin predstavnika venezuelske komunistične stranke, rafiniran, eleganten, vzgojen v Moskvi, pozna pet jezikov, vpleten v turške, arabske, japonske, nemške in korziške teroristične skupine, ki «kriva v Londonu, Bayswater, «se-
znam smrti», ki ga iščejo tajne policije vseh večjih zahodnih držav ('države svobodnega sveta’ bi zapisal Fleming, Bondov izumitelj). Mar ne bodo časnikarji odkrili, da ima Carlos tudi tretjo prsno bradavico kot 'Scaramanga' — mož z zlato pištolo, ki je prav tako ogrožal svetovni mir v Flemingovi zgodbici.
Strup podobnih pravljic, tiskanih v cenenih žepnih izdajah, ki si jih je lahko vsak kulturno nepreskrbljeni ali zdolgočaseni človek kupil na stojnicah, rabljene, ali pa jih gledal v kinematografih, če ga je zmamil mit nadčloveka, nam sili danes v naše domove skozi televizijske ekrane, radijska poročila in prve strani dnevnega časopisja.
Obsodba podobnega početja je potrebna, še bolj pa je potrebna obrazložitev in utemeljitev, zakaj so take in drugačne teroristične akcije nesmiselne, škodljive in obsodbe vredne: komu škodijo in komu koristijo. Če se dogodki ne znajo ali nočejo obrazložiti, jih vsaj ni treba demagoško strumentali-zirati.
PAVEL STRANJ
Lepa stara «kalunja» v Trebčah
(Foto M. Magajna)
PRED DNEVI JE ZAČELA OBRATOVATI HC «MRATINJE»
«Divjo» Drino nameravajo vkleniti v verigo jezov
Reka je lepa, vendar povzroča veliko škode - Ker toka primanjkuje je v načrtu gradnja 10 central z zmogljivostjo 4500 megavatov
Morda bi nam mogel kdo očitati, da se ponavljamo. Kritiko tudi sprejemamo, hkrati pa ponavljamo, da z veseljem in zadoščenjem objavljamo, vesti o vedno novih in novih zmogljivostih v jugoslovanski proizvodnji elektrike. Prav te dni je namreč začela obratovati hidrocentrala «Mratinje» na reki Drini.
V zvezi s tem najprej kratka premisa: ni ga razsodnega človeka, ki bi mu ne bilo žal, da se s centralami in drugimi objekti industrijskega značaja kvari okolje. Toda prav isti človek, za katerega smo rekli, da je razsoden, zahteva vedno več in troši vedno več ter se huduje, če ne morejo priti do tega ali onega, kar naj bi mu po vsej pravici propadlo. Sicer pa kdo bi se ne hudoval, če zmanjka elektrike ali če tok tako rekoč komaj doteka, da je človeku zaradi medle luči težko slediti tisku v knjigi ali časopisu. Smo torej v nekakšnem protislovju, ker bi hoteli imeti vsega in čim več, hkrati pa bi naj priroda ostala nedotakljiva. Vzemimo primer čudovite Soče, ki bi se je nihče ne smel dotakniti, vzemimo primer Drine, «najlepše reke na svetu» kot je zanjo rekel pokojni Nobelovec Ivo Andrič. In prav to reko — Drino — so začeli uklepati v beton. Seveda ne tako, da bi vso njeno strugo uklenili v železobeton, pač pa bodo njen mogočni tok izkoristili za proizvodnjo električne energije.
Malo je na svetu rek njenih dimenzij, ki bi imele tolikšen energetski potencial, kakršnega ima Drina. Tako pravijo strokovnjaki, ki s i tok reke tudi premerili. Drina, ki s svojim tokom «veže» tri republike — Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Črno goro — predstavlja veliko možnost za jugoslovansko energetsko ekonomijo, za katero smo še pred nedavnim rekli, da ima velikanske načrte, saj ne moie niti dohajati izrednega e-konomskega vzpona dežele. In ta reka s tolikšnim potencialom je premalo ali skoraj nič izkoriščena. In vendar bi mogla Drina dati milijarde in milijarde kilovatnih ur elektrike na leto. Pravkar dokončana hidrocentrala «Mratinje» je le en člen v energetski verigi, ki bo «vkovala» Drino. Obstajajo namreč načrti o gradnji desetih velikih in štiridesetih manjših central na Drini in njenem sotočju.
Kolikšna je potencialna moč Drine, nam pove naslednja številka: centrale, ki so že vgrajene in ki so v načrtu, bi mogle imeti zmogljivost 4500 megavatov, kar pomen: konkretno proizvodnjo skoraj 15 milijard kWh električne e-nergije na leto.
Čeprav smo rekli, da že obstajajo načrti, moramo dodati, da so morebitni graditelji šele pred ustreznimi pogajanji z oblastmi treh republik Srbije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore, da bi najprej pristale na gradnje, nato pa da bi združile vse razpoložljive sile za tolikšen načrt. Seveda so načrti velikanski in preden bi se jih lotili, bi bilo treba še marsikaj pripraviti, marsikaj urediti.
Med tem pa na Drini že raste drugi velikan, ki bo le za malenkost šibkejši od centrale «Mratinje». Gre za centralo «Bajina Ba-šta», za katero velja ugotovitev, da ima najvišji jez v Evropi. Centrala bo imela dva agregata z zmogljivostjo obilnih 600 megavatov. Centrala «Bajina Bašta» je posebna, tako imenovana reverzibilna centrala, ki bo v trenutkih
iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiii
velike porabe elektrike dovajala tok električnemu omrežju, v urah nizke porabe toka, pa bo svojo e-nergijo trošila za odvajanje vode v umetno akumulacijo, tako da bo ob nizkih vodah Drina imela vedno dovolj vode za pogajanje svojih turbin.
Obstajajo načrti, kot smo rekli, toda izvajanje teh načrtov terja veliko sredstev, dežela pa potrebuje vedno novih in novih energetskih virov. In ker so potrebe po pogonski sili nujne, je nujna tudi gradnja velikih objektov. V zvezi s tem bomo dodali naslednji nič kaj vesel podatek: v letu, ko se nam bliža, torej v letu 1976 bo znašal primanjkljaj v jugoslovanski proizvodnji električne energije le malo manj kot 3 milijarde kWh. Tako so pred nedavnim rekli na seji skupščine zastopnikov podjetij jugoslovanskega električnega gospodarstva. In primanjkljaj skoraj 3 milijard kWh je predviden v primeru najvišje poprečne proizvodnje elektrike. V primeru motenj zaradi nizkih voda ali zaradi naključnih izpadov termocentral pa bi ta primanjkljaj mogel postati še večji. To pa pomeni velikansko izgubo v gospodarstvu ali zaradi uvoza tuje e-lektrike ali zaradi zmanjšanja proizvodnje, če bi bil uvoz elektrike iz sosednih dežel nemogoč. In do razlike med proizvodnjo in porabo elektrike bo prišlo — kot smo rekli — tudi ob maksimalnem izkoriščanju hidrocentral, ob maksimalni uporabi akumulacij.
Iz leta v leto se poraba električne energije neverjetno naglo veča. Poleg majhnih porabnikov toka nastajajo tudi novi in novi industrijski obrati. Nekateri obrati bodo nastali tudi na območju so-
točja Drine. V mislih imamo n. pr. tovarno glinice v Zvorniku, o kateri smo že govorili. Gre za velikanski obrat, ki bo predelal na leto poldrugi milijon ton boksita. Tovrstni obrati pa tako rekoč požirajo električni tok.
Poleg omenjenih 40 majhnih hidrocentral bi morali na Drini — kot smo rekli — postaviti deset večjih central. To so HC Bijelji-na, šabac, Foča, Ustikolina, Zaton, Brodarevo, Vlaškovo, Bijeli brijeg, Višegrad in Dobravica. Največja med temi bi bila prav poslednja centrala, ki bi imela zmogljivost 500 megavatov.
Kot smo rekli, krije Drina o-gromen potencial za proizvodnjo e-lektrične energije. Ta reka, ki je razmeroma majhna, ima v sebi pogonsko silo mogočne reke Zambe-zi. Zares lepa je «divja Drina», vendar pa bi zares ne mogli ob tolikšnih potrebah pustiti tolikšne zmogljivosti v nemar. To trdijo tudi ljudje, ki bodo ob tem najbolj prizadeti, namreč ljudje, ki živijo ob njenem toku, posebno ob njenem gornjem toku, ki je najmočnejši. Sicer pa te ljudi tudi drugače razumemo, kajti Drina je mnogokrat povzročila tem ljudem veliko škode. Mnogokrat je uničila polja, neredko tudi domove. In zato ti ljudje pravijo, da bi bilo treba «lepo a divjo» reko «okovati», saj bi nato dajala dvojno korist. Po eni strani bi dajala električno energijo, z druge strani pa bi bilo vode tudi za vse druge potrebe, za vodovode, za namakanje, celo za ribolov.
Stara popevka govori o «krivi Drini». Zares, kriva in divja je, vije se med planinami, sedaj pa ji bodo vsaj v nekaterih tesneh «nadeli vajeti».
NA FILMSKIH PLATNIH
Sydney Pollack:
Three Days of thè Condor
Med ameriškimi novimi (Umi je «Three Days oj thè Condor» (1 tre giorni del Condor. 1975) gotovo eden od najbolj presunljivih. Režiser Sydney Pollack se je že večkrat izkazal, čeprav nas niso vsi njegovi filmi zadovoljili. Po tem novem delu pa se sprašujemo, ali niso tudi filmi «La vita corre sul filo», «Non si uccidono così anche i cavalli?» in «Come eravamo» prav tako zanimiva dela kot navdušujoči «Corvo rosso non avrai il mio scalpo». Nismo pa videli njegovih filmov «Questa ragazza è di tutti», «Ardenne 44 un inferno» in novejšega «Yakuza», ki ga še pričakujemo v Trstu.
Nedvomno pa je res, da pomeni sprejemanje oz. dvom spričo Pol-lackovega opusa sprejemanje oz. dvom spričo bistva novega ameriškega filma. Morda še v večji meri kot Arthur Penn je Pollack dedič klasičnega ameriškega demokratičnega intelektualca, ki v sprejemanju te dediščine sprejema tudi dediščino klasičnih zvrsti ameriškega filma. Doslej nas mnogi njegovi filmi niso zadovoljili, ker se nam je zdelo, da se ta demokratični humanizem redko «spoji» s strukturo zvrsti, da je raje postavljen ob njej kot v kakem kolažu (le «Corm rosso» je bil nekakšna izjema v razumevanju westerna). Toda prav v tem je morda Pollackova veličina, ki je tudi veličina novega ameriškega filma: se pravi v dokazu, da so strukture žanrov «nekaj drugega», pa čeprav povezanega, glede na humanizem ameriške demokratične ideologije. Kje pa se začenja ta skepsa v ameriškem filmu? Verjetno že v kakem klc .ične.m avtorju, kot je Anthony Mann.
«Three Days of thè Condor» se mojstrsko poslužuje detektivke in ljubezenske zgodbe, da razkrije samoto ameriškega državljana spričo političnih oblasti: zloglasna CIA je namreč protagonist tega filma. Tudi uporaba Roberta Redforda je kot že v j drugih Pollae.kovih filmih, zelo j zadeta — saj je Redford «dedič» I optimističnih herojev ameriškega | filma. Prav tako dobra je uporaba j Faye Dunaway, švedskega igral- j ca Maxa von Sydowa, Johna
boljši v scenariju kot v realizaciji. Zanimivo je le, da so najboljši prizori tisti, v katerih vidimo gledališki spektakel (pojavijo se v vseh štirih filmih) in da se zadnja dva filma (ki sta rahlo boljša — predvsem zadnji) dotikata vsakovrstnih filmskih žanrov.
Kot radovednost opozarjamo, da so film «Il mistero delle 12 sedie» snemali kot koprodukcijo v Jugoslaviji in da je pri režiji sodeloval bosanski režiser Rato čengič.
Kirk Douglas:
«Posse»
S filmom «Posse» (1 giustizieri del West, 1975), katerega je režiser, protagonist in producent, se hoče tudi Kirk Douglas navezati na ameriško demokratično ideologijo, hoče pa hkrati dokazati praznost demagogije ameriškega politika. Poslužuje se wes-tmske zgodbe, saj mu ivestmski milje omogoča, da odkrije začetke ameriške oblasti.
Film je v politični zgradbi zelo dosleden in zanimiv, pogrešamo pa, da mu je pripovedna westrn-ska struktura pogosto skoraj naključni material. Kljub temu gre za film, ki je vreden pozornosti.
Claude Chabrol:
«Les innocents aux mains saleš»
Francoski režiser Claude Chabrol je s filmom «Les innocents aux mains sales» (Gli innocenti dalle mani sporche, 1975) realiziral eno svojih najboljših del. Njegov opus temelji v celoti na razumevanju stereotipov klasičnih filmskih žanrov, in v tem oziru je abstraktna, povsem nerealistična zgradba tega filma čudovita. Vsebuje obenem značilnost kriminalke in ljubezenske zgodbe. dokazujoč melodramatični značaj obeh. Že dolgo nismo videli filma, ki bi v poudarjanju melo-dramatskega tona tako očitno izzival gledalca — predvajanje filma spremlja pogosto smeh,
— ------- —	----, ------ kar je Chabrol gotovo predvide-
Housemana, korektna pa inter- j val. saj je gledalca postavk pred
pretacija Cliffa Robertsona.
Dva filma Mela Brooksa
Tako smo torej videli vse štiri filme z režijo Mela Brooksa, po kronološkem redu: «Per favore, mn toccate le vecchiette», «Il mistero delle dodici sedie', (The Twelve Chairs, 1970), «Mezzogiorno e mezzo di fuoco» (Blazing Saddles, 1974) in «Frankenstein junior» (navajamo izvirne naslove in letnice le dveh filmov, ki so bili v Italiji predvajani po uspehu «Frankensteina» in ki smo ju sedaj videli — uspeh je privedel tudi do reprizne izdaje prvenca). Nimamo torej več dvomov, da je Mei Brooks skrajno šibek komični režiser, katerega uspeh je težko razumljiv in verjetno ne bo veliko trajal. Spričo njega je Woody Alien pravi genij, predvsem pa je velik komični igralec, kar Brooks vsekakor ni. kot nam dokazujeta kratki vlogi v dveh filmih, o katerih poročamo.
Pravzaprav Mei Brooks nima nobenega občutka za komični ritem: tu pa tam je kak dober komični moment, ki pa je verjetno
alternativo «sprejemanje bistva ali ironiziranje». Režiser sam o-bravnava marsikak moment v izrazito komičnem tonu Zelo dobra je interpretacija Ro-my Schneider, Roda Steigerja in Jeana Rocheforta.
Richard Quine:
<<w»
Richard Quine je ameriški režiser. ki nas je v preteklosti pogosto zadovoljil: filmi kot sta «Una strega in paradiso» in «Noi due sconosciuti» so nam obenem dajali veliko estetsko popolnost in zavest njene minljivosti v obstoječi realnosti.
Quine verjetno nujno potrebuje bogato produkcijo, saj njegovi filmi temeljijo na tem kritičnem prikazovanju estetske uglajenosti. Zanimivo je, da se njegov novi film zdi mani zanimiv, morda prav zato ker je «W» (W — Un thriller per TWiggy, 1973; igra seveda Twiggy, va John Vemon) skoraj televizijski proizvod. S produkcijo tega filma sta povezani dve imeni igralcev: Mei Ferrer in Ring Crosby.
SERGIJ GRMEK
llllllllllll.llllllllllllllllllllll.........................................
Na Madžarskemje davčna politika elastična: če nekoga potrebujejo, mu ne zavijejo vratu
Prejeli smo
QUI — ARTE CONTEMPORANEA. Trimesečna revija, ki jo izdaja Editaha.
BUDIMPEŠTA, decembra. — «Davkov nisem plačal po resničnih dohodkih, pač pa tako, kolikor so mi jih naprtili v občini,» je tožil budimpeštanski obrtnik. «Kljub temu pa nadaljujete z delom», mu je odvrnil sosed. «Da, kajti v občini mi ne bodo nikoli predpisali toliko davka, da bi ga ne prenesel», se je zaključil dvogovor.
Dvogovor je lahko skrajno iskren, lahko pa tudi izmišljen, vendar pa odraža stanje v davčni politiki na Madžarskem, kjer trčita med seboj dva zelo elastična nasprotnika, državni organ, ki od davčnega obveznika zahteva vedno več, ter davčni obvezanec, ki vedno toži, ki pa tudi vedno plača, ker se mu to še vedno izplača, hkrati pa tudi upa, da «jutri ne bo slabše».
Davčna politika na Madžarskem je do svobodnih poklicev in še posebej do obrti zanimiva, rekli bi raje zgovorna. V zadnjih letih so madžarske davčne oblasti postale ostrejše in globlje segajo v žep državljana, predvsem tistega, ki je na seznamu davčnih obvezan-cev. Od kar so začeli uporabljati davek kot enega izmed inštrumentov razredne politike, so določeni proizvodnji sloji pod vedno hujšim pritiskom, kar je tudi razumljivo, saj so ti sloji, v glavnem obrtniki na boljšem kot pa preprosti delavci in nameščenci, ki svoj davek skupnosti odštevajo s svojo proizvodnjo, oziroma jim ga odtegnejo že na osebnih dohodkih. Dohodki poprečnega delavca in nameščenca ne zanimajo davčnega funkcionarja, ker njegovo nalogo opravi že administracija, pri ka-
terem je delavec oziroma nameščenec zaposlen.
Drugače je s svobodnimi poklici, drugače z obrtniki in vsemi tistimi, ki niso na «plačnem seznamu». Zdravnik, književnik, gledališki ali filmski umetnik in še posebej obrtniki postanejo tarča davčnega funkcionarja, ki skuša pobrskati po vseh njegovih računih, da bi mož preveč ne prikril in s tem obogatel.
Vendar bi davčna uprava imela le premalo dela, če bi se ukvarjala le s tem. Na sezname davčnih obvezancev prihajajo tudi drugi državljani, ki s svobodnim poklicem in obrtjo nimajo nikakršne zveze. Dovolj je, da so si nabavili «hišnega čuvaja» ali kakršno koli «pasjo zalego», prav zares «zalego», kajti človekov «najzvestejši prijatelj» postaja na Madžarskem že razkošje. Ne morda zato, ker bi bil pes drag. Pač pa zato, ker so davki veliki. Madžarski državljan, ki prijavi psa, pa naj bo to čistokrvna žival z dolgim rodovnikom ali preprosti križanec s ceste, bo plačal 800 forintov na leto, kar je približno tretjina mesečne plače. Če pa psa prijavi kot lovskega psa, je davek neznaten. Kolikšno razkošje je v tem smislu na Madžarskem pes, nam pove tudi naslednji podatek: prav toliko plača Madžar za avtomobilsko takso ali pa za počitniški dom 60 kv. m površine.
