Celje - skladišče D-Per 539/1972 v SREČInu G L A S E L O ZASAVSKIM P52ES«aOGOVM3KOV TRBOVLJE LETO VBIL OKTOBER 1972 ŠTEV. jj HOČEMO TRDNO STATI! Predsednik ZKJ in predsednik SFRJ Josip Broz-Tito, je v začetku oktobra t. 1. imel intervju z urednico zagrebškega časopisa Vjesnik. Z njo se je pogovarjal o nekaterih najpomembnejših vprašanjih iz družbeno-političnega in partijskega življenja v državi. Njegov intervju je bil zelo obsežen, iz njega pa povzamemo nekaj odstavkov: ... Ce nepristransko pogledamo položaj v Jugoslaviji, razvoj naše države v zadnjih letih, velike uspehe, ki smo jih dosegli, ugled naše države v svetu itd., mislim da smo lahko zelo zadovoljni. Toda v procesu tega živahnega razvoja, zlasti zadnjega leta, so nastale tudi nekatere motnje, in to tako v gospodarstvu, kot na drugih področjih, tudi političnih. Zgodbe o tem, da je v Jugoslaviji težaven položaj, absolutno zavračam. Takšne zgodbe zdaj zunaj zlonamerno širijo. Vsakdo, kdor pride v Jugoslavijo, se lahko prepriča, da smo v kratkem času — kajti to je 25, 26 let, odkar je minila vojna — iz razrušene države, kakršna je bila Jugoslavija, države, ki je bila pred vojno poleg tega zelo ostala, ustvarili novo državo, jo gospodarsko in politično popolnoma spremenili. K nam pa prihaja tudi veliko zlonamernih ljudi. Ti ljudje očitno vidijo, kaj smo dosegli, toda naš sistem jim politično ne ustreza. Ne ustreza jim socialistična ureditev naše družbe. In zato napadajo našo Jugoslavijo. A tudi v naši državi so ljudje, in ni jih ravno malo, ki ravno tako dolivajo vodo na mlin takih tujih protisocialističnih sil. Tudi oni širijo razne glasove o tem, da je Jugoslavija baje v težavnem gospodarskem položaju, ter tako pomagajo sovražnikom zunaj. ... ______Ne bi rekel, da nimamo nekaterih problemov in težav. Imamo jih, vendar, ti problemi še zdaleč niso nerešljivi, seveda, če upoštevam vse tisto, o čemer bom govoril pozneje, govoril pa bom o tistem, kar je po moje treba stori- ti, da bi laže in hitreje reševali naše notranje probleme. Menim, da je naša država z o- rjaškimi koraki napredovala k vsemu temu, kar danes imamo, in sicer zaradi vztrajnosti naših ljudi. Kljub vsem oviram, na katere smo naleteli po vojni, smo dosegli velikanske uspehe. Že od konca vojne pa vse do danes, nam niso dali miru. Na razne načine nam mečejo polena pod noge. Toda kljub temu smo ogromno dosegli. Glede na to menim, da smo v Jugoslaviji lahko zadovoljni s tistim, kar smo dosegli, vendar — naj poudarim še enkrat — bomo še hitreje šli naprej in dosti hitreje odpravljali težave in probleme, če bomo vse tisto, kar zdaj poudarjamo, da moramo storiti, tudi zares storili. To pa pomeni, da moramo, zlasti komunisti, drugače ravnati. Naše ravnanje mora biti na ravni. Menim namreč, da so za razvoj Jugoslavije odgovorni v prvi vrsti komunisti. Komunisti so bili odgovorni za pripravo osvobodilnega boja, bili so odgovorni med vojno in so vojno pripeljali do zmagovitega konca — kljub številnim človeškim žrtvam, in sovražnikovimi zločini nad našimi narodi. Komunisti so, razumljivo, odgovorni tudi za povojni pravilni družbeni razvoj, se pravi, za socialistični razvoj. Potemtakem so odgovorni tudi danes. Nihče drug ni toliko kot komunisti odgovoren