Sicer pa se ustavimo malo tudi pri počitniških domovih ali pri vi-kendicah. Na Madžarskem je veliko ljudi, ki so si privoščili takšne počitniške domove. Veliko viken-
dov je že v samih periferijah večjih mest, posebej še v bližini Budimpešte, prav tako veliko pa ob Balatonu. Toda ne mislimo si, da so vse te vikendice zares skromni počitniški domovi, v katere se človek zateče na kratek oddih. Ob Balatonskem jezeru so tudi prave pravcate vile s 120 do 150 kv. m pokritega prostora in kjer se vrata odpirajo na elektronski način s pomočjo fotocelice. Lastnik take počitniške hišice seveda ne plača le 800 forintov letnega davka, pač pa mora odšteti veliko, veliko več, včasih toliko, kolikor preprosti delavec sploh zasluži. Na Balatonskem jezeru pa moremo videti tudi kak večji «čoln», ki je včasih podoben jahtici. In tudi za takšne «objekte razkošja» so davki neprimerno višji kot za preprost čoln, ki ga le registriraš.
Tisti, ki spremljajo «zgodovino bogatitve »na Madžarskem in odnos države do «novih bogatinov», vedo povedati, da se je mir med davčno upravo in novimi bogataši porušil le ob nekaterih primerih. Nikoli pa ni šlo za «zavijanje vratu», ker je to nemogoče. V dobi, ko postaja avtomobil vedno bolj «nujno udobno zlo», ko je pralni stroj nujnost 20. stoletja, ko je hladilnik prepotreben element gospodinjstva, bi bilo nesmiselno pritisniti na mehanika, elektrikarja in tehnika tako, da bi zaprli svoje delavnice. Kdo bi potem popravljal vozila, pralne stroje in hladilnike. Madžarske davčne oblasti se v svoji zadevni politiki držijo nekakšne elastične linije, pustijo obrtniku, «da diha», hkrati pa pazijo, da bi preveč ne oboga-
tel, pa čeprav je težko nadzirati bogatitev, ko so se pa ljudje naučili svoje bogastvo prikrivati. V tem smislu postaja «zanimivo» zlato, v zadnjem času pa postajajo «zanimive» tudi umetnine, starine, predmeti pač, ki na videz ne bodejo v oči, ki pa krijejo v sebi veliko bogastvo.
Na Madžarskem pa so vendarle imeli nekaj izrazitih primerov bogatitve na dokaj banalen način. V času, ko smo mi že zdavnaj pozabili na obroče hula-hop, so ti šele prilezli na Madžarsko. In ker je to postala «vesoljna manija», se je nekaj podjetnih ljudi vrglo na ta artikel in denar jim je kar tekel v blagajno. Nekaterim je uspelo ponovno obuditi v življenje davni, predvojni «jo-jo», ki je nekaterim prav tako prinesel veliko denarja. Takšni primeri pa so bili kmalu izolirani, saj ne prvi ne drugi primer ni tako «življenjski», kot je primer mehanika, e-lektrikarja, tehnika.
Državne oblasti se često znajdejo glede tega v težavah. Ubrati je namreč treba primerno pot, svoje davčno poseganje je treba primerno dozirati, kajti v nasprotnem primeru pridemo v precep, ali se na eni strani začne preveč izrazito kopičenje bogastva, ali pa premočna roka zaduši prepotrebno dejavnost, ker obrtnik izgubi u-panje na jutrišnji dan. Dvogovor, ki smo ga navedli v začetku je torej tisto merilo, po katerem se davčne uprave ravnajo v korist skupnosti kot davčnega izterjevalca kot tudi skupnosti kot uporabnika raznih obrtniških uslug.
SOBOTA, 27. DECEMBRA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: Proces proti Roberspierru
12.55	Komični filmi: Nore glave in Sorodniki moje žene 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Tedenska oddaja o šolskih problemih
17.00	DNEVNIK in Izžrebanje loterije 17.15 Program za najmlajše: Polna pest...
17.30	Festival češenj, risani film
17.40	Program za mladino: Božični program
18.30	Poljudna znanost: Proces proti Roberspierru
18.55	Bilo je poleti
19.20	Nabožna oddaja
Kronike dela in gospodarstva 'er Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	(DI NUOVO) TANTE SCUSE
Glasbeno govorni spored pripravlja Romole Siena. Nocoj bo na sporedu tretje nadaljevanje. Oddaja gre pač po tirnicah, po katerih je vozila že lani, ko ta se v skečih in baletih preizkušala Sandra Mondaini in Raimondo Vianello, z njima pa še «še-petalec», «barist» in mnogi drugi. Danes bo kot gost nastopila tudi Orietta Berti, ki je dolgo, dolgo ni bilo na televiziji. Ob tej priložnosti se bo občinstvo TV srečalo z njo tudi kot s filmsko umetnico. Ker smo v dobi velikih cerkvenih praznikov, se bosta Mondaini in Vianello prikazala tudi v biblijski obliki, predstavila se bosta namreč kot Adam in Eva
21.50	Od A do Ž: Dogodek kako i : zakaj?
22.45 DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
17.00	Konjske dirke v Rimu
19.00	Tedenska športna oddaja Dribbling in Športni dnevnik
20.00	Profili ital. povojnih glasbenikov:
GIORGIO FERR ARI
Simfonični orkester milanske RAI bo pod vodstvom samega avtorja izvajal dve Ferrarijevi skladbi
20.30	DNEVNIK
21.00	LABODJE JEZERO, drugo dejanje IN ŠESTA SIMFONIJA
Na sporedu so baletne skladbe Čajkovskega. Gre za nadaljevanje festivalskega programa, v glavnih vlogah nastopajo Liliana Cosi, Marinel Stefanescu in Martin Turcu. Najprej pride na vrsto drugi del baleta Labodje jezero, torej slovitega baleta, ki so ga prvič uprizorili v Moskvi pred malo manj kot sto leti! nato pride na vrsto Šesta simfonija istega skladatelja, vendar pa bodo izvajali le njen prvi del. Simfonijo je Čajkovski sestavil leta 1893
22.00	KRVOSESA BOLIJO ZOBJE Detektivka, ki jo je režiral Claude Guillemot
Neznanci so ukradli nekaj posod s krvno plazmo. Način, kako je krvna plazma izginila, navaja policijske funkcionarje na domnevo, da je krajo izpeljal znani tolovaj Pierrot. Po mnenju policije je bil tat povezan s kako tajno kliniko. V resnici pa nesrečni Pierrot krade kri za grofa Alekseja, ki ga je neko prekletstvo obsodilo na to, da se je začasno prelevil v krvovesa. Če ne more sam «na lov» za krvjo, mu jo morajo prinesti domov. Ko policija aretira Pierrota, se mož trudi, da bi ga spravili v zapor, ker bi se s tem otresel nesrečnega grofa. Toda policija ga pusti na svobodi, da bi z njegovo pomočjo prišla do tistih, ki to početje vodijo. In inšpektor Paumier se ni pustil zavesti. Potem ko je proučil nekaj primerov o krvosesih, je odkril tudi samega grofa, ker ga je pač neko prekletstvo k temu prisililo in se bo prekletstva rešil šele tedaj, ko bo naletel na človeka, ki se ga ne bo ustrašil, ter ko se bo zaljubil...
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.30, 10.35 in 12.00 TV ŠOLA:
Seminar, Izobraževalna oddaja. Propad stare Jugoslavije, Pa govor. Vzpon človeka, Književnost BiH 16.05 SMOG, dokumentarna TV drama
17.30	PO BELIH IN ČRNIH TIPKAH
Oddaja govori o klavirski literaturi dunajske klasike. Obravnava obliko hkrati pa predstavlja tri velikane in sicer Mozarta, Beethovna in Haydna
18.00	Obzornik
N. Ostrovski: KAKO SE. JE KALILO JEKLO, zaključno nadalj. 19.10 Dedek mraz
19.30	DNEVNIK
19.50	Tedenski zunanjepolitični komentar <0.00 AKORDI KOSOVA
Prenos festivala zabavnih melodij iz Prištine
21.20	DNEVNIK
21.40	ŠERIF V NEW YORKU, serijski film
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.30	Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK
20.30	HOLLYWOOD, Jokumentami film
21.30	Napoleonove ljubezni: GEORG1NA
22.20	J. S. Bach: Drugi Brandemburški koncert, izvaja slovenska filharmonija
TRST A
7-15, 8.15, 13.15. 14.15	20.15
Poročila; 7.05 Jutranja glasba;
11.35	Izbor iz tedenskih sporedov;
13.30	Glasba po željah; 17.00 Pra gram za mladino; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve: 18.30 Franz Liszt: Preludiji; 18.45 Glasbena lepljenka: 19.20 Glasbene diagonale; 19.40 Pevska revija;
20.00	Šport; 20.50 «Odskočna deska»; 21.20 Jazzovski trio; 21.30 Popevke: 22.30 Orkester tedna: Eumir Deodato.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30	17.30,
18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Prijetna glasba; 9.00 Folklorna glasba; 10.40 Pisan glasbeni spored; 11.15 Prisluhnimo jim skupaj; 11.30 Orkester Martelli; 12.00 Glasba po željah;
13.35	Plošče dneva; 14.15 Pevski program. 14.35 Ital zbori. 15.45 Solisti in orkestri; 16 45 Poje Ksenija Erker; 17.00 Primorska in njeni ljudje: Istrski akordi; 17.15 Zbor in orkester; 18.00 Vročih 100 kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo, domače viže; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasbene viže;
22.00	Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00. 13.00. 15.00. 19.00 Poročila 6.30 Jutranja glasba;
8.30	Jutranje popevke; 9.00 Vi in
jaz:	10.00 Posebna reportaža;
11.00	Lahka glasba in še kaj;
11.30	Drugi zvok; 12.10 Najnovejša lahka glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Drobec satire; 15.10 Oddaja za bolnike;
15.40	Veliki variete; 17.00 Izžrebanje loterije; 17.10 Valčki; 19.30 20 let italijanske ustave; 19.40 Verdijeva opera: «Moč usode».
SLOVENIJA
7.00,	8.00,	9.00,	13.00,	15.00,
19.00	Poročila; 6.50 Beseda na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Kaj glasba pripoveduje; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?;
10.45	Turistični napotki; 11.03 Sedem dni na radiu; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Ob bistrem potoku; 13.30 Priporočajo vam...: 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.45 «Vrtiljak»;
16.45	S knjižnega trga; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Gremo v kino; 18.05 Pogovor s poslušalci; 18.15 Glasbeni omnibus; 19.40 Ansambel Mojmira Sepeta; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Radijski radar; 21.30 Oddaja za izseljence;
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite previdni, ne zaupajte preveč ponudbam. Kontrolirajte svoje čustvene zadeve.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte na vsak način utrditi svoj nesolidni gospodarski položaj. Preživeli boste večer v družinskem krogu.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Umetniki bodo imeli dobre zamisli. Lepe možnosti za zaslužek. Veselje z osebo, ki jo ljubite.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Skušajte uporabiti v svojem poslovanju no ve organizacijske prijeme. Nikakor ne zadovoljite vseh zahtev ljubljene osebe.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaše pobude bodo zelo upoštevane. Bodite zelo previdni v svojih sodbah.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ukrepajte v skladu s svojimi sredstvi. Znali si boste pridobiti spoštovanje.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Zelo dobri izgledi za skupinska načrtovanja. Neko prijateljstvo postaja čedalje važnejše.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Pazite, da ne boste sprejemali prenagljenih ukrepov. S svojo neodločnostjo ogrožate izpolnitev načrtov.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zelo dobro vam bo šlo izpod rok vsako ročno delo. Povezali se boste z inteligentnim sodelavcem.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ognite se prevelikim naporom. Zadoščenje za intelektualce, posebno v zvezi z njihovim delom.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dosegli boste uspeh prav na področju, kjer so vas nasprotniki skušali izpodmakniti. Nervoznost.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Posebno ugoden dan za znanstveno in raziskovalno delo. Vaš psihološki čut vam bo zelo koristil.
„Rdeči“ Nazaret
V največjem arabskem mestu v Izraelu je bil za župana izvoljen komunist — Nelagodno sožitje Arabcev in Židov
Biblijski Nazaret si je v adventnem času izvolil komunističnega župana. »Upam, da bosta srp in kladivo lahko sodelovala s križem v korist našega mesta,« se je ob tem slikovito izrazil neki Nazarečan. Na krajevnih volitvah v tem največjem arabskem mestu v Izraelu je Demokratska fronta, ki jo obvladujejo komunisti, dobila 11 od 17 sedežev In za župana je bil izvoljen poslanec Teufik Zajad, član tako imenovane »arabske« komunistične partije Rakah, ki v zunanji politiki zastopa enaka stališča kot arabske države.
»Blagi" gangster
PARIZ, 24. decembra — Razburjenje zaradi najno-vejšega terorističnega dejanja na Dunaju se je v Pa rižu spremenilo v pravo zmešnjavo, ko se je zvedelo, da je dunajske komandose vodil Carlos. Illich Ramfc rez Sanchez, imenovan Carlos, je namreč francoski javnosti dobro znan kot Panitomas ali Zorro> torej nekdo, ki obstaja, pa ga nihče dobro ne vidi. Gre nam reč za tistega Carlosa, ki je 27. junija v Parizu ubil dva agenta protiobveščevalne službe ter ovaduha, ki ga je izdal. Potem je Carlos izginil in vse do dunaj skega atentata ga niso nikjer videli — oziroma so ga videli povsod: v Evropi, Latinski Ameriki in na Bliž njem vzhodu.
Francoska policija je naprtila Carlosu dolgo vrsto atentatov s talci, na žalost pa ga je tako »temeljito« spremljala in zasledovala, da nima niti njegove prave slike. Poleti so v pariškem tisku objavili — pravo ali nepravo? — fotografijo na videz dobrodušnega mlade niča bogatih las in s temnimi naočniki.
Zdaj je Carlos postal vodja organizacije, ki je iz vedla napad na ministre OPEČ na Dunaju in ki baje namerava ubiti med drugimi tudi saudskega ministra Jamanija in Sadatovo ženo Džihan.
Medtem ko današnji »Le Monde« piše, da so Carlosa pred časom ubili »zunaj Francije« člani njegove organizacije ali pa pripadniki neke tajne službe, pa je terorist v nekaj urah postal pravi »superstar«. Nje govi talci, ki so ga vsi po vrsti identificirali kot Car losa, so polni hvale, češ da ga ni prijaznejšega in mi lejšega človeka na svetu. Clan gabonske delegacije, ki je bil tudi med talci, je dejal: »Ce ne hi bilo Carlosa, bi se morali bati za življenje«. Kajti Carlos mu je de jal: »Nikar se ne sekirajte,« ter ga »prijateljsko po trepljal po ramenih«. Neki nigerijski delegat je dejal, da sta postala s Carlosom velika prijatelja, saj »mi je celo dal avtogram. Rad bi mu zapustil kakšen spo minček v zameno, kajti z vsemi je bil zelo prijazen in vse nas je pomiril.«
Carlos je zdaj že prekosil Fantomasa in Zorroja, saj je tudi zelo izobražen, ker govori najmanj štiri jezike. Prekosil pa ju je tudi v tem, da je spravil s sveta veliko več ljudi.
STANE IVANC
Kaj naj daje šola
Kitajske dileme o izobraževanju — »Čemu je potrebna šola, če prihajajo z univerze le delavci in kmetje?«
PEKING, 24. dec. — Kitajski minister za izobraževanje Cu King-hsln se je znašel v navzkrižnem ognju desettisočev profesorjev hi študentov po vsej Kitajski. Obtožujejo ga, da se je zadnje mesece intenzivno zavzemal za vzpostavitev izobraževalnega sistema, ki je veljal do kulturne revolucije, in napadal sedanji sistem, zasnovan na inštrukcijah in idejah predsednika Mao Ce Tunga.
Šestinštiridesetletni Teufik Zajad, dolgoletni član komunistične partije, je tudi znan pesnik, ki je izdal že tri pesniške zbirke. Ena izmed njegovih najbolj znanih pesmi opeva sirske in egiptovske vojake, ki so se v oktobrski vojni borili proti Izraelcem. Izraelec je tudi Zajad sam. Toda kot je rekel pokojni arabski poslanec Ab-del Aziz Zuabi: »Moj nerešljivi problem je, da sta moja država in moj narod že četrt stoletja smrtna sovražnika«.
Teufik Zajad je prvi izra elski župan, izvoljen na neposrednih volitvah. Je tudi prvi komunistični župan ne samo v Izraelu, ampak na vsem Bližnjem vzhodu.
Novice o njegovi izvolitvi židovski Izraelci niso spre jeli z navdušenjem. V uradnih političnih krogih izraža jo zaskrbljenost, v opozicij skih je slišati tudi zahteve, da bi bilo treba poostriti politiko do 400.000 izraelskih Arabcev. Vendar v krogih, ki so odgovorni za »notranjo arabsko politiko,« tako mož nost kategorično zavračajo Šmuel Toledano, premierov svetovalec za arabske zadeve, je izjavil, da liberalnejše politike do izraelskih Arabcev ki so jo začeli izvajati po letu 1966, ko so ukinili vojaško upravo, niso nikdar izpe Ijali do konca in da bi jo bilo treba dosledneje uresničevati.
Arabci v Izraelu so, kar se državljanskih pravic tiče, formalno enakopravni, čeprav iz razumljivih vzrokov ne služijo vojske. Hebrejski in arabski jezik sta enakopravna, zdaj vpeljujejo tudi v osnovne židovske šole obvezen pouk arabskega jezika. Arabci imajo okrog 370 svojih osnovnih in srednjih šol in na izraelskih univerzah študira nekaj sto arabskih študentov. Politično pa so nesorazmerno slabo zastopani. Proporcionalno bi morali imeti v parlamentu, ki šteje 120 poslancev, 14 zastopnikov, zaradi volilnega sistema, ki je močno vezan na ustroj velikih tradicionalnih strank, pa toliko poslancev nikdar niso imeli. Na volitvah leta 1969 je bilo izvoljenih v kneset sedem Arabcev, leta 1973 le trije. V državni administraciji so
imeli Arabci doslej najvišje mesto državnega sekretarja.
Seveda pa so Arabci v Izraelu politično razpeti med lojalnostjo do države in zvestobo do arabskega naroda in dileme med tem, ali so izraelski Arabci ali arabski Izraelci, ne bodo mogli razrešiti, dokler bo trajal arab-sko-izraelski konflikt, zato se tudi politično niso nikdar povsem znašli. Nekateri njihovi politiki kandidirajo na listah velikih izraelskih strank večina pa na raznih arabskih ali komunističnih listah. Svoje stranke niso nikdar imeli, čeprav so jo večkrat poskušali ustanoviti. Nazadnje je spodletel poskus ustanovitve stranke »Al Ard« (Zemlja), ki so jo oblasti prepovedale, češ da ne morejo dovoliti stranke, ki ima za cilj uničenje izraelske države.
Bolje so Arabci zastopani v krajevnih upravah, saj vodijo več kot 40 od približno 115 arabskih krajev. Toda lokalne uprave so bile doslej imenovane, medtem ko so jih zdaj začeli voliti. Teufik Zajad je bil tako izvoljen z dvotretjinsko večino glasov.
Notranja nasprotja v izraelski politiki do Arabcev znotraj države se živo kažejo tudi v Nazaretu samem. Na eni strani je bil v tem 40.000 glavnem mestu z izključno arabskim prebivalstvom povsem zakonito za župana izvoljen človek, ki je neprikrit nasprotnik ideje, na kateri temelji Izraelska država in čeravno židovski Izraelci nad tem niso niti malo navdušeni, nihče ne razmišlja o tem da bi zoper to administrativno ukrepali. Na drugi strani pa Nazaret v bistvu sestav Ijata dve jasno ločeni mest)
—	arabski Nazaret in židovski Nazaret, v katerem živi 20.000 Zidov, leži pa na gričih nad starim delom mesta, židovski Nazaret je posebna občina s svojim županom Tudi gospodarsko sta to dva različna svetova. Čeprav izra elska država vlaga tudi v razvoj arabske skupnosti in je življenjska raven Arabcev v Izraelu višja od standarda v arabskih državah, pa je še vedno nižja od povprečne ravni izraelskega prebivalstva. V Nazaretu je industrija
—	tekstil, čokolada, sestavljanje avtomobilov — osredotočena v židovskem delu, medtem ko Arabci žive v mestu od obrti in trgovine. Med tem ko v arabskem delu močno primanjkuje stanovanj, v židovskem delu, kot poroča »Le Monde«, na tisoče praznih sob čaka na nove židovske priseljence, ki prihajajo v to mesto v glavnem iz Ro-
munije, Maroka in Sovjetske zveze. Prebivalci Gornjega Nazareta so se uprli, ko so Arabci začeli kupovati stanovanja tistih Zidov, ki so se odpeljevali drugam in ministrstvo za stanovanjsko izgradnjo je bilo prisiljeno obljubiti, da bo poslej samo odkupilo vsako tako stanovanje.
Zdaj je skupina prebivalcev židovskega dela mesta zahtevala, naj bi popolnoma prekinili gospodarske stike s starim delom mesta. Poseben ad hoc odbor zahteva, naj bi zgradili poseben živilski trg za Gornji Nazaret in posebno avtobusno mrežo, ki zdaj služi obema deloma mesta. Tako kot drugod v Izraelu tudi v Nazaretu Židje in Arabci sicer živijo drug ob drugem, vendar ne drug z drugim.
ANDREJ NOVAK
Uradni tisk za zdaj ne navaja imena ministra Čuja, vendar pa se že pojavlja v stenčasih, ki jih po univerzah pišejo študenti in profesorji, in potemtakem uporabljajo prakso, značilno za kulturno revolucijo. V teh stenčasih označujejo ministra kot predstavnika buržoaznih in revizionističnih idej, ki je hotel »odpravit obsodbo«, ki jo je staremu izobraževalnemu sistemu izrekla kulturna revolucija. Ministra pa so medtem opazili v javnosti in pred nekaj dnevi se- je-skupaj z najvišjimi kitajskimi voditelji udeležil pogreba podpredsednika partije Kang Senga.
Minulo soboto in včeraj so tuje dopisnike v Pekingu povabili, da obiščejo dve veliki pekinški univerzi ter si preberejo stenčase z obtožbami proti ministru Cuju in njegovim pristašem, ter se udeleže nekajurnih pogovorov z vodstvom univerze.
V teh pogovorih je prišlo na dan, da se je ves klopčič pričel odmotavati takrat, ko je namestnik partijskega sekretarja univerze —pisal pi-
smo predsedniku Mao Ce Tungu in izrazil odkrito na. sprotovanje sedanjemu izobraževalnemu sistemu V pismu je zatrdil, da je raven pouka nizka, da študentje odhajajo na fizično delo, pri tem pa zanemarjajo učenje. Zastavil je vprašanje: Cernu je potrebna šola, če z univerze prihajajo delavci in kmetje? Na pekinški univerzi so novinarjem dejali, da Je Mao Ce Tung po tem pismu su. gerirai, naj bi začeli razprav-Ijati o tem vprašanju.
Zdaj je po dvoriščih pekinških univerz videti stenčase s kritikami nasprotnkiov sedanjega šolskega sistema. Le-ti naj bi zahtevali, da vodijo univerze ljudje, ki se ukvarjajo z znanostjo, ne pa delavci in kmetje, in da naj se srednješolci vpisujejo na fakultete takoj po končani maturi. S tem se pravzaprav zanika eden izmed široko propagiranih rezultatov kul-turne revolucije, po katerem morajo maturanti preživeti najmanj dve leti na fizičnem delu po vaseh in tovarnah. Zdaj se namreč le majhno število maturantov vpiše na
univerze, večina pa jih za vedno ostane na vasi.
Sedanji položaj na fakultetah je odraz prizadevanj, da bi nevtralizirali napade na kulturno revolucijo in njene rezultate. Poleg preseljevanja šolane mladine na vas se pod udarcem kritike v nekaterih slojih družbe nahajajo tudi množično gibanje proučevanja marksistične literature, odhajanje funkcionarjev na fizično delo, institucija »bosonogih«, oziroma priučenih »zdravnikov«, ki. jih je zdaj na Kitajskem že poldrugi milijon, in podobno.
Omenjenega ministra in namestnika partijskega sekretarja univerze so med kultur, neo revolucijo kritizirali in ju zamenjali. Cu je postal minister za izobraževanje šele januarja letos in sodi med skupino, ki so jo rehabilitirali in vrnili v družbenopolitično življenje. Liu Ping je bil tudi pred kulturno revolucijo na istem položaju, med revolucijo so ga zamenjali m postal je fizični delavec v fakultetni delavnici za montažo tovornjakov.
Nemirne zambijske meje
Zambijske gospodarske težave so še bolj pereče zaradi vojne v Angoli in položaja v Rodeziji — Kaunda: »Če ne bo sporazuma, bo v Rodeziji vojna«
OD NAŠEGA DOPISNIKA V LUSAKI
LUSAKA, 24. dec. — V novo leto stopa Zambija, širna centralnoafriška država z malo prebivalci in povrh še odrezana od morja, zavedajoč se težav, ki jo čakajo, pa ‘udi z dovolj jasno smerjo nadaljnjega ravnanja. To smer je izčrpno orisal njen predsednik dr. Kenneth Kaunda, tako v govoru na seminarju oboroženih sil o participativni demokraciji kot na zasedanju nacionalnega sveta stranke UNIP, po rangu drugega najvišjega partijskega telesa, takoj za splošno konferenco stranke.
Težišče prvega govora je bilo na mednarodnem položaju Zambije in njenih nalogah. Jasno se moramo zavedati, v kako okrutnem svetu živimo, je opozoril prvi mož dežele, svetu z vojnimi grožnjami v jedrski dobi, lokalnih konfliktov . v mnogih delih sveta, krivic, spletk, nepoštenosti in korupcije. Mir je marsikje ogrožen. Na jugu Afrike osvobodilne vojne niso končane. V Zimbabve bo prišlo do »skrajno intenzivnega oboroženega boja«, če poskusi za mirno rešite«' ne bodo obrodili sadov, če v nekaj tednih ne bo dosežen otipljiv napredek v smeri vladavine večine.
V Namibiji perspektive za formulo neodvisnosti, sprejemljivo za vse Namibijce, »niso svetle«. In tako ta dežela še nekaj časa ne bo dežela miru.
Še več. Tako v Zimbabve kot v Namibijo bodo tudi po dosegi neodvisnosti »silno hudi problf-mi in spopadi«. Spor med. voditelji Zimbabve se utegne razrasti v državljansko vojno. Samo odločni ukrepi, s katerimi bi ljudstvu te dežele dali na vladavini večine temelječo neodvisnost, lahko te konflikte odvrnejo
Največji problem za Zami-bijo pa je angolska vojna. Ta, sodi Kaunda, ogroža mir in varnost v vsem tem delu bija.
Zambijsko stališče do angolskega vprašanja je ne-
spremenjeno. Edini izhod je po tukajšnjem mnenju enotna angolska vlada vseh treh gibanj.- Kaunda je naštel dve možnosti, tretjo pa pustil odprto: 1. koalicijska vlada treh gibanj, ali 2. »vlada, ki bi jo sestavili drugi Angolci«, za katero pa bi jamčila vsa tri gibanja.
Implicite, vendar aovolj jasno je bile rečeno, da vlada, ki jo je sestavila MPLA. vlada LR Angole, ni dovolj reprezentativna, kajti »nerealistično bi bilo misliti, da more ena sama politična stranka vladati Angoli in pri tem ohraniti njeno teritorialno integriteto«. Sicer pa je Zambija odprta za vsako tretjo obliko vlade, s pogojem, da bi prinesla konec vojne.
Takšno stališče Zambija zagovarja vzlic podpori MPLA, Ki je trajala od nastanka te organizacije. Kaunda: »Nobenega drugega gibanja nismo podpirali.« Toda potrebno je spoštovati sklepe OAE, ki je priznala vsa tri gibanja. »Za to priznanje so bili razlogi. Teh razlogov cr-žavljanska vojna ni izničila.«
Skratka, stališče je takšno-le: Angola je žrtev tuie intervencije. Vse tri politične stranke so odgovorne za to tragedijo. Podpiramo oborožen boj v še odvisnih deželah, nismo pa za uporabo vojne sile v neodvisni deželi: zato Zambija podpira politično rešitev toga vprašanja.
Tukaj doslej niso komenti-
rali — ne v časnikih ne sicer — stališča Nigerije in Tanzanije, ki sta obe navedli južnoafriško intervencijo v Angoli kot poglavitni razlog za priznanje LR Angole. Odnosi Zambije z obema državama so bili poudarjeno prijateljski, z Nigerijo zlasti po padcu Govonovega režima. Prav tako se vzdržujejo komentiranja o brezrezervni dejavni podpori Mozambika stvari MPLA in LR Angole. Pač pa je dr. Kaunda, govoreč o razdoru v Angoli, postavil Mozambik kot »svetal zgled, kaj lahko doseže enotno, angažirano in nesebično vodstvo pod zastavo Frelima«.
Zambija, odrezana od morja, je razumljivo življenjsko zainteresirana za tranzit svojega blaga do morskih pristanišč skozi kolikor se da prijateljske ali vsaj dobronamerne dežele. Ker je železnica prek Angole do Benguele in luke Lobito dejansko zaprta že več mesecev in vzlic zagotavljanju voditeljev UNITA verjetno še precej časa ne bo prevozna; ker je izhod na morje prek Rodezije do nadaljnjega prav tako zaprt, ostane predvsem — sorazmerno najdaljša — pot do pristanišča Dar es Salaam v Tanzaniji. Vendar bo železnica Tanzam, zgrajena s kitajskimi krediti in ob pomoč; kitajskih delavcev, še nekaj časa poskusno obratovala, pa tudi luko v Dar es Salaamu šele razširjajo za prevzem
bistveno povečane količine blaga v prihodnosti. Spričo vsega tega je razumljiv interes Zambije na sorazmerno najbližjih poteh do morja. To pa so mozambiška pristanišča Beira, Nakala in Lou-renco Marques.
Razen zboljšanja cest na vzhod, so predstavniki Mozambika in Zambije že dosegli načelno soglasje o gradnji nove železnice med obema deželama.
Eden temeljnih kamnov zambijske zunanje politike bo še naprej dobro sosedstvo, kar je »praktični imperativ«. Izvzemši Zimbabve, Namibijo in Angolo, je »povsod dragod okoli nas položaj zelo ugoden za povečano sodelovanje pri oblikovanju miru in blaginje na podlagi enakopravnosti«. Ko poudarjajo, da je Zambija na sredini med vzhodno, osrednjo in južno Afriko, opozarjajo na nujno potrebo zboljšanja odnosov s sosedi. Kajti, kot je dejal Kaunda, »nikoli ne bomo vami, ne bomo se razvijali v miru in širili meja svoje svobode, če ne bodo razmere v Zairu, Tanzaniji, Mozambiku, Malaviju in Bocvani trdne in vame«.
Stvar osvoboditve Namibije in Zimbabve je zambijska stvar, še naprej bodo podpirali osvobodilni boj na jugu Afrike, v Zimbabve, Namibiji m Južni Afriki V Zimbabve je možna le neodvisnost na podlagi vladavine večine prebivalstva. V Namibiji je možna le rešitev na podlagi nedeljivosti ozemlja, spoštovanja želja ljudstva; rešitev v obliki ustanavljanja bantustanov za Zambijo ni sprejemljiva. V Južni Afriki je potrebno odpraviti apartheid.
Srečanje v senci
Ministrski sestanek OPEČ na Dunaju dosegel nekaj pomembnih sklepov, čeprav jih je ugrabitev zasenčila
Decembrski ministrski sestanek organizacije držav izvoznic nafte (OPEČ) bo najverjetneje ostal znan predvsem zaradi tega, ker je (doslej še neznana) skupina teroristov ob sklepu dunajskega sestanka ugrabila dvanajst naftnih ministrov, torej vse, razen predstavnika ibu Dabija el Oteibe, ki je predčasno zapustil srečanje na Dunaju. Kljub temu, da bo inici-dent zatemnil tokratni dogovor predstavnikov OREC, se velja podrobneje pomuditi ob sklepih ministrskega sestanka.
Za razliko od prejšnjih srečanj, ko so po svetu krožili najrazličnejši izračuni in mnenja po zvišanju cen na fte, je bil decembrski sestanek pravzaprav izjema. Deloma zato, ker je potekal v senci komaj končane pariške konference o mednarodnem gospodarskem sodelovanju — kjer so v skupini držav v razvoju sodelovale tudi naftne izvoznice — deloma pa pod vtisom oktobrskega sestanka OPEČ, na katerem so sicer povečali ceno nafte za deset odstotkov, obenem pa jo za mrznili do junija 1976.
Tokratno srečanje je imelo na dnevnem redu predvsem dve točiti Razpravljal! so o ceni nafte v luči najnovejšib dogodkov v svetu ter izračunov skupine strokovnjakov, ki so že od oktobra razpravljali in preračunavali vrednosti sedanje cene črnega zlata, glede na gibanje inflacije in drugih cen v svetu. In drugič, ministri so razpravljali tudi o utrjevanju enotnosti proizvajalk nafte.
Prva točka je v glavnem po-dogovora OPEČ, da bodo cene nafte do junija 1976 osta le nespremenjene. Takšen
sklep je narekovalo več dejavnikov. Izvoznice nafte so se spričo pričetka dialoga med svetovnim Severom in Jugom, ki po opravljeni pa riški pripravljalni fazi utegne v precejšnji meri vplivati tudi na način oblikovanja naftnih cen, odločile za pot sodelovanja pri usklajevanju cen najpomembnejših proizvodov na svetovnem trgu.
Poleg tega je postalo povsem očitno, da so sedanje cene črnega zlata izredno breme za veliko večino držav v razvoju, posebej še, ker bi bilo morebitno novo poveča-
nje cen nafte, ob istočasnem nenehnem dvigovanju cen drugih dobrin, ki jih kupu Jejo države v razvoju, gotovo neprimerno in bi lahko pri peljalo do trganja enotnost! med državami v razvoju, ka mor navsezadnje sodijo tučt naftne izvoznice.
Drugi del razprav na to kratnem srečanju je velja usklajevanju cen nafte gle de na kakovost in bližini trga, na katerem se nafta prodaja. Članice OPEČ nam reč želijo skleniti sporazum o natančno določeni ceni nafte v vsaki državi članici, da bi na ta način preprečili posameznim državam prodajo nafte pod ceno, ki jo je določil ministrski sestanek organizacije. Prav spričo dosedanjih nihanj cen, vlog naftnih družb, ki so ponekod družbo bojkotirale naftne avkcije, pa tudi zaradi občasne nedorečenosti planiranja porabe dohodkov v članicah OPEČ se je v zadnjih letih dogajalo, da so naftne izvoznice nekolikanj zniževale ceno črnega zlata in tako krnile enotnost dogovorov v OPEČ.
BOŽO MAŠANOVIC
Konferenca evropskih partij
Moskva ostro spreminja smer
KP SZ ni več zainteresirana za hitro sklicanje posvetovanja
Ko se je pred dobrim mesecem v vzhodnem Berlinu razšla redakcijska komisija za pripravo dokumenta kon-jerece evropskih komunističnih partij in sporočila le, da se bo januarja znova sestala, je bilo jasno samo to, da je moralo priti do novih zapletov in da je sama konferenca odložena. Prvi hip je bilo težavno ugotoviti, kaj se je zgodilo, da se je sestanek, ki bi moral sprejeti dokončni dnevni red in določiti datum konference, končal brez rezultata.
Mnoge delegacije, ki so se udeležile tega sestanka, so sicer takoj po njem dovolj jasno povedale, da so se pojavila nova nesoglasja in razlike _ to je storila tudi delegacija ZKJ — pojasnile so tudi svoja sta lišCa, toda vendarle je moralo miniti nekaj časa, da je bilo iz posamičnih kamenčkov mogoče sestaviti ko likor toliko popolen mozaik, zlasti še, ker so nekatere vzhodnoevropske par tije potrebovale dalj časa, da so javno razložile svoje poglede.
Različni pristopi
No, zdaj je to storjeno, snovi je dovolj in odgovor, ki ga je mogoče
dati na vprašanje »Kaj se je od 17. do 19. novembra dogajalo v vzhodnem Berlinu?« ni več špekulacija, ampak temelji na številnih javno objavljenih pričevanjih in stališčih. A preden jih bomo poskušali povzeti, si prikličimo v spomin nekaj »tehničnih« podatkov, ki niso brez vsebinskega pomena.
Priprave na konferenco evropskih KP trajajo že skoraj dve leti. Oktobra 1974 je bil v Varšavi prvi pripravljalni sestanek, ki se ga je udeležilo 28 evropskih partij. Tu so se dogovorili, naj bi bila konferenca do srede leta Ì975. Posvečena naj bi bila boju za mir, varnost, sodelovanje in socialni napredek v Evropi in naj bi bila vsebinsko ustvarjalni prispevek evropskih komunistov k graditvi novega političnega ozračja v Evropi po vrhunski konferenci varnosti v Helsinkih Decembra 1974 je bil nov pripravljalni sestanek v Budimpešti, kjer so govorili o načinu delovanja konference in njenih dokumentih ter ustanovili redakcijsko komisijo za pripravo dokumentov s, sedežem v Berlinu-
Zamisli o cilju, smislu in metodah take konference so bile že od začet ka precej različne. Na eni strani je bila skupina partij (med njimi ZKJ, KP Romunije KP Italije, KP Špani je, KP Velike Britanije, Leva partija komunistov švedske, delno KP Francije), ki je menila, naj bi sklepni dokument imel značaj sporočila za tisk; cilj konference naj bi bil široko od-
piranje komunistov proti demokratičnim in naprednim silam za sodelovanje v boju za mir, varnost in družbeni napredek v »pohelsinški« Evropi, posvetovanje naj bi bilo javno, sklepe naj bi sprejemali soglasno, zagotovljeni bi morali biti popolna enakopravnost in samostojnost vseh partij.
Druga skupina partij (KP SZ, vse druge vzhodnoevropske partije, razen romunske, in številne manjše zahodne partije) so bile predvsem za obširen politični dokument, ki naj bi imel pomen in vlogo generalne politične linije, obvezne za vse partije. Konferenca naj bi poudarila odločilno vlogo ZSSR in drugih vzhodnoevropskih socialističnih držav za mir in popuščanje napetosti, poudarila naj bi tudi avantgardno vlogo komunistov v mednarodnem delavskem gibanju, zahtevala njihovo monolitnost, koordinacijo, enotnost in uskladenost akci je; medsebojni odnosi morajo temeljiti na načelih proletarskega interna-cionalizma, antikomunizem in antisov-jetizem pa sta najbolj zanesljivi metodi za prepoznavanje in odkrivanje sovražnika.