za nadaljni proces našega notranjega razvoja in preobrazbe. Mislim torej, da imamo mi komunisti velikansko odgovornost. Ko bomo partijo okrepili, ko bo partija res tisto, kar mora na današnji stopnji našega razvoja biti, upam, bo vse šlo laže, kot je šlo doslej, zlasti še v zadnjem času... ___Z demokracijo smo torej šli preveč na široko, preden smo ji očistili pot. To so nekatere sile spretno izkoriščale in ravno te sile danes besnijo proti nam, vpijejo, da smo proti demokraciji. Ne, mi nismo proti demokraciji. To smo dokazali in še kako dokazali. Mar je to mogoče dokazati s čim, kar je večje od tistega, kar je izbojeval naš delavski razred, to pa je samoupravljanje. To je po vseh pravilih marksistične in leninistične znanosti najbolj demokratična in najpravilnejša razvojna pot. To je velika pridobitev. Kdaj smo pozabili na delavski razred? Nikoli nismo pozabili nanj. Zmeraj smo zahtevali, da moramo na delavski razred gledati kot na najpomembnejši dejavnik našega razvoja. Poudarjali smo in poudarjamo, da je delavski razred temelj celotne graditve, kajti to ne more biti nihče drug. Komunisti so a- vantgarda delavskega razreda. Borimo se zato, da bi se temeljne pravice delavskega razreda okrepile. In to smo zdaj z 21. in 22. u-stavnim dopolnilom tudi uzakonili. Zdaj gre za to, da dopolnila tudi uresničimo. Pri lem pa nastajajo veliki odpori. Ti odpori imajo marsikje zelo perfidno obliko. Ljudje pretakajo krokodilove solze: »Delavski razred, delavski razred ...« Kar naprej imajo na jeziku delavski razred. V bistvu pa se uveljavljenju dopolnil upirajo tehnokrati-zem, borikratizem, razredni sovražnik — vsi so v tej druščini — tako s svojim ravnanjem kot s svojim delom______ ___Ko sem govoril v Splitu, in ne samo v Splitu, temveč tudi kasneje velikokrat, vse do nedavnega govora na Kozari, so bili partijski forumi, ki niso omenili tistega, kar sem rekel. Niti zadnje čase nekateri tega sploh niso omenili, kaj šele prej. Nekateri celo pravijo: Pusti ga, naj govori, mi pa bomo delali po svoje! Niti pošteni komunisti niso nasprotovali takšnemu pojmovanju, niso zahtevali da je treba delati, dalje obdelovati in oživljati tisto, kar sem rekel, marveč so pustili, da je to zamrznilo. Dremali so ... Pomen ukrepov za izboljšanje gospodarjenja v ZPT Že v preteklosti je bila navada pa tudi nujnost, da so se v podjetju dogovarjali in sprejemali ukrepe, ki naj bi pomagali pri izvajanju določenih načrtov, reševanju nastalih težav in podobno. Če govorimo o takšnih ukrepih, potem so se ti v glavnem nanašali na proizvodnjo premoga, ki predstavlja najbolj značilno dejavnost podjetja, deloma pa so bile zajete tudi ostale dejavnosti v podjetju. V bistvu gre pri sprejemanju u-krepov in akcij za nujnost hitrejšega prilagojevanja splošnemu tempu razvoja, posebno še, ker razvoj proizvodnje premoga zaostaja in je možno le s posebnimi ukrepi in akcijami vsaj deloma nadoknaditi manjkajoči razvoj v tehnologiji proizvodnje. Pri ukrepih gre predvsem za organizacijsko-tehnične posege, ki se nanašajo tako na sam proces proizvodnje, njeno organizacijo ter spremljajoče dejavnosti. Cilj takšnih ukrepov ni nikdar sam sebi namen, ampak in predvsem izboljšati proizvodnjo-finančne rezultate, kar ima v končni