Dogovarjanja in pogajanja med zagovorniki tako različnih zamisli so bila naporna, saj je bilo očitno, da po vsebinski plati nobena stran ne bo popustila. Prav tako je bilo jasno, da bo konferenco mogoče sklicati le, če bo dosežen kompromis, po katerem naj bi iz sklepnega dokumen-
ta črtali vse tisto, o čemer ni mogoče doseči soglasja. Na letošnjem oktobrskem sestanku redakcijske komisije v Berlinu je delegacija Enotne socialistične partije Nemčije predlagala osnutek sklepnega dokumenta ki je bil dokaj blizu možnemu kompromisu in ki ga je velika večina partij ocenila kot sprejemljivo osnovo za izdelavo dokončnega osnutka. S to oceno so se partije oktobra razšle in se dogovorile za nov sestanek 17. novembra, na katerem naj bi sprejo le dokončni osnutek sklepnega dokumenta, dnevni red konference in datum.
Toda na tem sestanku je prišlo do presenetljivega obrata. Kot povzemamo iz izjav in pisanja zahodnoevropskih partijskih voditeljev in partijskih glasil. posredno pa tudi iz pisanja partijskih glasil v vzhodni Evropi, je delegacija vzhodnonemške partije na tej seji redakcijske komisije predlagala nov osnutek sklepnega dokumenta, ki vsebuje skoraj izključno samo poglede, ocene in stališča tistih partij, ki so zbrane okrog KP SZ, in še te ocene in stališča so hudo zaostrena. Bistveno v tem novem osnutku je vztrajanje pri vodilni vlogi ZSSR in socialističnega tabora, na internaciona-lizmu in na tem, da mora dati konferenca evropskih partij politični dokument, ki bo obvezna generalna linija za vse evropske komuniste Takšen obrat je z vso gorečnostjo in avtoriteto podprla sovjetska delegacija, za njo pa delegacije vseh vzhodnoevropskih držav razen Romunije. Poleg le-te so takšnemu preobratu resno ugovarjale delegacije ZKJ, KP Italije, KP Španije, KP Velike Britanije, Leve partije komunistov švedske, do neke mere KP Francije, medtem ko nekatere manjše zahodnoevropske partije (na primer KP Švice ali KP Irske (očitno niso bile trdno prepričane, kaj storiti-
Rezultat hude zaostritve sovjetskih stališč je bil, da je postalo popolno ma nemogoče sklicati konferenco v predvidenem roku (še letos ali januarja 1976, vsekakor pa pred 25. kongresom KP SZ, ki je predviden za konec februarja 1976) in da je datum konference sploh postal zelo vprašljiv- Največjo pozornost pri vsem tem vzbuja seveda vprašanje, zakaj je sovjetska partija tako zaostrila svoje stališče. Prava povodenj teoretskih člankov v vzhodnoevropskem partijskem tisku, ki poudarjajo pomen socialističnega intemacionalizma, vodilno vlogo ZSSR in socialističnega tabora nujnost monolitnosti in enotnosti mednarodnega komunističnega giba
n ja, ostro napadajo revizionizem, oportunizem itd., ne more dati prepričljivega odgovora. Vse to so namreč znana stališča in v njihovem zagovarjanju ni prav nič novega. Novo je le to, da je bila Sovjetska zveza, vse odkar se je pred dvema letoma rodila ideja o evropskem posvetovanju komunističnih partij, očitno zelo zainteresirana zanj in pripravljena tudi na daljnosežne kompromise, da bi le prišlo do njega — zdaj pa ni več. SZ si je želela da bi bilo posvetovanje čim prej po helsinški konferenci o evropski varnosti, vsekakor pa pred februarskim 25- kongresom KP SZ. Komentatorji so tedaj ocenjevali, da je sovjetskemu vodstvu veliko do tega, da bi na partijski kongres lahko prišlo z posvetovanjem evropskih komunističnih partij, ki bi ga bilo lahko pokazati kot uspeh, saj bi tak sestanek nedvomno podprl politiko popuščanja in dal sovjetskemu vodstvu priznanje zanjo, po drugi strani pa bi že samo dejstvo, da KP SZ vendarle seda za skupno mizo s tolikimi tujimi KP, medtem ko Kitajci tega ne morejo storiti, prineslo pomembne točke sovjetski partiji tudi na področju konfrontacije s Kitajsko. Veljala je misel, da sta to tako veliki prednosti, da bo KP SZ zanju pripravljena privoliti v kompromis glede metodologije dela konference in tudi glede marksističnega vsebinskega poudarka-
Kj'e so vzroki in kakšni so?
In res je vse šlo v tej smeri — vse do 17 novembra letos, ko je voz sovjetske politike do evropskega posvetovanja partij ostro zavil vstran. KP SZ ni več zainteresirana za hitro sklicanje posvetovanja, vsekakor ga noče več pred 25. kongresom. Zahodni partijski viri navajajo, da je vodja sovjetske delegacije v Berlinu, sekre-tar CK Konstantin Katušev vztrajal da mora biti sklepni dokument »do-’ ber« (ve se, kaj to v sovjetski interpretaciji pomeni) in da ni toliko pomembno, kako dolgo bodo še trajale priprave na konferenco in kdaj bo kot je pomembno, kakšen dokument bo sprejela. To je praktično izzvenelo kot ultimat, ki so ga še zaostrili predstavniki drugih vzhodnoevropskih partij, med katerimi je na primer vodja čehoslovaške delegacije Vasil Bilak zahteval celo, naj bi na konferenci vnaprej usklajali govore šefov nartii ki st j? bodo udeležile!
Samo po sebi se seveda vsiljuje vprašanje, kaj se je zgodilo v Moskvi, da je prišlo do takega obrata? Tu ni več stoodstotno zanesljivih virov, na katere bi se lahko sklicevali, zato tudi sodbe o vzrokih niso dosti več kot razmišljanje o mogočem in verjetnem. Predvsem je treba ugotoviti, da zaostritev sovjetskih stališč do mednarodnega komunističnega gibanja m osamljena, ampak da je zadnje mesece prišlo do ostrejših sovjetskih ocen mnogih mednarodnih vprašanj, tako na primer glede odnosov z ZDA, vloge NATO, položaja v Evropi po helsinški konferenci, položaja v Aziji in podobno. V sovjetskih mednarodnih nastopih in domačih ocenah že nekaj mesecev ni več opaziti nekdanjega navdušenja nad popuščanjem napetosti ter dogovarjanjem in sodelovanjem med Vzhodom in Zahodom; čedalje več je slišati kritičnih glasov in celo očitkov, da « procesi ne potekajo ta-kot bi bilo želeti, za kar sovjetska stran krivi seveda Zahod.
Obenem s tem se močno krepijo integracijske težnje v vzhodni Evropi in osrednji pospeševalec tega procesa le spet Sovjetska zveza. Nikoli doslej še ni bil javno dan tolikšen poudarek politični idejni, gospodarski in vsakr-sni drugačni integraciji socialistične-ga tabora in nikoli doslej tudi še ni bilo toliko konkretnih ukrepov v tei smeri.	J
Kar se evropskega komunističnega gibanja tiče, je treba reči, da sovjetska partija s hudimi dvomi in z nezaupanjem gleda na usmerjanje italijanskih, francoskih in španskih komu-mstov k nekonvencionalnim, novim oblikam boja za socializem v svojih dezelan in tudi na novo, nekonvencionalno, pluralistično podobo socializma ki io gradijo te partije. Cedalie pogo-' stnejse in ostrejše so sovjetske kriti ke na račun največjih zahodnoevropskih ^komunističnih partij in včasih ima človek dokaj močan občutek, da ie sovjetsko nezadovoljstvo z zahod-noevropskimi komunisti prišlo že tako daleč, da manjka samo še korak, pa bodo v Moskvi največje zahodnoevropske komunistične partije obtožili revizionizma in social demokratščine.
Vse našteto je brzda vplivalo na spremembo sovjetskega stališča, skoraj gotovo pa navedeni vzroki še niso vsi. Kaj bi še morali vključiti v to razmišljanje, bo najbrž postalo jasno šele po 25. kongresu KP SZ čez dobra dva meseca, ko bodo spremembe v sovjetski politiki (in morda tudi v osebnostih te politike) jasneje definirane.
Tono'» Q'nnic
PRIMORSKI DNEVNIK 6
IZBOR IZ DELA
27. decembra 1975
Rekord v Velenju
Za letos načrtovano proizvodnjo lignita so dosegli deset dni pred koncem leta — Rekord: 4,28 milijona ton
VELENJE, 25. dec. — Leto, v katerem je rudarsko-elektroenergetski kombinat Velenje praznoval stoletnico rudarstva v šaleški dolini, so delavci devetih TOZD, rudnika lignita Velenje proslavili z rezultati, ki se jim jih ni treba sramovati.
Do dneva republike so nakopali že 3.900.000 ton premoga, toliko, kot lani v vseh 12 mesecih. Letni načrt — 4.150.000 ton, so dosegli že 10 dni pred koncem decembra, celotna količina 4.280.000 ton, pa pomeni doslej naj-večji pridelek premoga, ki so ga velenjski rudarji nakopali v enem letu.
V 10-odstotno povečanje odkopnega učinka so morali rudarji vložiti nemalo naporov. Na delo so redno prihajali tudi ob sobotah, pogosto pa celo oh nedeljah. Tako so letos delali kar 291 dni. Njihova povprečna dnevna proizvodnja je bila 14.728 ton,
najvišja dnevna 18.400 ton, rekordna mesečna 419-000 ton.
Poudariti je treba, da so jih pri delu pestili precejšnji problemi; najprej jamski požar, nato omejevanje uvoza in nelikvidnost. Le izjemna vztrajnost in občutek odgovornosti sta omogočila pra-' vočasno In uspešno izpolnitev zadanih nalog.
Za leto 1976 načrtujejo v velenjskem rudniku (3600 zaposlenih proizvodnjo 4,350.000 ton. Ta izkop bo najverjetneje pokril potrebe po velenjskem lignitu, čeprav ga bo največ porabila Šoštanj ska termoelektrarna.
Podobno kot rudarji se z dobrimi rezultaiti dela lahko pohvalijo tudi delavci nekaterih drugih TOZD rudarsko, elektroenergetskega kombinata Velenje. V termoelektrarni Šoštanj so letos proizvedli kar 2 milijardi 450 milijonov kWh električne energije. Obratovalna pripravljenost vseh I
blokov se je občutno zvečala. izpolnitev delovnih obvez pa se ne kaže le pri proizvodnji prepotrebne električne energije, ampak v enaki meri pri izgradnji novega objekta — TE Šoštanj IV.
Delovni načrt za. prihodnje leto. predvideva 3-odstotno po-večanje proizvodnje električne energije. Zato bodo vse njihove moči uperjene v čim večjo obratovalno pripravljenost.
Delavci REK Velenje so uspešno sklenili letošnje poslovno. leto. Prav tako so izpolnili zastavljene naloge pri izvajanju srednjeročnega programa in z njim povezanih investicij v rudnik ter v TE Šoštanj IV. Z optimizmom lahko gledajo v leto 1977, ko bodo morali porabnikom zagotoviti 4.700.000 ton premoga, saj bo takrat skupna inštalirana zmogljivost TE Šoštanj znašala kar 745 megavatov.
ŠTEVILO ZAPOSLENIH
OKTOBRA 1975 V POSAMEZNIH REPUBLIKAH IN POKRAJINAH
°0DATKI ! ZVEZNI ZAVOD ZA STATISTIKO
OZ.SRBIJA WWWWI 1.194.200 HRVAŠKA MtWMWWi 1.155.200 < BIH WWW 683.400 ' SLOVENIJA WWW! 673.700 VOJVODINA WWI 481.700 MAKEDONIJA Wtl 340.800 KOSOVO ♦( 139.200"?
ČRNA GORA ♦ 104.100
JUGOSLAVIJA 4,7/2.300
Program za vračanje zdomcev
Potrebna veliko večja strateška in kreativna akcija vse družbene skupnosti — V naslednjih petih letih naj bi se v družbenem sektorju v Jugoslaviji zaposlilo okoli 900.000 novih delavcev
BEOGRAD, 25. dec. (Tanjug) — Čeprav ima naša država trenutno omejene možnosti za «n» oro<«v,^	fnrai nr
večje zaposlovanje, pa je treba reči, da perspektive za postopno vračanje naših zdomcev, objektivno vzete, niso slabe. Seveda pa bo še potrebna veliko večja strateška in kreativna akcija vse družbene skupnosti — od občin in organizacij združenega dela do republik, pokrajin in federacije — je dejal predsednik zveznega komiteja za delo in zaposlovanje Svetozar Pepovski v pogovoru z novinarjem Tanjuga.
Zvezni komite je izdelal zelo konkreten program ukrepov in akcij za postopno vračanje naših delavcev iz tujine in za njihovo zaposlovanje v domovini. Program bo-
Nemška knjiga o Jugoslaviji
BERLIN — Pod naslovom »Tako pisana dežela« je v NDR te dni izšla že druga izdaja te knjige o Jugoslaviji, ki jo je napisala Ursula Enderie, dolgoletna dopisnica berlinskega radia v Beogradu. Knjigo so drugič natisnili v 30.000 izvodih, ker je zanimanje za prvo izdajo »Tako pisane dežele«, ki je postala svojevrstna uspešnica, bilo izjemno. V predgovoru k drugi iz. daji Ursula Enderie poudarja, da se politično življenje v Jugoslaviji po svojih oblikah m metodah loči od »naših pojmovanj«, da pa je socialistična zavest jugoslovanskega delavskega razreda pognala že globoke in čvrste korenine. Na polni enakoprav. enosti narodov in narodnosti in upoštevanju njihovih posebnosti je zrasla socialistična skupnost, ki je prijateljsko povezana z NDR, zaključuje avtorica.
do poslali zveznemu izvršnemu svetu.
Po besedah Pepovskega naj bi se v naslednjih petih letih v družbenem sektorju zaposlilo v Jugoslaviji okrog 900.000 novih delavcev. Toda niti tako veliko povečanje zaposlenosti ne bo zadoščalo, da bi te probleme radikalneje rešili. To se- pravi, da bo treba možnosti za zaposlova nje še naprej širiti. Take možnosti so po Pepovskem v popolnejšem izkoriščanju obstoječih zmogljivosti v državi, hitrejšem razvijanju tako imenovanega malega »gospo-, darstva, gospodarjenju na podlagi osebnega dela, v kmetijstvu, v gospodarskem usmerjanju prihrankov naših zdomcev itd.
V domačem gospodarstvu izkoriščamo proizajalne zmogljivosti še zmeraj manj kakor 70-odstotno, v državah, v katerih so zaposleni naši zdomci, pa izkoriščajo 80 do 85 odstotkov zmogljivosti. Okrog 70 odstotkov naših delavcev dela v eni, komaj 18 odstotkov pa v dveh izmenah. Z drugimi besedami — v obstoječih proizvajalnih zmogljivostih imamo, je dejal Pepovski, velike možnosti za povečanje zaposlenosti, in to brez dodatnih investicij ali pa z minimalnimi investicijskimi naložbami.
če bi izkoristili samo polovico neizkoriščenih zmogljivosti v industriji, je dodal Pepovski, bi po najnovejših podatkih lahko znatno povečali narodni dohodek in za-
poslili še 110.000 do 120.000 delavcev.
Tako imenovano »malo gospodarstvo«, ki je v jugoslovanski gospodarski strukturi udeleženo komaj s kakimi 4 odstotki (na Japonskem približno s 43, v ZDA pa s 15 odstotki), je izredno pomembno pri reševanju zaposlenosti v državi. To področje pri nas ni bolj razvito tudi zato, ker smo se preveč usmerjali v gradnjo čim kompletnejših
Nagrade INE za književnost
„ ZAGREB — V ^r^dp so na svečani seji delavskega sveta INE ob 30-letnici osvoboditve in 25-letnici samoupravljanja izročili nagrado za književnost književnemu kritiku in teoretiku dr. Predraga Mat-vejeviču za knjigo esejev »V smeri nove književne ustvarjalnosti«. Nagrado, ki znaša 15.000 dinarjev in plaketo, bodo podeljevali tudi v prihodnje, in sicer vsako leto za drugo področje ustvarjalnosti, literaturo, glasbo in likovno umetnost, člani delovnega kolektiva INE in delovni ljudje iz vse države lahko predlagajo kandida. te za nagrado, ker je kolektiv ustanovil to nagrado, da bi umetnost približal delavcem.
ne sile. Ne smemo pozabiti, da pride na 3,3 milijona ak proizvajalnih zmogljivosti v industrijskih centrih in ker smo ekonomsko premalo spodbujali večje usmerjanje proizvajalnih zmogljive»., v gospodarsko slabšr razvita območja države, žrfco bo v gospodarski sistem nujno treba vgraditi take rešitve, ki bi zagotovile ugodnejše možnosti za razvoj »malega gospodarstva«.
podlagi osebnega dela. Ko bi se samo obstoječe število zaposlenih delavcev v obrtnih delavnicah, ki znaša 0,35 na enega lastnika, povečalo na 1:1, bi se lahko poleg tiste ga, kar globalno predvidevamo, zaposlilo še okrog 100.000 delavcev.
Po splošni oceni je to področje v politiki postopnega vračanja naših zdomcev prav tako zelo pomembno. V tej obliki gospodarjenja' se skrivajo precejšnje možnosti, da naši delavci, ki so začasno zaposleni v tujini, ne usmerjajo svojih prihrankov zgolj v potrošnjo, temveč v odpiranje novih delovnih mest, novih storitvenih in drugih zmogljivosti, ki nam jih primanjkuje. Z vsem tem seveda lahko računamo šele tedaj, če bomo odpravili nove odpore, ki tu in tam obstojijo, če bomo sprejeli odločne ukrepe za ustvarjanje širših perspektiv in večje varnosti za razvoj te oblike gospodarjenja.
Tudi v kmetijstvu kot eni izmed primarnih gospodarskih panog smo precej zanemarili možnosti za širše zaposlovanje brezposelne delov-tivnih zasebnih kmetovalcev v državi okrog milijon takih, ki imajo že več kot 60 let. Po
eni strani obstojijo torej precejšnje nominalne rezerve delovne sile aktivnega kmetijskega prebivalstva, po drugi strani pa se povečujejo neobdelane površine plodne zemlje, kar pomeni, da si premalo prizadevamo uvoz kmetijskih pridelkov in živil zame-Kljub jasnim političnim stališčem še zdaleč nismo izkoristili možnosti za popolnejše angažiranje naših delavcev v gospodarjenju na njati z — izvozom. Posebno pomembno je, je dejal Pepovski, pripraviti dobršen de) od 60.000 kmetovalcev, ki delajo v tujini, da se bodo ponovno posvetili temu področju. K vrnitvi bi jih lahko
spodbudili med drugim s ca- j rinskimi olajšavami pri uvozu kmetijske mehanizacije in orodja ter z drugimi ukrepi.
Na tem področju ima poseben pomen kooperacija med družbenimi kmetijskim; organizacijami in zasebnimi proizvajalci, je dejal Pepovski.