fazi za posledico tudi osnovo za izboljšanje osebnih dohodkov. Dosedanja praksa sprejemanja in izvajanja ukrepov je bila pomanjkljiva predvsem v tem, da za to ni bil dovolj zainteresiran slednji član kolektiva. Mogoče je pomanjkljivost tudi v tem, da niso bil cilji ovrednoteni in s tem tudi bolj oprijemljivi za vsakega člana kolektiva. V opravičilo moram reči, da je učinek ukrepov najpogosteje težko izračunljiv, po drugi strani pa obstoja nevarnost izračuna tudi v tem, da se rezultate pri tem išče za vsako ceno. To tudi v primerih neizpolnjevanja načrtovanih ukrepov in akcij. Glede skupnega sprejemanja u-krepov, ki naj bi bili prisotni pri celotnem kolektivu, je verjetno bilo doslej premalo storjenega. Menim tudi, da ni mogoče naprtiti odgovornost za izvajanje ukrepov le nekaterim osebam, če kolektiv ne sodeluje oziroma ni zainteresiran za izvajanje sprejetih ukrepov. V današnjem sistemu uveljavljanja družbeno-političnih odnosov je pomembno predvsem sporazumevanje, doseganje soglasnosti za akcije, ki morajo biti enotne in v katerih mora sodelovati večina kolektiva. Menim tudi, da mora določena situacija v podjetju ali predvideno načrtovanje pogojevati sprejemanje ukrepov in akcij. Za to je vsekakor potrebna analiza obstoječega stanja. Verjetno smo v tem smislu premalo učinkoviti, da ne sprožimo alarma pravočasno in pustimo, da imajo nekateri negativni pojavi predolgo vpliv na položaj podjetja pa tudi razpoloženje v ko- lektivu. Zelo važno je, kakšna je razlaga za sprejete ukrepe, če je jasna, preprosta in v sprejemljivi obliki posredovana članom kolektiva, potem verjetno uspeh ne bo zaostal. Jasno je, da je uspeh odvisen od prizadevnosti tako organizatorjev ukrepov, kakor tudi od izvajalcev. Pripravljamo in načrtujemo proizvodnjo, kot tudi dohodek in njegovo delitev za leto 1973. Smo pred razpravo in sprejemom dokumentov za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela. Izvajanje načrtov terja tudi pripravo ukrepov, ki naj omogočijo njih u-resničitev. Albert Ivančič, dipl. inž. rud. Kitajci prodajajo premog Japoncem Kitajska se je odločila, da bo znova prodajala premog Japonski. Dobave so namreč ustavili pred petimi leti. Kitajci želijo, da bi z Japonsko podpisali dolgoročno pogodbo o prodaji premoga, kakor tudi koksa. Pred kulturno revolucijo so Kitajci izvažali na Japonsko letno okrog 800.000 ton premoga. Finančno poslovanje v razdobju januar-avgust 1972 Koncem avgusta so se finančniga premoga za termoelektrarno. rezultati, v primerjavi z dosežki I. polletja, precej poslabšali. Temu je krivo sila neugodno doseganje proizvodnih finančnih zadolžitev v juliju, pa tudi mesec avgust ni bil boljši. Osnovna dejavnost Rudnik Hrastnik proizvodni in finančni načrt izpoljnjuje, vendar pa so izdatki za brutto osebne dohodke nad razpoložljivim dohodkom. Izgube sicer ni, pač pa je o-stanek dohodka za sklade globoko pod načrtovanim zneskom. Za rudnik Trbovlje je bila načrtovana le proizvodnja kotlovne- proizvaja pa tudi druge vrste premoga, zato je vrednost celotnega dohodka višja od doseganja fizičnega obsega proizvodnje, ker imajo druge vrste premoga višjo prodajno ceno. V rudniku Zagorje proizvodnega in s tem v zvezi finančnega načrta ne dosegamo. To ima za