Nadaljnje sistemske rešitve za vrnitev začasno zaposlenih v tujini vidi predsednik Pepovski v sprejetju zakonskih predpisov o pogojih, pod katerimi bi organizacije združenega dela lahko zbirale sredstva občanov za razširjanje materialne osnove dela in ugodnosti, ki bi jim jih to prineslo. Možnost usmerjanja varčevanja z določenim namenom ima za naše zdomce, ki so v zadnjem času pod pritiskom večje brezposelnosti v mnogih zahodnih državah in so izpostavljeni celo diskriminacijskemu ravnanju in izsiljevanju, poseben pomen, je dejal Svetozar Pepovski.
Podpis o dolgoročnem sodelovanju
Obisk delegacije nacionalne komisije za javno lastnino Peruja
LJUBLJANA, 25. dec. (Tanjug) — Predstavniki mednarodnega centra za upravljanje podjetij v javni lastnini v Ljubljani so podpisali protokol o dolgoročnim sodelovanju z delegacijo nacionalne komisije za javno lastnino Peruja (CONAPS), ki je prišla na študijski obisk v Slovenijo. Ta perujska organizacija je zadolžena tudi za organizacijo in upravljanje podjetij v družbeni lastnini na samoupravnih načelih. Med obisksom jugoslovanske delegacije v Peruju junija letos je predlagala, da bi navezala sodelovanje z našo državo, zlasti na znanstveno-tehničnem področju.
Delegacijo iz Peruja, pod predsedstvom načelnika oddelka CONAPS Gabriela Garcia Pikea, je sprejel tudi podpredsednik ZIS in predsednik upravnega sveta mednarodnega centra v Ljubljani dr. Anton Vratuša.
Center je navezal stike tudi s »srednjeameriškim inštitutom za javno upravo« (ICAP) iz Costarice, katerega predstavnik, koordinator programa za izobraževanje kadrov v podjetjih v javni lastnini, Victor Valle Monter-rosa je obiskal Ljubljano. V imenu svoje ustanove se je pogovarjal s predstavniki ljubljanskega centra o medsebojnem sodelovanju, predvsem, kot je seminar o kadrih. Pogovarjali so se tudi o možnosti, da bi obe ustanovi sklenili dogovor o dolgoročnem sodelovanju.
KAKO Sl ELA PEROCI »IZMISLI« PRAVLJICO %	1
Zajec po naročilu
Dve leti premišljanja in branja prirodopisja zaradi štiri-nožnega junaka — Čebelic e pod praškimi strehami
LJUBLJANA, decembra — Pisateljici El! Peroci včasih ljudje ljubeznivo pravijo kar Muca copatarica. Tak je namreč naslov njene že skoraj ponarodele povesti, ki so jo otroci proglasili za eno od svojih »zlatih slikanic«, ki pa ima v zbirki še eno bližnjo sorodnico, »Moj dežnik je lahko balon« iste avtorice.
Zadnje čase je veliko slišati tudi o »Modrem zajcu«, rojenem v isti hiši kot Copatarica in dežnik oziroma balon. In obveščeni namigujejo, da je na najboljši poti tudi one, da svojo modro barvo poplemeniti še z »zlato«.
Od kod odraslemu človeku, kot je Ela Peroci, toliko junakov, v katere se zaljubljajo vsa otroška srca po vrsti?
Muca Copatarica na primer je prišla na svet, »ko smo dobili Anko«, pravi pisateljica, »in sva jo z njeno sestro Jelko vsak dan peljali na sprehod; Anka se je vozila, Jelka je hodila...« Nekaj časa je bilo to zelo zabavno, potem pa je tisti, ki je bodila, na vsem lepem prekipelo. Odločno Je sedla na tla in rekla, da zahteva pravljico, če je že stvar takšna, da je prikrajšana za vožnjo.
Mačka je kot igračka
»In to Je bila edina pravljica, ki sem jo prej povedala kot napisala, zakaj jaz sploh ne znam pripovedovati pravljic.« Mačka in copati so ji padli v glavo kar tako, v sili. Toda deklica je sedla na sredo ceste tudi naslednji dan, tako da je bilo treba zgodbo nadaljevati in jo iz popolnjevatd.
»Doma smo imeli najprej mačko, potem veverico, ki nam je na pomlad ušla, pa kanarčke,« pravi Perocijeva o svojem poznavanju živalskih vrst. »Mačka je najbrž od vseh še najbolj podobna igrači in se tudi zna igrati z otrokom.«
Zato pa se je stvar okrog »Modrega zajca« precej zapletla, »kajti o zajcu nisem vedela ničesar, o njegovih navadah nič «
A zajec Je moral postati osrednja osebnost njene nar slednje knjige, »o njem sem premišljevala celi dve leti, v tem času prebrala vse mogoče prirodopisne knjige, iz katerih' sem se naučila tudi to, da imamo dvesto vrst zajcev, da so tudi rdeči zajci in da imajo eni dolga, drugi krat-ka ušesa, eni dolge, drugi kratke repe.« Vendar se za nobenega od njih ni mogla sem se nenadoma spomnila odločiti, ker se ji je zdelo, da nobenega povsem ne pozna. »Najbrž je snežilo, ko na mraz, na modrega zajca.«
Zamižiš in si balon
Kdo ji je vcepil v glavo, da mora misliti prav na to plašno živalco? »V kamniškem domu invalidne mladine, kjer sem včasih poučevala, sem ob neki praznični priložnosti brala svoje pravljice in na koncu so me otroci spraševali najrazličnejše stvari,« pripoveduje Ela Perocijeva (otroci jo na grozo učiteljev včasih sprašujejo tudi, koliko je stara in koliko je star njen mož). »Neki fantek pa, ko je prišel na vrsto, ni rekel nič; kot da je pozabil, kaj je hotel vpra šati ali pa je bil preveč vznemirjen, da bi govoril.« Ko je že odhajala, je za njo pritekla vzgojiteljica in ji rekla, da se je tisti otrok že spom- j
nil, kaj jo hoče .vprašati Vrnila se je torej k njemu in on jo Je vprašal takole;
ELA PEROCI:	avtorica
Modnega zajca
»Kdaj boste napisali pravljico o zajčku?«
Ko jo je, je rokopis poslala najprej v Dom, naj ga dajo fantku. A ta se ji doslej ni oglasil, morda ga ni več tam.
»MioJ dežnik je lahko balon,« ji je navdihnila starejša hči. Ki je imela to navado, da je vedno zaprla oči, kadar jo je kdo karal. »Takrat je odšla v svoj svet in jaz nisem vedela, ali me sploh sliši.« Njeni najljubši igrači sta bili dežnik, ki ga je uporabljala za šotor in žoga.
»Na svoja otroška leta nimam veliko spominov, moje
otroštvo kot da Je zaživelo z otroštvom mojih hčera,« pravi pisateljica.
Kdaj sem pogorela
»Pač, tudi pogorela sem že pri otrocih. S partizansko neki šok izvem Ljubljane sicer poslušali odprtih ust, medtem ko je v Ljubljani čisto propadla. Ne vem, morda zato, ker so jo že poznali, morda trenutek ni bil primeren, morda so bili poslušalci preveč različne starosti ... Najbolj gotovo pa je, da je bil za to »kriv« neki borec, ki Je pred mano pripovedoval o otrocih, ki so bili v času vojne njihovih let in pripovedoval tako lepo, da ob njem res nisem imela kaj iskati.«
Ko so ji naročili, naj spravi vseh sto pravljic, kolikor jih je izšlo v zbirki »Čebelica«, pod eno streho, je to streho našla nikjer bliže kot v Pragi. Hodila je po mestu, si ogledovala Zlato uličko, pa stare hiše z izobešenimi napisi: Pri treh violinah. Pri zlatem ovnu... In tako je tistih sto pravljic »mimogrede« porazdelila In jih združi, la v enem mestu.
Njena zadnja knjiga ima naslov »Lalala« in je tik pred izidom. »Ta je pa bolj iz mene,« pravi »o deklici Lalala, ki odrašča in odhaja, je... pa kaj vam govorim, saj ne znam pripovedovati pravljic.« (Njeni hčeri sta
odrasli,)
VESNA MARINČIČ
Prevelike razlike
Tudi letos — tako kot smo že lani — opažamo med republikami prevelike razlike v obdavčevanju skupnega dohodka občanov. Kar oglejmo si nekaj zgovornih podatkov — z vsemi na žalost ne razpolagamo — o lanski in letos predlagani višdnd neobdavčenega dela skup nega dohodka in olajšavah za odmero tega davka iz tega dohodka.
V Sloveniji naj bi se neobdavčeni del skupnega dohodka občanov pomaknil navzgor — z lanskih 40.000 dinarjev na letošnjih 50.000 dinarjev S tem pa se to, kar je- bilo že lani očitno, letos ponavlja. Slovenija predlaga obdavčitev skupnega dohodka dosti nižjih kategorij prebivalstva kot druge republike. V vseh drugih republikah je namreč meja za odmero tega davka pomaknjena znatno više. V Srbiji ostaja neobdavčen skupni dohodek do višine 50;766 dinarjev (lani 41.000), pri čemer pa imajo občine možnosti da jo pomaknejo še za 30 odst. navzgor: v Makedoniji 54.648 daru 48.640), v Hrvaški 64.000 (lani 50.000) ter v Bosni in Hercegovini 70.000 dani 56.000).
Na določanje višine tega davka vplivajo seveda tudi, poleg davčnih stopenj, nekatere ponekod že uzakonjene, drugod pa šele predlagane olajšave.
JTudi tu so velike razlike med republikami. Največje olajšave na vzdrževanega družinskega člana, in sicer od 16.000 do 20.000 dinarjev dani 13.600 oziroma 16 000 din), predlaga Slovenija. Drugje pa le-te znašajo: v Makedoniji 13.800 (lani 9720'. v Hrvatski od 10.000 do 16 C00 dinarjev dani od 10.000 do 12.000). v Beogradu 17.000 dinarjev.
Ker ne razpolagamo z vsemi potrebnimi najnovejšimi podatki, né 'moremo ponazoriti, kako bi predlagane davčne škarje z., različno ostnno strigle občane glede na to, kje kdo živi. Vemo pa. da je na lansko davčno osnovo 10.000 dinarjev -plačal občan v Bosni in Hercegovini 300 dinarjev davka, v črni gori 250. v Hrvatski 350, v Makedoniji 350. v Sloveniji 250. v ožji Srbiji le 125, v Vojvodini pa celo 375' dinariev Pri večjih davčnih osnovah so bile ter razlike še dosti bolj očitne.
BOŽIDAR LAKOTA

Cestni promet Evropa - Azija
Skozi Slovenijo in Jugoslavijo
Gosto pajčevinasta mreža avtocest
V javni razpravi je srednjeročni razvojni program cestnega omrežja Slovenije za obdobje 1976—1980. Strokovno izdelan program nam do po-drobnosti razčlenjuje vse potankosti najbolj nujnih obnovitvenih in vzdrževalnih, predvsem pa tudi povsem novih del.
V uvodu dokumentacije so statistično obdelani že ugotovljeni podatki o trenutnem m predvidenem stanju razvoja cestnega prometa pn nas in po svetu Podatki nedvoumno kažejo na čedalje večji porast domačega in .nozemskega cestnega prometa s po-»ebnim poudarkom na zelo povečan „'esf.n; co vi .-m promet Ki je zavzel taco pri na- sakor v inozemstvu, ne-pr-'tviuen obseg rasti.
Na naši cesti Zagreb—Beograd je O» vozišču trajno že prek 30 % tovor-Bjakov. Nn Ib’ -
enako tudi pri najmanjšem zatiku na carini v Sežani, Novi Gorici in Kozini. Na naši hitri cesti Ljubljana—Zagreb imamo na vseh klancih trajne in dolge kolone tovornjakov.
Statistični ! podatki, strokovne dokumentacije, turistična poročila itd. povsem jasno in nedvoumno kažejo, da prihaja v našo državo prek mejnih prehodov republike Slovenije do 90 % vsega tovornega in osebnega avtomobilskega prometa. Ta prehodni promet se ustavi širom Jugoslavije, toda v vedno večjem obsegu gre ta promet le prek naše države v Grčijo, Bolgarijo Turčijo in na Bližnji vzhod, v Malo Azijo v Azijo in obratno v Evropo.
Pri tej nesporni ugotovitvi se sproža vprašanje, ali smo in ali bomo v merilu Jugoslavije, predvsem pa Slovenije, posvetili temu vprašanju tisto časovno pozornost, ki jo prikazani problem zahteva, na kratko, ali bomo pri nas doumeli, da je zadnji čas da resnično zbiramo -in namensko troši nv' več sr" "riev en reševanje cestne
'U
Prikazani črtež glavnine Evrope in delčka Azije in Afrike nam nazorno kaže naravne smeri prometnih tokov iz vseh delov osrednje Evrope v Malo Azijo oziroma na Bližnji vzhod, prek morskih ožin in novega mostu v Carigradu. Smerne puščice ne nakazuje jo kakih novih cest vzhod—zahod ali sever—jug, temveč le smeri že tekočega, predvsem pa še predvidenega cestnega prometa med obema konti nentoma Evropo In Azijo.
Na nedavnem kongresu jugoslovanskega društva za ceste v Portorožu je večina strokovnjakov nakazala boja zen za možen premik cestnih tokov tudi mimo naše države ali celo Slo venije, če ne bomo pravočasno sledili čedalje večjemu razvoju m zahtevam evropskega cestnega prometa
Cesta Zagreb—Beograd pa tudi hi tra cesta Ljubljana—Zagreb s klanci in ovinki ne ustrezata več sedanjim potrebam obstoječega cestnega prometa. Gorenjska cesta do Korena in Trb’ža. primorske cesta do Nove Go
i—? k ?"	'"st-	cv---	’ mej
ili 1 . ...»-h	y, i	- -•e n n
itd., zahtevajo nujne sanacije, obnove in nove gradnje.
Že začete meddržavne razgovore za gradnjo avtoceste Beljak—Karavanke —Jesenice—Ljubljana, s posebnim predorom skozi Karavanke, je treba vsestransko podpreti in dosti bolj resno ovrednotiti. Razvojni plan Slovenije daje zgoraj naštetim problemom naše republike vso potrebno prednost, zato je pravilno, da ta plan z lastnimi predlogi vsestranskega pomena dopolnimo, obogatimo in tako vsi skupaj prispevamo k sprejemu, predvsem pa
k realizaciji razgrnjenega plana.
Namenoma sem v črtežu Evrope vrisal z debelo črto vse obstoječe avtoceste in s tenko črto vse sedaj veljavne tako imenovane evropske ceste z željo, da tako vidno prikažem gosto pajčevinasto mrežo avtocest in evropskih cest v vsej naši soseščini v zahodni in severni Evropi.
V merilu Jugoslavije moramo sanirati, obnoviti in dopolniti cesto Bratstva in enotnosti, vsaj na odseku Ljubljana—Zagreb—Beograd—Sofi-
ja, za naše in evropske potrebe ter v merilu- Slovenije vse priključke iz zahoda in severa, in to predvsem šentiljsko, gorenjsko, primorsko in kra-ško cesto
Zavedajmo se, da ob nebrzdanem obsegu porasta motornih vozil namenimo tudi sredstva za vzdrževanje in obnovo cest ter za gradnjo novih ob-jéktov cest, mostov in predorov. Le hkratna rast cest in motorizacije je pogoj normalne gospodarske rasti.
Ciril Stanič
-------avtoceste
-------EVROP3KE CESTE
državna rt s j a
i: 1000eno -/C- -I.r-cS! .J
BQKS
V REGGIO EMILU
Parlov proti Grandu el povsem zadovoljil
Čeprav ga je premagal (po točkah) je pokazal tudi vrsto pomanjkljivosti
REGGIO EMILIA, 26. — Jugoslovanski. boksar poltežke kategorije Mate Parlov je na mednarodni boksarski prireditvi v Reggio Emilii slavil še eno zmago. Tokrat je premagal Onelia Granda iz, Pordenona po točkah v osmih krogih.
Srečanje med obema nasprotnikoma je bilo,izredno borbeno, Grando pa je pokazal izredno vzdržljivost, pa tudi pogum. Parlov je v tem dvoboju pokazal, dà > še ni na vrhuncu svoje forme, obenem pa trn di tako raven boksa, s katero bi težko uspeval na evropski ali celo svetovni ravni. Prav zato sodeč po tem .dvoboju — je, morda, njegova želja po srečanju z Adinolfijem preuranjena. V dvoboju z Grandom je sicer včasih pokazal izredne poteze, takoj nato pa tudi napake, ki bi ga lahko drago stale, če bi se boril s kakšnim višje kvotiranim boksarjem. Izvedenci menijo, da je morda plačal račun za preveliko telesno težo. Ker je moral shujšati, da je ostal v mejah poltežke .kategorije, jé to škodilo njegovi formi in tako je bil njegov boks precej bled, zlasti v prvih krogih.
BOLOGNA, 26. — Dante Canè je ohranil svoj naslov italijanskega državnega boksarskega prvaka težke kategorije. Danes je v Bologni premagal Benita Pernio po točkah v 12 krogih.
* * *
BRUSELJ, 26. - Belgijska boksarska zveza je obvestila boksarja težke kategorije Jeana Pierra Coop-mana, da se bo moral pred srečanjem s Cassiusom Clayem pomeriti še z Angležem Dunnom v dvoboju za naslov evropskega prvaka.
BRESCIA, 26* — Natale Vezzoii je osvojil naslov italijanskega državnega prvaka težke peresne kategorije. S k. o. v desetem krogu je premagal dosedanjega prvaka Giuseppa Muro.	; : j
Žagalo trener Kuvaita
RIO DE JANEIRO, 26. — Trikratni svetovni nogometni prvak . (dvakrat kot igralec, enkrat kot-trener)
Mario Žagalo, trener Botafoga in bivši vodja brazilske reprezentance, bo 9. januarja odpotoval v Kuvait, kjer bo treniral to reprezentanco,, ki se pripravlja za kvalifikacijski del za SP v Argentini... .	.
AVTOMOBILIZEM
VN Argentine preložena
BUENOS AIRES, 26. — Zaradi ekonomskih težav so argentinski organizatorji sklenili prenesti Veliko nagrado Argentine, ki naj bi bila na sporedu, — kot'prva VN prihodnjega leta-j— 11. januarja.
Organizator pa bo medtem posredoval pri mednarodni avtomobilski zvezi za nov. datum. -, .
KOŠARKA
PRVENSTVO «POMLAD»
Za vstop v finale Bor-Ricreatori
Tekma bo jutri ob 9. uri v telovadnici v Ul. Montecengio
Naraščajniška košarkarska peterka openskega Poleta je zaključila svoje letošnje prvenstvo na četrtem mestu lestvice, s čimer je dosegla cilj, ki si ga je zastavila ob začetku tekmovanja
...................................................................................................