posledico pri proizvodnji in prodaji premoga izgubo. Ta je koncem avgusta tolikšna, da pobere ves dobiček rudnikov Hrastnik in Trbovlje in tudi končni rezultat je negativen. V odstotkih prikazano doseganje finančnega načrta je naslednje: zemljiška posest pa je negativna. Kot že rečeno, je izguba pri premogu na tem rudniku tolikšna, da povzroča izgubo v osnovni dejavnosti vseh treh rudnikov. V skupnih službah so zajeti: obe separaciji, jalovišče, skupni prevoz, upravno prodajna režija ter izredni dohodki in izdatki. Obe separaciji, jalovišče in skupni prevoz se v končnem izarčunu izravnajo, ker se dejanski stroški prenesejo na proizvodne obrate. Nekaj negativnega rezultata je pri nakladanju in transportu premoga za elektrarno, cementarno in železnico, upravno prodajna režija pa izkazuje nekaj pozitivnega rezultata pri opravljenih storitvah za Hrastnik Trbovlje Zagorje Skupaj ostanek pri skupnih službah naša na naslednje postavke se na- celotni dohodek 100,9 110,7 88,3 100,4 materialni stroški 90,0 105,4 95,5 97,2 dohodek 115,9 115,9 81,5 102,9 Negativne razlike: obveznosti iz dohodka 131,6 111,2 103,1 117,3 premoga 21.800 dohodek za razdelitev 114,0 116,5 78,7 101,2 — laboratorij 4.500 brutto osebni dohodki 125,3 106,8 104,3 109,7 — žaga Trbovlje 2.000 družbene službe 100,0 100,0 100,0 100,0 — žaga Zagorje 83.000 ostanek za sklade 30,4 275,0 izguba izguba — izredni izdatki 365.200 prodaja premoga v količini 102,5 100,8 87,5 97,6 476.500 Načrtovano delitev dohodka so Pozitivne razlike: dosegli rudniki in skupne službe z — upravno prodajna režija 8.900 naslednjimi znesKi: — izredni dohodki 272.700 načrtovano doseženo razlika Ostane negativna razlika 194.900 Hrastnik — brutto OD 18,479.100 23,161.900 4,682.800 — družbene službe 358.600 358.600 — ostanek za sklade 2,434.300 740.200 Skupaj 21,272.000 24,260.700 Trbovlje — brutto OD 15,176.000 16,207.400 — družbene službe 227.500 227.500 — ostanek za sklade 950.900 2,615.400 Skupaj 16,354.400 19,050.300 Zagorje — brutto OD 22,368.700 23,323.300 — družbene službe 242.000 242.000 — brutto skladi 694.600 -5,233.300 Skupaj 23,295.300 18,332.000 -1,694.100 2,988.700 1,031.400 1,664.500 2,695.900 954.600 -5,917.900 -4,963.300 Če na kratko povzamemo dosežene finančne rezultate posameznih delovnih enot, vidimo, da smo dosegli v osnovni dejavnosti v o-semmesečnem razdobju naslednje ostanke dohodka: Negativni: — rudnik Zagorje 5,233.300 — skupne službe 194.900 5,428.200 Skupne službe — brutto OD 16,893.800 — družbene službe — — ostanek za sklade — Skupaj 16,893.800 Osnovna dejavnost skupaj — brutto OD 72,917.600 — družbene službe 828.100 — ostanek za sklade 4,069.800 Skupaj 77,815.500 Rudnika Hrastnik in Trbovlje izkazujeta pozitivne rezultate pri premogu in storitvah, dočim so druge dejavnosti negativne (sam- 17,268.500 -194.900 17,073.600 79.961.100 828.100 -2,072,600 78,716.600 374.700 -194.900 179.800 7,043.500 -6,142.400 901.100 ski domovi, zemljiška posest, kotlarna Hrastnik). Rudnik Zagorje ima malenkostni pozitivni rezultat pri storitvah in samskih domovih, Pozitivni: — rudnik Hrastnik 740.200 — rudnik Trbovlje 2,615.400 3,355.600 Ostane negativni rezultat (izguba) 2,072.600 Kot sem že omenil, je nastala izguba v zadnjih