MOŠKA C LIGA!	v ženski a ligi
«Plavi» v Bellunu Današnjih srečanj pred težko nalogo ne bo na sporedu
Prvenstvo se bo nadaljevalo 7. februarja
Borovci bodo drevi odigrali zadnjo prvenstveno tekmo v letu 1975 in srečanje s Sai v Bellunu bo obenem tudi poslednje pred prekinitvijo spopadov za točke. Prvenstvo sé bo namreč nadaljevalo točno čez 4i dni ali točneje 7. februarja. Za slovo v letošnjem koledarskem letu tako odhajajo borovci v goste vodeči šesterki Sai v Belluno. V treh dosedanjih nastopih je Sai odpravil v prvem zavrtjaju doma Monselice po treh, setih igre," kot tudi Grandi Motori iz našega rhesta s 3:1. Z istim izidom so izbojevali tudi tretjo zmago v gosteh s Cus iz Benetk v Mestrah. Tržačani se s tem tekmecem niso še srečali. Vsekakor pa — ta tekmec ni popolna neznan-
ka, saj je v preteklem prvenstvu igral v skupini s Krasom. Po končanem prvenstvu so nekateri odbojkarji zapustili Sai in pred samimi boji za točke je kazalo, da ne bo tako nevaren kot v preteklosti. Samo prvenstvo pa je pokazalo prav obratno. Belunčani igrajo letos še bolje kot v preteklosti in v ospredje so se prebili nekateri igralci, na katere ni računalo niti tehnično vodstvo. Glede na to čaka Tržačane izredno težka naloga, da se bi vrnili iz Belluna s točkama, ki bi bili prav gotovo najboljše božično in novoletno darilo za slovensko športno združenje.
Naj bo tako ali drugače tekma bo izredno zanimiva, kakovostna, saj si bosta stala ob mreži dva boljša in enakovredna tekmeca te skupine. Res, da Tržačani niso naleteli v 4. kolu na tekmeca s katerim se bo mogoče oddolžiti za pretekli domači poraz. Zmaga v Bellunu pa bi imela prav gotovo dvojno vrednost. Prav tega se naši fantje zavedajo.ia.so,. pripravljeni se boriti prav do zadnjega atoma energije, saj nimajo kaj izgubiti, ampak samo pridobiti.'
G. F.
CIKLOKROS
«liiOFEJA GARINEI»
De Vlaeminck tretjič uspešen
BINAGO (Como), 26. — Belgijec Roger De Vlaeminck je tretjič zaporedoma osvojil prvo mesto na mednarodnem tekmovanju v ciklo-krosu za «Trofejo Garinei».
Startalo je kar 60 tekmovalcev, med katerimi tudi bivši svetovni prvak Wolfschol.
Vrstni red
1.	Roger De Vlaeminck (Bel.), ki je prevozil 22 km v 1.00’20”
2.	Vagneur (It.)	zaost. 5”
3.	Lanfranchi (Švi.)	1’05”
4.	Walter (Švi.)	3’45”
5.	Flaiban (It.)	4’35”
Odgsdili so jih zaradi pritožbe Bacigalupa - Tudi Kras bo počival
Stekle športnik leta
Jugoslovanski športni časopis «Sport» iz Beograda je proglasil skakalca v daljino Nenada Stekiča za jugoslovanskega športnika leta 1975.
Henrik Lisjak brani pod svojim košem med prvenstveno košarkarsko tekmo promocijskega prvenstva Bor — CGI Milje
OBVESTILO
Športno društvo Polet vabi vse košarkarje in njihove starše na KOŠARKARSKI VEČER ki bo nocoj, ob 20. uri, v prostorih Športnega krožka Polet na Opčinah, Koukonelska ul. 1.
Povratni del ženskega namiznoteniškega prvenstva A lige, ki bi se moral odvijati danes in jutri v Parmi, je federacija FITeT v zadnjem trenutku prenesla na poznejši datum, ki ga bodo določili naknadno.
Vzrok preklica prvotno določenega tekmovanja je baje priziv, ki ga je vložila ekipa Bacigalupo Terni. Iz-gleda namreč, da ni umbrijska ekipa pravočasno dobila obvestila o pričetku tekmovanja A lige (ekipa Krasa je zvedela za nastop le deset dni pred tekmovanjem), zato se ni Bacigalupo predstavil za zeleno mizo in je tedaj izgubil vsa štiri srečanja brez borbe. Prvi priziv Baci-, galupa je federacija že zavrgla, sedaj pa je društvo iz Ternija vložilo še priziv druge stopnje in šele ko bo ta rešen, bodo lahko odigrali povratni del tekmovanja A lige.
V Krasovem taboru niso ravnodušno sprejeli te odgoditve saj so trenutno vse igralke zelo dobro pripravljene prav za današnji nastop, tako kondicijsko kot psihično. Upaj1 mo le, da bodo dekleta, z Miličevo na čelu, obdržala sedanjo formo dò povratnega dela A lige in bodo tedaj potrdila končno prvo mesto v svoji skupini, kar bi jim odprlo pot do finalnega dvoboja ža državni e-kipni naslov.
—bs—
SP V ARGENTINI ’76
Na sporedu kar 38 tekem
BUENOS AIRES, 26. — Argentinski organizatorji, ki bodo prihodnje leto priredili 11. svetovno nogometno prvenstvo, so danes objavili program tekem, ki bodo od 1. do 27. junija v Argentini.
SP se bo odvijalo v šestih stadionih petih argentinskih mest: v Buenos Airesu (v dveh stadionih), v Rosariu, v Cordobi, v Mendozi in v Mar del Plati.
Kvalifikacijski del bo od 1. do 11. junija in bo vseboval štiri skupine po štiri ekipe v vsaki skupini.
Drugi del SP bo od 14. do 21. junija. Skupno bodo torej odigrali kar 38 tekem, od katerih bodo igrali 12 v Buenos Airesu.
Spored prvega dela
1.	6.: odprtje prvenstva in otvorit-
vena tekma v Buenos Airesu
2.	6.: tri tekme 1. in 2. skupine
3.	6.:	štiri	tekme	3.	in	4.	skupine
6.	6.:	štiri	tekme	1.	in	2.	skupine
7.	6.:	štiri	tekme	3.	in	4.	skupine
10.	6.:	štiri	tekme	1.	in	2.	skupine
11.	6.:	štiri	tekme	3.	in	4.	skupine
Spored drugega dela
14.,	18. in 21. 6.: vsak dan po štiri
tekme
Finalni del
26.	6.: tekma za 3. oz. 4. mesto
27.	6.: veliki finale za 1. mesto. Organizatorji so si pri sestavi sporeda prizadevali, da bi lahko dnevno prenašali po televiziji čim večje število srečanj.
Prvo, otvoritveno tekmo bo igrala ZRN, ki je zadnji svetovni prvak, proti reprezentanci, ki jo bodo izžrebali od 15 finalistov.
ZA TEKMO Z GRČIJO
Italijani proti mladincem Fiorentine
FIRENCE, 26. — V okviru priprav za prijateljsko nogometno tekmo z Grčijo, ki bo v torek, 30. decembra, v Firencah, bo italijanska reprezentanca igrala v nedeljo v Empoliju prijateljsko trening tekmo z mladinsko postavo Fiorentine. Trening tekma se bo pričela.ob 14.30.
Nekatera košarkarska mladinska prvenstva so se zaključila. V teh prvenstvih so bile naše ekipe še posebno uspešne, saj so igrale daleč nad pričakovanji.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
V torek bi se morala v anticipi-rani tekmi spoprijeti Bor in Itala iz Gradišča. Košarkarjev iz Gradišča ni bilo, tako da tudi tekme niso odigrali. Sedaj pa sta dve možnosti: zmagal bo Bor z 2:0 b. b. ali pa bodo tekmo ponovili.
MLADINCI
Medtem ko bodo poletovci jutri lahko brez težav obračunali z Don Boscom, pa bodo borovci pred težko nalogo. «Plavi» se bodo namreč v gosteh spoprijeli z nevarno peterko Scoglietta, ki ima na lestvici že 10 točk.
«POMLAD»
Bor bo jutri v telovadnici v Ulici Montecengio, ob 9. uri, igral tretje odločilno srečanje z Ricreatorijem za vstop v finalni del tega prvenstva. Borovci bodo seveda v tem srečanju dali vse od sebe, da bi spet premagali nevarnega nasprotnika in se tako pridružili Kontovelu v finalnem turnirju.
Kontovel si je namreč pridobil pravico nastopa v finalu že v predzadnjem kolu tega prvenstva in če bi Bor le uspel, v tem primeru bi bilo slavje naše košarke res izjemno. V tem prvenstvu nas namreč na Tržaškem zastopata dve ekipi: ena je že v finalu, druga pa...
edko
Brez Fischerja
NEW YORK, 26. — Ameriška šahovska zveza je objavila lestvico svojih najboljših šahistov v tem letu. Ta lestvica je taka: 1. Browne, 2. Byme, 3. Kavalek, 4. Evans, 5.
SALERNO, 26. — Bivši nogometaš
Moštvo je namreč v zadnjih kolih doživelo več nepričakovanih spodrsljajev.
Trenersko mesto je tako prevzel Ottavio Bugatti, ki je bil med drugim. tudi vratar Napolija in italijanske reprezentance.
DOMAČI ŠPORT
DAJNES
SOBOTA, 27. decembra 1975
ODBOJKA
MOŠKA C LIGA
18.30	v Bellunu
SAI Belluno — Bor
JUTRI
NEDELJA, 2^de?Wbri,t1,?75
KOŠARKA
MLADINCI
11.00	na Opčinah
Polet — Don Bosco * * *
10.30	v Trstu, Ul. d. Scoglio
Scoglietto — Bor * * *
SPOMLAD
9.00	v Trstu, Ul. Montecengio Bor — Ricreatori
Lombardy, 6. Reshevsky, 7. Rogoff,
8.	Vukčevič itd.
Na tej lestvici sta še dva bivša jugoslovanska mojstrska kandidata: 36. je Martinovski, 4L pa Boškovič.
Zanimivo je, da na lestvici ni bivšega svetovnega prvaka Bobbyja Fischerja, katerega je zveza zaradi triletnega «šahovskega molka» črtala iz seznama najboljših ameriških šahistov.
SMUČANJE
V ŠVICI
Jutri na snegu za evropski pokal
MILAN, 26. — Medtem ko tekmovanje za svetovni smučarski pokal počiva, bo v nedeljo v Ebnat Kap-plu, v Švici, na sporedu tekmovanje za evropski smučarski pokal. To bo že sedmo letošnje tekmovanje za EP, smučarji pa se bodo pomerili v veleslalomu.
Trener italijanske reprezentance je vključil v ekipo tudi več članov A reprezentance, kot so Radici, Pie-trogiovanna, Pegorari, Senoner in drugi.
Lestvica tekmovanja za evropski smučarski pokal ima v zgornjem delu kar tri Amerikance. To so Andersson, Mar in Mili. Najboljši Italijan na tej razpredelnici je Senoner, ki je na 5. mestu.
Člani prve italijanske ekipe G. Thoni, Gros, De Chiesa in Bieler v teh dneh počivajo. Razen teh tekmovalcev bodo namreč vsi italijanski smučarji (ki ne bodo nastopili v Švici) sodelovali na raznih tekmovanjih v Avstriji. Udeležili se bodo slaloma FIS v Trattenbachu in v Spittalu.
« • *
CORTINA, 26. — 200 tekmovalcev je danes nastopilo v Cortini v veleslalomu, ki ga je organiziral domači SC Cortina. Na progi z Mietresa je dosegel najboljši čas domačin Ghedina.
Med dekleti se je najbolje odrezala domačinka Dimai.
TENIS
MELBOURNE, 26. — V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja Avstralije je Sovjet Kakulja premagal Italijana Marchetti ja s 6:4, 6:4, 4:6, 6:7, 6:1,
NOGOMET
Caso spet na igrišču
FIRENCE, 26. — Domenico Caso, nogometaš Fiorentine, ki se je hudo poškodoval pri avtomobilski nesreči s soigralcem Guerinijem, bo jutri spet oblekel majico svojega kluba. Fiorentina bo namreč jutri igrala prijateljsko tekmo v Taran-tu z domačo enajsterico.
V slovenskem derbiju 3. amaterske nogometne lige Gaja - Kras sta bila vratarja obeh ekip precej zaposlena
Novosel o jugoslovanskem
prvenstvu
Olimpija v nevarnosti
Beograjski Partizan in splitska Jugoplastika sta uspešno prestala to kolo, tako da je o-stala razlika med vodečima nespremenjena.
Partizan je pred nabito polno dvorano v Beogradu v derbiju za pet točk odpravil Cr-veno zvezdo, Jugoplastika pa je odnesla celo kožo iz Zagreba, kjer je v dramatičnem finalu le ohranila točko prednosti in si tako priborila dve dragoceni točki.
Partizan torej še vedno vodi s štirimi točkami prednosti in Beograjčani ostajajo tako najresnejši kandidati za osvojitev državnega naslova.
V	ostalih tekmah ni prišlo do presenečenj, če izvzamemo srečanje med Bosno in Olimpijo. Tri minute pred koncem so Ljubljančani namreč vodili s petimi točkami prednosti (81 proti 76) in vse je kazalo, da bodo v Sarajevu poskrbeli za največje presenečenje kola.
V	naslednjih dveh minutah pa so imeli domačini še toliko moči, da so dosegli kar 14 točk, Ljubljančani pa nobene. Olimpiji je tako splahnelo vsako u-panje, da bi poskrbela za senzacionalen rezultat, obenem pa, da bi osvojila dve predragoceni t°čki v borbi pred izpadom.
r iški prvak Zadar je zanesljivo premagal Željezničarja s 103:79; s to zmago pa ni bistveno spremenil neugodnega položaja na lestvici. Preseneča Metalac, ki je dosegel svojo tretjo zaporedno zmago in tako znatno popravil svoje stanje na lestvici. V čačku pa je domači Borac pospravil nov par točk, ki sta še posebno dragoceni v borbi pred izpadom.
V	Beogradu je Rabotnički iz Skopja spet doživel visok poraz. Ta neuspeh pa ne zaskrb-Ija samo zaradi visoke razlike v koših, s katero so izgubili košarkarji Rabotničkega, a predvsem zato, ker moštvo dokaj slabo in lagodno igra Rabotnički je tako padel na nižji del lestvice in se bo moral odslej boriti za obstanek v skupini najboljših.
Prvenstvena lestvica se ni bistveno spremenila na vrhu, tako tudi ne na dnu. Vseeno pa seveda ostaja izredno zanimiv razplet predvsem v nižjem delu, tako da bo zanimanje košarkarske javnosti predvsem o-sredotočeno na borbe pred izpadom.
Težko je sedaj predvidevati, katera ekipa bo zapustila skupino najboljših Željezničar je skupno z Zadrom in Olimpijo na zadnjem mestu. Košarkarji iz Sarajeva so tako v zadnjih dveh kolih postali resni krn-didati za izpad. V nevarnih vo dah pa še vedno ostaja Zadar, ki je zaposlen tako v prvenstvu kot v pokalu prvakov Ljubljanska Olimpija je prav tako v nevarni coni, treba pa je omeniti, da bodo Ljubljsn čani večji del tekem drugega dela prvenstva igrali doma in verjetno je, da bodo zbrali to liko točk, da bodo ostali v sku pini najboljših.
Zanimivo je tudi dejstvo, da bo letos potrebno kar 20 tečk za obstanek v ligi in to seveda daje prvenstvu še večjo pri vlačnost.
IZIDI 12. KOLA Bosna - Olimpija	90:81
Lokomotiva - Jugopl 85:86 Radnički FOB - Industio montaža	«5:77
Metalac - Beko	80:72
Zadar - Željezničar 103:79 Partizan •- Crvena zv. 96:91
LESTVICA
Partizan Beograd 22, Jugoplastika Split 18, Bosna Sarajevo 16, Radnički FOB Beograd 14, Beko Beograd in Metalac Valjevo 12, Lokomotiva Zagreb, Crvena zv. Beograd, Rabotnički Skopje, Industromontaža Zagreb in Borac čačak 10, Olimpija Ljubljana, Željezničar Sarajevo in Zadar 8.
Mirko Novosel

il
!
il
Maj v deželi Sovjetov
ONKRAJ KAVKAZA «


«Na to vprašanje ni lahko odgovoriti. Vendar vam naj povem, da mi je najljubše moje prvo delo Tulio Ju-renito in moje zadnje delo, spomini Ljudje, leta življenje.»
Povedal sem mu, da je nekaj njegovih del, kot «Padec Pariza» in «Vihar» prevedenih tudi v slovenščino.
«Tega pa nisem vedel.» In že je vzel v roke poseben, zajeten zvezek, v katerem ima zapisane vse svoje, prevode v tuje jezike. Za slovenščino je odprl popolnoma nov, svež list tega zvezka in nanj tudi napisal naslove slovenskih prevodov svojih del. Hkrati sem mu tudi obljubil, da mu bom poslal omenjene prevode, kajti v njegovi knjižnici, jih, žal, ni bilo...
Nadaljevala sva z razgovorom. Omenil sem mu, da je takoj po vojni govoril o čedalje močnejši prežetosti nacionalnih kultur, kar se je potrjevalo iz leta v leto. Zato sem ga prosil, da bi bilo dobro, če bi mi razložil, kako «e ta proces odvija na sovjetskih tleh. Ali natančneje, če se in v kakšni obliki čutijo tuji vplivi na sovjetsko književnost. Konkretno sem mu omenil Francoza Alaina Robba-Grilleta in Michela Butorja kot predstavnika francoskega Aovega vala, pa Angleža Johna Osborna ter vprašal, . če
je čutiti vplive omenjenih avtorjev na mlajše sovjetske pisatelje in kako sploh mladi v njegovi domovini reagirajo na takšne smeri na zahodu?
«V sodobni sovjetski književnosti je najmanj čutiti vpliv francoske literature. Veliko pomembnejši je vpliv ameriških, zahodnonemških, italijanskih in španskih pisateljev. Verjetno imamo, da tako rečem, določena splošna svetovna dela, ki so jih dobro sprejeli v Sovjetski zvezi. Največ bralcev si je pridobil sodobni ameriški pisatelj Salinger s svojim romanom «Lovec v žitu», potem Hemingway s svojim delom «Sonce ponovno vzhaja», pa tudi z drugimi romani, ki jih je bil pisal v mlajših letih v Franciji. Hemingwaya zelo cenijo v Sovjetski zvezi in je eden izmed naj priljubljenejših pisateljev v naši deželi. Prav tako je tudi opazen vpliv nemškega književnika Hein-richa Bolla. Nič manjši ni ugled v Sovjetski zvezi velikega italijanskega romanopisca Alberta Moravie, potem Vasca Pratolinija, Itala Calvina in še. nekaterih italijanskih književnikov. Kar zadeva Špance, je treba omeniti delo Juana Gauvina, katerega štirje romani, natisnjeni v eni knjigi, so bili razprodani v celoti v enem samem dnevu. Tudi nekateri drugi španski pisatelji imajo veliko število bralcev pri nas.
O Francozih je treba reči, da jih zelo počasi prevajamo. Njihov «antiroman» je bolj znan skozi revije, še posebej pa po objavi krajših stvari v reviji «Inostrannaja literatura». Zdi se mi, da se naši bralci kaj malo zanimajo za takšno književnost. Naša literatura od 1910. do 1920. leta je bila mnogo pomembnejša od takšne francoske književnosti. Veliko več je vredno tisto, kar sta dala v dvajsetih letih Andrej B jelov in Remizov kot pa ono, kar u-stvarjajo pisatelji «novega vala» v Pfn-izu.»
«Ko že govoriva n antiromanu, ali bi bili toliko ljubeznivi, da bi povedali vaše mišljenje o posameznih pred-
stavnikih te literarne smeri in mi tudi nakazali, kakšna je prihodnost «novega vala»?
«Teze antiromana, da je roman že vse opisal, da nimamo kaj več povedati s pomočjo romana, nikakor ne moremo prenesti v naše okolje v Sovjetski zvezi zato, ker ni bilo ali pa je bilo zelo malo resničnega sovjetskega romana. Pričakujem, da bodo pri nas veliko več tiskali Kafko, ki je bil doslej natisnjen samo v revijah, potem Camusa in druge velike moderne pisatelje. Prepričan sem, da je to mnogo pomembnejše od vsega, kar ustvarjajo Nathalie Seurot, Alain Robbe-Grillet, Michel Butor. Ne bi rad žalil teh pisateljev, resni ustvarjalci so in koristni zahodnemu svetu, toda v naši deželi nimajo moči, da bi vplivali na mlade književnike. Lahko govorimo samo o vplivu na posamezne mlajše sovjetske književnike, ki prihajajo z drugih strani. Vzemimo, na primer, našega Aksjonova, pisca mlajše generacije. Pri njem opažamo izredno poznavanje ameriške književnosti med dvema vojnama. Ne pripoveduje o ljudeh, temveč jih takoj prikazuje. To je metoda ameriških književnikov, s katero so Hemingway, Faulkner in Steinbeck uvedli ameriško književnost v klasično literaturo. V svojih zgodbah Aksjonov ne ustvarja likov junakov z opisovanjem njihovega življenja, temveč jih takoj določa z dialogi in akcijo.»
«Sovjetska zveza nedvomno prednjači v znanstvenem svetu sploh. Vendar pa me zanima, v kakšni meri umetnost, književnost pa še posebej spremlja ta epohalni pohod znanosti in, ali obstaja določena vzročna korelacija med znanostjo in umetnostjo v modernem svetu sploh»?
«Pogosto se govori o velikem, naraslem razcvetu znanosti ne samo v Sovjetski zvezi, temveč na svetu sploh, istočasno pa je slišati mišljenja o čedalje opaznejšem zaostajanju umetnosti in literature.N eki naš mladi pesnik
—“J.	1'“’ ~J	ua m ireoa isKati vc
tam, kjer je m.»
Razcvet znanosti tega stoletja je ogromen. Toda : nost in umetnost si nikoli nista bili sovražnici. Cio' ki si pridobiva znanje o krvnem obtoku postaja bogat prav tako kot kadar prebere Puškinove verze Seveda metode znanosti popolnoma različne od metod umetne Viktor Hugo je pravil, da spominja razvoj znanosti vzpenjanje po stopnicah in da sleherno novo znanstv odkritje uničuje prejšnje znanstveno odkritje V ur nosti ni tako. Sodobna skulptura je lahko dobra ali slaba, toda nikakor ne zmanjšuje vrednosti stare gi umetnosti. Antični matematiki so bili veliki raziskov t"1 v r}^ravoslovnih znanostih in v razvoju družbene ditve. Bili so napredni za svoj čas, to pa je zelo težko seči v umetnosti. Ce s stališča naravoslovnih znanosti damo na sodobno umetnost, lahko pridemo do žalosi za juckov. Zdi se mi, da ne obstaja enakomeren napre kot je bilo to poprej. Umetnost vedno odraža svet sodo kov. Umetnost lahko to počenja na boljši ali pa sl: način. Umetnost je lahko velika umetnost majhne ep m majhna umetnost velike epohe.
Podobnost in univerzalnost znanosti in umetnosti v.,;em' yse tak° umetnost kot znanost borita za spie cilje človeštva. Prav tako kot arhitekt in glasbenik la težita k istemu cilju celo takrat, kadar glasbenik ne v hiši, ki jo je bil zgradil arhitekt. Nasprotno je, da naravoslovne vede razvijajo bolj blesteče kot umetnost igrajo večjo vlogo v sodobni družbi. Verjetno lahko s i pojasmrno, da študentje matematike in fizike znatno 1 ljubijo najrazličnejše manifestacije človekove dejavn-tudi v literaturi in umetnosti.
(Nadaljevanje sit
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Monteechi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08	79 46 38	79 58 23	76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17 500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Stran 8
27. decembra 1S75
Ziro raCun 50101-603-45361 «ADIT« • DZS • 61000 Uubliana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
s» m
lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokraimo se naročajo pri
oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Itallie pri S.P.I.
Izdaja in tiska V ^ ZTT
Odgovorni urednik Gorazd Vesel_____________
SE EN PODEL IZPAD MLADECA PRETEPAČA IN MORILCA ANDREA EHIRA
PRVI OBRAČUN PRAZNOVANIA V ITALIJI IN NA SVETU
RIMSKI FAŠISTIČNI PRETEPAČI UGRABILI Gospodarska kriza in negotovost negativno
—----------------------- ypjjygjfag rzdašje med bežUnimi prazniki
MUDEGA ŠTUDENTA E. MATACCHIONIJA
Poteg Ghiro so pri ugrabitvi sodelovali še 21-tetni Marco Acquarelli, 20-lelni luigi Esposito in 17-letni Piero Pieri, ki so vsi sinovi premožne rimske imržeazije ■ Mladi pretepači so zginili, preden bi jih lahko dosegla roka pravice ■ Nerazumljiva počasnost preiskovalcev
RIM, 26. — Andrea Ghira, morilec iz Circea, ki je pred ■ tremi meseci iz sadističnega vzgiba pokončal v svoji vili 17-letno dekle Rosario Lopez, je znova v ospredju pozornosti. Medtem ko ga je italijanska policija iskala zaradi podlega zločina, je 20-letni sin petičnega rimskega industrijca mirno pripravljal v Rimu podoben izpad: s tremi prijatelji je ugrabil 20-letnega Ezia Matacchionija, čigar očetu je skušal izsiliti 800 milijonov lir odkupnine.
Zadeva je prišla na dan predsi-nočnjim, ko je zaprisežen stražnik iz naselja Tor San Lorenzo nedaleč od Ostie našel Matacchionija v neki vili. Stražnik je malo pred polnočjo slišal obupane klice na pomoč. Stekel je proti vili, iz katere je bilo slišati kričanje, preskočil o-grajo, vlomil vhodna vrata in stekel v prvo nadstropje, kjer je naše!
Matacchionija priklenjenega z lisicami k postelji, s praskami in podplutbami na obrazu in z na pol odlepljenim obližem na ustih.
Kmalu nato so prispeli tudi orožniki, katere je poklicala neka soseda, ki je prav tako slišala Ma-tacchionijeve klice na pomoč. Možen postave je fant, čeprav zmučen in oslabel, takoj povedal, da so ga 15. decembra ugrabili štirje prijatelji in sicer poleg že omenjenega Ghira 21-letni Marco Acquarelli, 20-letni Luigi Esposito in 17-letni Piero Pie-
llituiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiin
V NOCI MED SREDO IN ČETRTKOM
Skrivališče rdečih brigad odkrito v predmestju Pavie
Policija aretirala Fabrizia Pelli ja, enega od najvidnejših predstavnikov zločinske organizacije
ri. Z izjemo Esposita gre za sinove I tecitorio. Preden je avto Pierija,
premožnih staršev, ki so obiskovali zasebni licej «Leone Magno» in so j se navduševali za fašistično ideolo- ' gijo prav kot pajdaši, s katerimi je Ghira pred tremi meseci uprizoril krvavo veselico v svoji vili v Circeu. Acquarelli je sin načelnika geometrskega urada pri okrajnem ravnateljstvu ANAS za Lacij, Pieri pa je sin kasacijskega svetnika. Fantje očitno niso imeli potrebe, da skujejo načrt za ugrabitev, da bi prišli do denarja, pač pa gre njihov izpad pripisati zgolj nasilnemu vzgibu in iskanju načina, kako preganjati dolgčas. Na srečo se tokrat njihov podli izpad ni zaključil s prelivanjem krvi kot pred tremi meseci v Circeu. Da je bilo nasilje njihov glavni cilj, jasno izhaja tudi iz pripovedovanja Matacchionija. Čeprav jih je fant dobro poznal, se niso niti pobrigali, da bi se zakrinkali, kar med drugim kaže, da so prepričani v prizanesljivost oblasti.
Matacchioni je že med včerajšnjim zasliševanjem opisal preiskovalcem svoj deset dni dolg križev pot. Poudaril je, da mu je v ponedeljek, 15. decembra zjutraj telefoniral Piero Pieri in ga povabil na kratek izlet z avtom. Fant je sprejel, takoj pa je povedal «prijateljem», da se mora okrog poldne vrniti, ker je imel sestanek s stricem pred palačo Mon-
PAVIA, 26. — Agenti političnega eddelka kvesture v Pavii so v noči med sredo in četrtkom nepričakovano odkrili skrivališče samozvanih rdečih brigad in aretirali enega od najvidnejših predstavnikov kriminalne organizacije. Po mnenju preiskovalcev je aretirani 23-letni Fabrizio Pelli iz Reggio Emilie eden od najožjih
KOLEDAR RESNICE
Jugobanka je za leto 1976 pripravila izviren koledar. Nad posameznimi meseci so (močno povečani) bankovci in kovanci. Tako želi Jugobanka omogočiti vsakemu občanu, da si lahko prav vsak dan ogleda, kakšen je na primer bankovec za 100 ali 500 din. Veliko (resnične) simbolike pa je tudi v izbiri posameznih bankovcev, ki so nad meseci. Ti vzporedno z meseci naraščajo in tako je nad dopustnima mesecema julijem in avgustom, ko jugoslovanski državljan — kot tudi drugod po svetu — globoko seže v žep. naslikan stotak, september in oktober, ko pa Jugoslovana dokončno strejo o-zimnica, novo šolsko leto in druge malenkosti, pa krasi pet-stotak. Na. obubožanje ob koncu leta pa lepo kažejo kovanci, ki pozirajo nad zadnjima me-secama . . .
AKROBAT ZASTONJ
Frankfurtskim policajem in gasilcem je zastajal dih, ko so opazovali neznanca, ki je po odrih plezal na 100 metrov visok stolp katedrale. Policaji so usmerili nanj žaromete in ga po daljšem prepričevanju končno pregovorili, da se je vrnil. Medtem je «akrobat» že od-vrgel svojo uro, suknjič in bankovec za 100 mark. Na vprašanje. zakaj je to storil, je neznanec odgovoril: «Niti meni ni čislo jasno» Policistom in gasilcem pa je bilo takoj zelo jasno, da človek spada v u-mobolnico.
OŠKODOVANI SLADOKUSCI
Hongkonški sladokusci že nekaj dni kar vse vprek zmerjajo čez oblasti, ki so proglasile redkega burmanskega pitona za zaščiteno žival, da bi preprečile njegovo iztrebljenje. Burmanski piton je namreč cenjena specialiteta v hongkonških restavracijah, zaradi sklepa o-blasti pa so bili krajevni sladokusci ob slastno pečenko. Kdo jih ne bi razumel?
ta sosedov — pravi ženska, a se ni o-
glasil nihče. Ker sem se bala. da bi voda zalila stanovanje, sem poklicala gasilce.»
Gasilci so prišli nekaj pozneje v spremstvu policijske izvidnice. Ko so vlomili v stanovanje, so na svoje veliko presenečenje odkrili, da je bilo to skrivališče rdečih brigad. Pripravili so zasedo in nekaj ur pozneje se je v mrežo ujel Fabrizio Pelli. Fant, ki ni bil oborožen, je skušal ' zbežati, a zaman.
Kdo je aretirani so odkrili šele davi, ker jim je fant dal lažne osebne podatke. Kot rečeno je Pelli po mnenju preiskovalcev eden od najvidnejših predstavnikov samozvanih rdečih brigad na operativnem in na ideološkem področju. Zanj so kar štirje preiskovalni sodniki podpisali zaporne naloge zaradi združevanja v zločinske namene in ustanavljanja oboroženih tolp, pred nedavnim pa je bil zaradi vrste ropov obsojen na deset let zaporne kazni.
V stanovanju v Pavii Pelli ni bival sam: z njim je živelo dekle, ki se ie izdajalo za njegovo ženo, občasno pa se je pojavljal tudi drug moški, opis katerega naj bi odgovarjal potezam Renata Curcia.
voikswagen golf bele barve, odpe ijal, mu je Pieri predstavil druga dva «izletnika»: Luigija Esposita in Marca Acquarellija. Avto je nekaj ur krožil po mestu in ko je šofer zapeljal proti športni palači je Ma-tacchionija začelo skrbeti. Zahteval je pojasnila od «prijateljev», a Pieri mu je v odgovor naperil samokres in mu ukazal, naj molči. Kmalu so bili v Acquarellijevi vili v Tor San Lorenzu, kjer so nesrečneža priklenili k postelji.
Nekaj minut pozneje je prispel Ghira. Matacchioni ga je spoznal po glasu in ga vprašal, kaj se dogaja. Eden od pajdašev pa se je obrnil k vodji in mu dejal: «Ni ti treba krinke,, saj nas tale dobro pozna.» Fant je še dodal, da so se ječarji vrstili na straži in da so ravnali z njim sorazmerno dobro, čeprav je bil vedno vklenjen. Pripomn i je tudi, da je poskusil zbežati, a da mu je beg spodletel.
Dan prea božičem so se njegovi ječarji naveličali. Pieri je ostal pri njemu do 18. ure, na kar mu je vsilil pet ali šest tablet miriinega sredstva in odšel. Po nekaj urah spanja se je fant zbudil, se privlekel do okna in začel klicati na pomoč. Njegove klice je slišal stražnik in nekaj minut pozneje je Matacchioni lahko spet svobodno zadihal.
Fašistični pobalini so v tem času nekajkrat stopili v stik z družino Matacchioni in zahtevali 800 milijonov lir odkupnine. Pri tem pa so se izkazali za zelo nespretne, ker je policija prestregla njihove telefonske pozive in jih lokalizirala s precejšnjo točnostjo. Kaže tudi, da so fantje zaslutili nevarnost, kar naj bi bil tudi glavni vzrok, da so jo V sredo pobrisali in izginili kot kafra. čeprav so namreč policija in karabinjerji preiskali dober del Lacija ter najbolj znana smučišča v Toskani in v Abrucih (staršem so rekli, da grejo za nekaj dni na sneg), niso odkrili nobene sledi za fašističnimi izsiljevalci. Jasno je torej, da se je v preiskovalnem stroju nekaj zataknilo in da so, kot se večkrat dogaja, zločinci lahko pobegnili preden jih je dosegla roka pravice.
Naravnost zgleden je v tem pogledu primer Ghira. Čeprav je sodnik podpisal zanj pred tremi meseci zaporni nalog, v katerem ga je obtožil umora Rosarie Lopez in pretepanja Donatelle Colasanti, mu policija in karabinjerji v teh mesecih niso prišli na sled. Fant je svobodno kolovratil po Rimu, obiskoval stare prijatelje in znance in celo skoval načrt za ugrabitev. Nobenega dvoma ni, da je prav Ghira vodja tolpe mladih roparjev, saj je že od nekdaj priznan glavar mladih petičnežev, ki zahajajo v rimske misov-ske sedeže in se izživljajo v nasilju.
Značilno je tudi, da je v tem primeru preiskovalni stroj karabinjerjev stekel počasi in previdno. Preiskovalci. ki so včeraj in danes zasliševali Matacchionija, bodo šele jutri poslali namestniku državnega prav-dnika dr. La Padulu zapisnik fantovih izjav, šele ko bo preučil zbrano gradivo, bo sodnik nadalje ukrepal. Če bo menil, da zbrani indici potrjujejo Matacchionijeve izjave bo verjetno podpisal za Ghira. Esposita,
Pierija in Acquarellija zaporni nalog zaradi ugrabitve, nasilja, nedovoljene posesti orožja in drugih prekrškov. Vprašanje pa je, kje bodo tedaj pobegli fašisti.
Avstrija zahteva izročitev teroristov ki so napadli OFEC
DUNAJ, 26. — Avstrijska vlada je v sredo uradno zahtevala od alžirske izročitev arabskih teroristov, ki so v rtedeljo napadli sedež organizacije OPEČ na Dunaju. Vest je sporočilo avstrijsko pravosodno ministrstvo, ki je dodalo, da so na o-snovi avstrijskega kazenskega zakonika teroristi obtoženi umora in ugrabitve.
RIM, 26. — Na svoji zadnji seji je ministrski svet sklenil, da bo v kratkem izdal nov kovanec po dvesto lir, da bi vsaj delno omilil vprašanje pomanjkanja drobiža. O novem kovancu se še ne ve veliko, kot tudi ni znano, kdaj bo v obtoku, v dobro obveščenih krogih pa so optimisti, saj pravijo, da bo izdaja kovanca sovpadla s preosnovo državne kovnice, ki naj bi tako v prihodnje zadostila potrebi po drobižu.
Zaključne slovesnosti jubilejnega leta v Rimu - Božič v «sveti deželi» - Praznovanje v zasedenih tovarnah ■ Polna zasedba v turističnih središčih na območju Dolomitov, Turina in val d Aoste
..................................................."iimin."""""»"
HUDA KRIZA PEROmSTiCNEGA REŽIMA
V Argentini je torkov spopad zahteval 101 človeško žrtev
Gverilci «Montoneros» in ERP napadli važen arzenal blizu mesta in policijske postaje - Predsednica Peron v precepu med zahtevami vojske in opozicije
BUENOS AIRES, 26. — Med preteklim torkom in sredo so večje skupine gverilcev (baje «Montone-rov» in ERP) napadle arzenal št. 601 v Avellanedi, kaki hl5 kjn od središča mesta. Istočasno so tudi druge skupine napadle nekatere policijske postaje in vojašnice. Pri teh napadih je sodelovalo več kot 300 gverilcev. Po več urah boja (napadi so se začeli v torek nekaj po 19. uri) se je argentinski vojski posrečilo, da zatre upor. Bilanca spopadov pa je bila zelo krvava: na obeh straneh je padlo več kot 100 ljudi.
Torkovi dogodki so seveda povzročili pravcat potres v vseh vrhovih argentinske vladne in sploh politične dejavnosti. Predsednica Isabelita Peron je že predvčerajšnjim prispela v Caso Rosado, kjer je sklicala vladno sejo. Vsi ministri so ji takoj posredovali željo, da odstopijo, toda Peronova je zavrnila odstop ter takoj nato objavila odlok, s katerim proglaša za nezakonito organizacijo «Avtentičnega peroniz-ma», ki se je pred nekaj tedni odcepila od «pravovernega» peroniz-ma. Do razkola je prišlo ker so nekatere osebnosti izjavile, da se ne
TATOVI SO VLOMILI V URAD SODNIH IZVIDOV
Drzna tatvina na milanskem sodišču: milijarda lir plena
Po prvih rezultatih preiskave kaže, da so zlikovci vlomili v sodno palačo s pomočjo enega od uslužbencev sodišča - Navadna tatvina ali politični izpad?
sodelavcev Renata Curcia, odkrito skrivališče pa brez dvoma najpomembnejše oporišče brigadistov v Lombardiji in v Piemontu.
Skrivališče, dvosobno stanovanje v komaj dograjeni hiši v predmestju Pavie, so agenti odkrili po naključju. V sredo je Pellijeva soseda Maria Rosa Piccinini opazila v fantovem stanovanju prižgano . luč, iz kopalnice pa je biio slišati nenavaden šum, kot če bi kdo pozabil odprto vodno pipo. «Potrkala sem na vra-
MILAN, 26. — Milijarda lir je vrednost plena, ki so se ga še neidentificirani tatovi polastili v uradu sodnih izvidov v milanski sodni palači. Tatvino je odkrila včeraj popoldne izvidnica karabinjerskega sodnega oddelka mad običajnim popoldanskim ogledom. Orožniki so v tretjem nadstropju sodne palače o-pazili, da je nekdo vlomil v posvetovalno dvorano druge sekcije kazenskega sodišča, na svoje veliko presenečenje pa so v sobi opazili še veliko zavojev iz urada sodnih izvidov, ki je v drugem nadstropju: zavoji, dober del od katerih je bil odprt, so bili razmetani vse naokrog.