dveh mesecih, saj nam je polletni obračun prikazal v končnem rezultatu pozitivni o-stanek dohodka oziroma dobiček. Izguba v mesecih julij in avgust znaša v delovnih enotah: polletni obračun julij in avgust Skupaj rudnik Hrastnik rudnik Trbovlje rudnik Zagorje skupne službe celokupno 1,614.300 2,688.500 -3,088.900 -114.300 1,099.600 — 874.100 — 73.100 — 2,144.400 — 80.600 — 3,172.200 740.200 2,615.400 -5,233,300 -194.900 -2,072.600 V dveh poletnih mesecih je znašala izguba v vseh delovnih enotah, konkretno na rudnikih Hrastnik in Trbovlje le v juliju, dočim je bil v avgustu rezultat pozitiven. Obrat za specialna rudarska dela Dela na domačih gradbiščih imajo izgubo, ki še narašča. Tako je negativni rezultat 621.000 din koncem polletja, narasel na 1,844.800 din koncem avgusta. Nanaša pa se na gradbišče Nikšič, kamor je bila že dostavljena zahteva za priznanje plačila več opravljenih del in za spremembo cen; nadalje na zaključna dela na gradbišču cementarne Trbovlje in rudniku Idrija. Slabši finančni rezultati so tudi na gradbiščih te delovne enote na rudniku Zagorje. Druga gradbišča v SFRJ delajo s presežkom dohodka nad izdatki. Z deviznim prelivom z gradbišč v ZR Nemčiji in Švici pokrivamo izgubo domačih gradbišč in ustvarjamo še nekaj ostanka dohodka za sklade, vendar pa ne v predvideni višini. Končni finančni rezultat je naslednji: — netto devizni priliv 4,245.600 din — saldo izgube na gradbiščih v SFRJ 1,844.800 din ostane pozitivna razlika 2,400.800 din S finančnim načrtom je bilo predvidenega ostanka dohodka 3,674.000 din, dosegli smo ga torej 65,3%. Finančni načrt je bil dosežen z naslednjimi indeksi: celotni dohodek , 99,1 materialni stroški 91,7 dohodek 102,8 obveznosti iz dohodka 98,3 dohodek za razdelitev 103,2 brutto osebni dohodki 119,3 družbene službe 100,0 ostanek dohodka za sklade 65,3 Obrat za proizvodnjo gradbenega materiala-GRAMAT V končnem seštevku so delovne enote GRAMAT-a pozitivne, čemur pripomore uspeh GRAMAT-a rudniku Trbovlje. Enote v Hrastniku in Zagorju so zaključile poslovanje z večjimi stroški kot je znašala realizacija. Doseganje in delitev dohodka je naslednje: načrtovano doseženo razlika Hrastnik — brutto OD 243.000 186.200 — 56.800 — družbene službe — — — ostanek za sklade -26.000 -20.100 + 5.900 Skupaj 217.000 166.100 — 50.900 Trbovlje — brutto OD 1,743.800 1,666.500 — 77.300 — družbene službe 15.900 15.900 — — ostanek za sklade 193.700 377.300 + 183.600 Skupaj 1,953.400 2,059.700 + 106.300 Zagorje — brutto OD 577.800 446.800 — 131.000 — družbene službe 600 600 — — ostanek za sklade 46.600 -21.200 — 67.800 Skupaj 625.000 426.200 — 198.800 GRAMAT skupaj — brutto OD 2,564.600 2,299,500 — 265.100 — družbene službe 16.500 16.500 — — ostanek za sklade 214.300 336.000 + 121.700 Skupaj 2,795.400 2,652.000 — 143.400 Za enote v Hrastniku je bila že s finančnim načrtom predvidena izguba (betonarna), ki pa je v doseženem znesku nižja, kamnolom izkazuje presežek;, ki pa ne zadošča v celoti izgube betonarne. Na rudniku Trbovlje so vse enote pozitivne; na rudniku Zagorje je kamnolom Borovnik dosegel dobiček, ki pa je nižji od ustvarjene izgube gradbene skupine. Vse enote GRAMAT-a so dosegle osemmesečni finančni načrt z naslednjimi indeksnimi