Okno, ki je ravno nasproti vrat, je bilo priprto, zaradi česar so preiskovalci prepričani, da so tatovi ravno po tej poti dvignili z drugega nadstropja v tretje zapečatene zavoje urada sodnih izvidov. Kako je bilo to mogoče, preiskovalci niso še ugotovili, ali vsaj niso povedali časnikarjem. Edina gotovost je, da tatovi, ki so «počistili» urad sodnih izvidov, niso vlomili vrata urada.
V uradu sodnih izvidov so shranjeni vsi izvidi, ki pridejo v poštev za najrazličnejše procese: od zaplenjenih predmetov, do orožja, denarja, ki so ga preiskovalci zaplenili roparjem ali ugrabiteljem, draguljev, mamil, vse pač, kar lahko služi v sodni obravnavi. Vsak izvid je
zaprt v zapečatenem zavoju, ki ga podpiše predsednik sodišča. Najdragocenejši izvidi so shranjeni v blin-diranih omarah, ostali pa na posebnih policah.
Preiskavo o drzni tatvini vodi namestnik državnega pravdnika dr. A-vallone, ki se je danes srečal s časnikarji. Sodnik je na vprašanje, kako so tatovi prišli v urad sodnih izvidov, odgovoril zelo megleno in poudaril «da. je o tem v teku preiskava». Kot možnost pa je še navedel, da bi se tatovi lahko poslužili lestve iz vrvi.
Molk preiskovalcev, neverjetna domneva lestve iz vrvi (tatovi bi zgubili ogromno časa in bi se po nepotrebnem izpostavili nevarnosti, da jih kdo odkrije, da o nevarnosti padcev in «nesreče na delu» sploh ne govorimo) kot tudi vesti iz zaupnih krogov potrjujejo sum, da so tatovi imeli pajdaša med osebjem urada sodnih izvidov, ki jim je med drugim priskrbel ključ urada. Če ta domneva drži je dovolj, da je le en tat smuknil ponoči v urad in dal pajdašem, ki so medtem vlomili v posvetovalno dvorano ter spustili košaro z vrvico do drugega nadstropja, dragocene zavoje.
Doslej ni bilo mogoče še točno ugotoviti, kaj vse so odnesli tatovi, ker je vodja oddelka na dopustu. Šele, ko se bo .vrnil, bo mogpče od;
kriti na osnovi zapisnikov, kaj vse je bilo v zavojih, ki so jih tatovi izpraznili. Iz zaupnih in poluradnih virov pa se je vsekakor zvedelo, da naj bi po prvi oceni vrednost ukradenega blaga presegala milijardo lir. Preiskovalci nadalje ne pripisujejo izpadu nobenega političnega pomena, kot tudi menijo, da tatvine ni pripravil kdo, ki bi iz kakršnega koli razloga hotel uničiti nekaj sodnih izvidov. Vsekakor pa bo le zasliševanje uslužbencev omenjenega urada omogočilo preiskovalcem, da si ustvarijo jasnejšo sliko in formulirajo jasnejše osnove za nadaljnje delo.
Božična tatvina je že drugi «napad» na milansko sodno palačo v zadnjih mesecih. V začetku oktobra so neznanci zažgali sodno gradivo v tajništvu druge sekcije' prizivnega porotnega sodišča. Ogenj je uničil na desetine 'svežnjev sodnih aktov, med katerimi tudi gradivo za prizivne procese proti Robertu O-gnibeneju, rdečemu brigadistu, ki je ubil karabinjerskega podčastnika Feliceja Maritana, fašistoma Loiu in Murelliju, ki ju je porotno sodišče obsodilo na dvajset let zaporne kazni zaradi umora agenta Antonia Marina, in pripadnikom tako imenovane nove mafija. Sodniki so doslej obnovili dober del zažganega gradiva, krivcev pa niso odlaili.
strinjajo več s politiko predsednice Peron.
Po vladni seji se je Peronova sestala s poveljniki treh rodov vojske, ki so ji poročali o zadnjih krvavih dogodkih. Postavlja se vprašanje, če obstaja enotnost stališč predsednice republiške in vojaških poveljnikov. Sodeč po videzu, bi lahko rekli, da ta enotnost obstaja, toda nekatere razlike v izjavah dajejo slutiti, a v vojaških vrhovih vlada precejšnje nezadovoljstvo in da so precej močni tisti krogi, ki zahtevajo, naj se Peronova odpove predsedništvu. Predsednica pa se morda ne zaveda, da so se razmere precej, spremenile in da njen položaj le ni tako trden, kljub podpori peronističnih sindikatov in ju-sticialističnega gibanja. Govori sicer o skoraj izključno lastni zaslugi pri zatrt ju prevratniškega poskusa ter preprečitvi hujšega prelivanja krvi, toda vojaški krogi so veliko bolj kritično razpoloženi.
Glasnik nezadovoljstva teh krogov je. poveljnik kopne vojske gen. Jorge Videla, ki je izrazil svoje nezadovoljstvo v govoru, ki ga je imel pred vojaki v Tucumanu, ki je v središču gverile. «Naj bog razsvetli tiste, ki morajo poskrbeti za spremembe ter sprejeti ukrepe, ki naj bi rešili probleme v državi» — je dejal Vidéla. V svojem govoru poveljnik kopne vojske ni sicer izrecno omenil nobenega' imena, toda le malo prej je poudaril, da vojska nestrpno pričakuje, reforme..
Kakšne reforme?. Pred dnevi so se uprli nekateri letalski oddelki pod vo.dstvom ; gen. . Capellinija. Očitno je, da ' obstaja določena podobnost med zahtevami uporniškega dela le-tafšlva in' Videloviini' zahtevami. Tudi ta trdi, da je treba pomesti z nemoralnostjo-. in korupcijo ter - preprečiti, da bi skupine pustolovcev u-resničile svoje'cilje s: politično, gospodarsko in ideološko; špekulacijo. Nadalje zahteva, naj red in varnost prevladata'nad neredom in negotovostjo. ,	, ■	: ■	;
Med njim- in uporniškimi letalci pa obstajajo določene razlike, ki se najbolj zrcalijo, v tej izjavi: «Zmaga argentinskega naroda, ki jo je treba izvojevati enkrat za vselej ob enotnosti civilnega dela prebivalstva in vojakov, naj bo zajamčena kljub u-pravičeni nestrpnosti, ali pa vdanosti V usodo ostalega dela prebivalstva.»
iz niza reakcij na zadnje dogodke je treba izluščiti še osebnost civilnega guvernerja v La Plati Victora Calabroja. Kot smo. že omenili, so se najhujši boji med gverilci in vojsko odigrali prav v tej pokrajini. Calabro je bil do nedavnega član peronističnega gibanja in sindikata «Union obrera . metalurgiba». V zadnjih časih pa je začel kritizirati u-fadno politiko peronistične stranke. Proti njemu je sedaj nastopil Lorenzo Miguel, ki je precej tesen sodelavec Isabele Peron, in ki ga je posredno obtožil, da je pravzaprav on kriv za razmah gverile v buenos-aireški pokrajini. Govori se celo, da je predsednica že pripravila odlok o njegovi odstavitvi, toda istočasno pa je prišla vest, da ga je gen. Videla pohvalil zaradi njegove dejavnosti v teh kritičnih dneh. Ali je morda tudi ta eden od znakov, ki
kažejo na razkol med vojsko in uradnim peronizmom?
Končno se je zvedelo iz uradnega sporočila, da je pri torkovih spopadih izgubilo življenje 101 gverilcev in vojakov. Med gverilci je bilo 85 mrtvih (fantov in deklet), še prejšnjo noč so njihovi tovariši skušali odnesti iz pokopališča pri Avallane-di vsaj nekaj trupel. Napad se ni posrečil.
Po zadnjih vesteh se je kriza pe-ronistične stranke «Frejuli» (Frente justicialista de libertad) še povečala zaradi odstopa «Gibanja za integracijo in razvoj» (MID), ki( ga vodi bivši argentinski ' predsednik Arturo Frondizi. MID trdi, da justicialistič-na stranka predstavlja oviro za ustanovitev koalicije, resnične opozicije.
Iz La Piate pa sporočajo, da so neznanci izvedli atentat na stanovanje leaderja pomembne argentinske opozicijske stranke «Union civica radicai» Ricarda Balbina. Atentat ni zahteval človeških žrtev. Zanimivo je, da je, Balbin kritiziral včeraj V nekem svojem govoru naklep vladnih oblasti, da imenujejo komisarja ria mesto guvernerja buenosaireške po,-krajine Victoria Calabroja.
LIMI, 26. — Dvaindvajset ljudi je. izgubilo življenje trideset pa je bilo ranjenih v prometni nesreči v Peruju, ko je avtobus, s katerim so potovali, strmoglavil v prepad 'pri kraju Cuntor Huanchana, 900 km. jugovzhodno od Lijne. Vzrok hude nesreče ni bil še ugotovljen.
RIM, 26. — Božični prazniki v Italiji in sploh v svetu so letos potekali v precej drugačnem vzdušju kot v preteklosti. V zahodnem svetu je na skromnejše praznovanje vplivala predvsem gospodarska kriza, ki je iz dneva v dan hujša in grozi, da bo v kratkem postala še očitnejša s porastom števila brezposelnih, zmanjšanjem industrijske in drugih dejavnosti, povečanjem inflacije’ in porasta cen. Obstajajo seveda določene razlike med državo in državo, toda splošna slika je skoraj povsod enaka.
Na drugi strani je na letošnje božične praznike vplivalo tudi negativno politično vzdušje v , raznih državah: od Bližnjega vzhoda preko Španije tja do Argentine, kjer .je prav na predvečer praznikov prišlo do krvavega spopada med gverilci in argentinsko vojsko.
To seveda ne pomeni, da niso ljudje praznovali tradicionalnega praznika, čeprav v skromnejšem obsegu. Znižali so se seveda nakupi, kupovalo se je razmeroma le koristno blago. V Italiji pa so kljub krizi zabeležili polno zasedbo v raznih turističnih zimskih središčih.
Predvsem pa nekaj besed o poteku strogo verskih božičnih svečanosti, ki so prišle do svojega viška v Rimu, oziroma pred baziliko sv. Petra, kjer je papež Pavel VI. prejšnjo sredo (24. decembra) pol ure pred polnočjo slovesno zaključil 23. jubilejno leto, ki se je začelo prav leto dni prej. Slovesnosti se je udeležila velika množica ljudi. Po tej slovesnosti je papež bral slovesno polnočnico.
Včeraj, na božični dan, se je papež ponovno pojavil v javnosti, ko je podelil slo,vesni blagoslov «urbi et orbi» ter naslovil poslanico posebno na mladino.
Na današnji dan je bilo po raznih rimskih bazilikah še vedno precej živo, toda vse kaže, da je s koncem jubilejnega leta zamrl ogromni val turistov, ki je bil značilen za letošnje leto. Račungjo, da je v enem letu obiskalo- Rim več kot 10 milijonov romarjev in turistov, od katerih pa so bile tri četrtine Italijani:
Veliko zanimanje je povsod vla-
dalo za proslavo božičnih praznikov na Bližnjem vzhodu, oziroma na področjih Palestine, ki so dandanes T>od izraelsko upravo. Tu gre predvsem za Jeruzalem. Betlehem in Nazaret. Izraelske oblasti, ki vladajo na teh ozemljih že od 1. 1967 so podvzele stroge ukrepe. Romarji, o-ziroma turisti, ki so se hoteli udeležiti božičnih slovesnosti v Betlehemu in Nazaretu so morali imeti posebne izkaznice ter iti skozi vrsto kontrolnih mest, kjer so jih tudi o-sebno pregledali. Računajo, da je prišlo v «sveto deželo» okoli 25.000 romarjev ozirorria turistov.
Najpomembnejše svečanosti so bile v'Betlehemu in Nazaretu. V Betlehemu je latinski škof Beltritti maševal v katoliški cerkvi, ki je nad baziliko rojstva (ta je- pod u-pravo pravoslavne cerkve, ki pa bo praznovala boži<* šele 6. januarja). Na polnočnici je bilo okoli 1000 ljudi (med fijimi tudi izraelski vojaški poveljnik, arabski župan in drugi).
V Libanonu praktično niso praznovali božiča, ker so spopadi med krščanskimi maroniti in arabsko levico še vedno v teku.
Kot smo dejali že zgoraj, so božični prazniki potekali veliko bolj skromno kot v prejšnjih letih. To velja posebno za Italijo, kjer so delavci številnih podjetij, ki jim grozi zapora prebili božično noč v tovarnah, ki so jih zasedli. Sem pridejo v poštev tovarna «Leyland Innocenti» ter kakih drugih 20 tovarn od tridesetih katerim grozi zapora.
Delavce v tovarnah so obiskali sindikalni predstavniki in tudi milanski župan ter predsednik pokrajinskega sveta. Božične praznike v tovarni je preživelo tudi 2000 delavk podjetja «Harry’s Moda» v Salentu, katerim grozi odpust z dela.
Sicer pa, kot smo dejali, so prazniki potekali v znaku polnjenja turističnih postojank in letovišč, posebno na dolomitskem območju ter v Val d’Aosti. Povsod so zaradi o-bilice snežnih padavin in ugodnega vremena zabeležili polno zasedbo. V Gortini d’Ampezzo in drugih dolomitskih središčih je gotovo 50.000 turistov. Skoraj prav toliko jih je morda v turinski pokrajini in 90.000 v Val d*Aosti.
Cestni in železniški promet se je v Italiji danes le rahlo povečal, posebno v popoldanskih urah. Vlakov je bilo nekoliko več, posebno iz Rima proti Milanu in Brennerju. Avtomobilski promet pa je bil omejen v srednji in severni Italiji posebno zaradi goste megle. V popoldanskih urah je megla zavila v skoraj ne-prodirno tenčico tudi Benetke.
Posebno predvčerajšnjim in včeraj je bilo povsod precej prometnih nesreč, ki so terjale veliko število žrtev. Ena od najhujših se je zgodila pri Saluzzi, kjer so se ubili dva mladeniča in dve mladenki pri hudem trčenju vozila ob ograjo nekega mostu. Do dveh drugih nesreč je prišlo pri Turinu in Pinerolu, kjer so bile ob življenje tudi 4 osebe. Najbolj tragičen je morda primer 13-letne Paole Gioie, kateri se je pri večerji zataknila kost v požiralniku. Oče jo je v spremstvu žene odpeljal proti bolnišnici, toda med potjo je prišlo do trčenja. Oče in mati sta bila ob življenje, hčerka pa je v smrtni nevarnosti. Pri Mesini je neki mladenič šel obiskat brata v bolnišnico. Na poti je prišlo do nesreče ter je izgubil življenje.
Podobnih primerov je še več in več.
liiimiiiiiiumiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMKliiiiiiiiiiiitiiitmuiiiciiiiiniiHuiiiiiiiiiiiiii
PETA UGRARITEV V TEM IETU
Premožen draguljar ugrabljen v Veroni
Filiberta Fraccarija so banditi napadli, ko se je v noči med srèdo in četrtkom vrnil domov
V BARIJU
VERONA, 26. — Lastnik ene najpomembnejših zlatarn v Veroni, 40-letni Filiberto Fraccari, je bil u-grabljen predsnočnjim, ko se je vračal domov. Možakar, ki- je o-ženjen, a nima otrok, je bil napaden, ko je stopil iz avta, ki ga je parkiral pred svojim domom. Po pričevanju nekaterih očividcev naj bi bilo troje napadalcev, zakrinkanih in oboroženih z brzostrelkami.
Prva, ki je razumela, kaj se je zgodilo, je bila neka ženska, ki stanuje v istem poslopju kot Fraccari,. Ženska je pozneje izjavila karabinjerjem, da je slišala draguljarja, ko se je s svojim fiatom-127 ustavil pred njenimi okni. Tedaj so ga obstopili banditi, ki so ga z orožjem v roki prisilili, da je stopil v njihov avto. Pozneje se je zvedelo, da je Fraccari pospremil domov prijatelja, s katerim je v nekem središčnem baru nazdravil božiča in se nato vrnil domov okrog 1. ure. Banditi, ki jih je opazila ženska, so ga čakali pred domom, preiskovalci
pa ne izključujejo tudi možnosti, da so mu skrivaj sledili vso pot od draguljarne do doma
Vsekakor pa je po mnenju policije in orožnikov ugrabitev draguljarja nenavadna. Fraccari ni bil namreč človek železnih navad in se je vračal domov ob najbolj nenavadnih in najrazličnejših, urah,,, zaradi česar so ugrabitelji le s težavo pripravili podroben načrt za svoj podli izpad. Prav zaradi tega so preiskovalci prepričani, da so banditi udarili skorajda na slepo in jim je bila sreča mila, ker je Fraccari pospremil prijatelja domov in ne obratno, kot.se je po. navadi dogajalo.
Draguljar je peti ugrabljenec v tem letu v Veroni in je bil napaden le nekaj dni po osvoboditvi industij-ca Alda Mirandola. Pred njim so bili v tem mestu ugrabljeni študentka ilaria Melloni, predsednik nogometnega kluba Verona-Hellas Silve-rio Garonzi, industrijec Ivo Antonini in, kot rečeno, Mirandola.
Eksplozija v dvigalu: en mrtev, dva ranjena
BARI, 26. — En mrtev in dva ranjena so tragičen obračun nenavadne nesreče v nekem stanovanjskem poslopju v Bariju, kjer je eksplodiralo dvigalo. Po prvih ugotovitvah preiskave kaže, da je vzrok silovite eksplozije, ki je povzročila tudi veliko gmotno škodo, uhajanje kuhinjskega plina, katerega cev je speljana ob dvigalu. Plin naj bi napolnil kabino, ki je bila ustavljena v pritličju in naj bi eksplodirala, ko je nekdo v višjih nadstropjih pritisnil na gumb, da bi poklical dvigalo.
Žrtev nesreče so 55-letna Angela Capriati, njen 3-letni vnuk Francesco Loiacono in 28-letm Vito Franco. Ženska je bila pri priči mrtva, medtem ko sta bila fant in deček huje ranjena. Eksplozija je porušila del stopnišča, poškodovala vhodna ' vrata ' vseh stanovanj db 'četrtega nadstropja,- prebila nekqj sten ter u-ničila avtomobil, ki je bil parkiran pred vhodom.
Množične aretacije > v Urugvaju
MONTEVIDEO, 26. — Uragvajska vojska je predvčerajšnjim sporočila, da je aritarala vrsto voditeljev ilegalne komunistične partije. Med a-retiranimi naj bi bila tudi vsedržavni tajnik partije Jose Luis Masse-ra ter član vodstva Vladimir Ilich Turiansky.
Massera, ki je bil član kongresa do leta 1973, ko je predsednik Bor-daberry s pomočjo vojske odpravil parlament, je prevzel vodstvo stranke po aretaciji Rodneya Arismen-dija.