številkami: Rudarstvo doma in po svetu Zahteve premogovnikov v EGS Predstavniki premogovnikov v elektro gospodarski skupnosti so zahtevali, da se proizvodnja premoga v državah članicah te skupnosti zadrži čim dlje. Objavljeni statistični podatki dokazujejo, da se je proizvodnja premoga zelo zmanjšala v prvi polovici t. 1. Posvetovalni odbor evropske skupnosti za premog in jeklo se je obrnil na izvršno komisijo EGS z resolucijo, v kateri izraža upanje, da bo komisija brez odlaganja, vložila svoj politični vpliv na vlade članic te skupnosti, da bi zagotovili izvajanje enotne energetske politike na področju EGS. Cilj tega je, da bi zagotovili čim večjo proizvodnjo premoga. Proizvodnja premoga se je v prvi polovici letošnjega leta, v državah članicah EGS zmanjšala za 6,2 % napram enakem obdobju prejšnjega leta. Od 1. januarja 1973 dalje bo Velika Britanija postala polnopravna članica te skupnosti. Manj premoga v Zahodni Nemčiji V Zahodni Nemčiji so v prvem polletju t. 1. nakopali 60,1 milijonov ton premoga, kar je za 4,6 milijonov ton ali 7,1 % manj kakor v istem razdobju lanskega leta. Izgube premogovnikov v Porurju Podjetje Ruhrkohlc AG Essen v Zahodni Nemčiji, je končalo poslovno leto 197i z izgubo v višini 380 milijonov DM. Izguba je v glavnem nastala zaradi nakopičenih zalog premoga, ki so povzročile 86% skupne izgube. Cena premoga tega podjetja je večja od cen premoga na mednarodnem tržišču, zato premog te firme ni konkurenčen. To pa je posledica revalvacije marke v decembru 1971. Večja pomoč britanskim premogovnikom Britanska vlada proučuje možnost odobritve nove subvencije za premogovnike. Že v marcu t. 1. je nacionalna uprava za premog-NCB izkoristila pomoč v višini 100 milijonov funtov šterlingov, da bi na ta način vsaj deloma pokrila _ izgube zaradi dolge stavke rudarjev. Domnevajo, da bodo sindikati znova zahtevali večje plače. celotni dohodek materialni stroški dohodek obveznosti iz dohodka dohodek za razdelitev brutto OD družbene službe ostanek za sklade Hrastnik Trbovlje 105,9 98,1 136,8 90,3 75,9 105,6 70,9 107,1 76,5 105,4 76,6 95,6 — 100,0 77,3 194,8 Zagorje Skuna^ 85,6 96,7 127,5 98,2 69,7 95,4 85,8 100,1 68,2 94,9 77,3 89,7 100,0 100,0 — 156,8 Avtopark, elektrostrojni obrat (ESO) in toplarna Trbovlje Vse te delovne enote so zaključile obravnavano obračunsko raz- dobje s pozitivnim ostankom dohodka za sklade. Njihova delitev dohodka je bila dosežena v zneskih takole: Avtopark načrtovano doseženo razlika — brutto OD 1,904.900 1,854.700 — 50.200 — družbene službe 11.900 11.900 — — ostanek za sklade 186.000 204.500 + 18.500 Skupaj 2,102.800 2,071.100 — 31.700 ESO — brutto OD 3,582.300 3,165.700 — 416.600 — družbene službe — — — — ostanek za sklade 219.400 68.100 — 151.300 Skupaj 3,801.700 3,233.800 — 567.900 Toplarna — brutto OD 147.000 152.500 + 5.500 — družbene službe — — — — ostanek za sklade 56.900 137.700 + 80.800 Skupaj 203.900 290.200 + 86.300 Indeksi doseganja finančnega načrta: avtopark ESO toplarna celotni dohodek 105,9 98,9 75,6 materialni stroški 113,1 111,5 59,3 dohodek 100,3 85,3 135,2 obveznosti iz dohodka 115,5 88,0 103,7 dohodek za razdelitev 98,5 85,1 142,3 brutto OD 97,4 88,4 103,7 družbene službe 100,0 — — ostanek dohodka za sklade 109,9 31,0 242,0 Pri zadnjih treh dejavnostih o-menjam le ESO, pri katerem nedokončana proizvodnja in izdelani rezervni deli v realizaciji, niso o-bračunani. Če se upošteva še vrednost le-teh, se ostanek dohodka za Nakladanje premoga v vozičke pod sipalnikom v jami rudnika Trbovlje Foto Milan Cerinšek RUDARSTVO DOMA IN PO SVETU — Večji izvoz premoga Ameriška firma Kaiser Engi-neers, pripravlja projekt za razširitev naprav za manipulacijo in natovarjanje premoga v Ouitslan-du v Avstraliji. Po tem projektu bo omogočeno povečanje izvoza premoga, predvsem jeklarnam na Japonskem in v Evropi. Računajo da bodo preko teh nakladalnih naprav odpremili blizu 20 milijonov ton premoga letno. V tej avstralski pokrajini so ugotovili rezerve premoga v višini milijarde ton. Manjša proizvodnja premoga Zaradi pogostih okvar v termoelektrarnah, so jugoslovanski premogovniki v juliju proizvedli manj premoga, kakor pa so ga načrtovali za ta mesec. Skupna proizvodnja je napram istemu razdobju lanskega leta za 7,6% manjša oziroma za 15,8% manjša od načrtovane zasedem mesecev letošnjega leta. Načrta niso dosegli v nobeni republiki. Skupna sedemmesečna proizvodnja v letošnjem letu je znašala 17,747.000 ton. Zmogljivosti posameznih rudnikov niso dovolj izkoriščene, tako je Kolubara obratovala le s 60%, Kosovo pa s 50% svojih zmogljivosti. Zima se bliža Rudarji Titovih rudnikov Kre-ka-Banoviči, bodo letos po načrtu proizvedli 7,360.000 ton premoga. Celotno količino pa bodo kupcem lahko dobavili le pod pogojem, če bodo na razpolago potrebne transportne zmogljivosti. Običajno se vsako jesen pri transportu zatakne, ker železnica ne more pravočasno dobaviti potrebnega števila vagonov. Prvi znaki za bližajočo zimo so se pokazali že koncem avgusta t. 1. Da bi lahko zagotovili nemoteno dobavo premoga posameznim naročnikom, so organizirali lasten prevoz premoga do stalnih večjih kupcev tako, da lahko s svojimi vozili dnevno transportirajo okrog 1.500 ton premoga do nekaterih kupcev. Težave francoskih premogovnikov Že večkrat smo na tem mestu pisali o težavah francoskih premogovnikov, pa tudi o zmanjševanju njihove proizvodnje premoga. Po zadnjih podatkih, ki so bili objavljeni v letnem poročilu državnega podjetja Charbonnages de France, je delež premoga v letu 1971 od skupnih energetskih virov znašal, 29,2%, medtem ko je še leta 1970 znašal 33,1%. Prodaja premoga se je zmanjšala napram letu 1970 za okrog 20% zaradi zmanjšanih po- sklade približa predvidenemu. Vse proizvodne dejavnosti skupaj v končnem rezultatu sicer ne izkazujejo izgube, vendar pa je o- celotni dohodek materialni stroški dohodek obveznosti iz dohodka dohodek za razdelitev brutto osebni dohodek družbene službe ostanek za sklade delitev dohodka v %: — brutto OD — družbene službe — ostanek za sklade Iz pregleda je razvidno, da finančni načrt izpolnjujemo. Presežek je pri bruttu osebnih dohodkih, kjer je indeks izplačil (108,9) višji od razpoložljivega dohodka za razdelitev (100,6). To pa je seveda negativno vplivalo na ostanek dohodka za sklade, ki smo jih dosegli le z 12,8 %. Neproizvodne dejavnosti Rudarski šolski center, menze in počitniški domovi izkazujejo v končni številki negativni rezultat. Neuspeh je le pri rudarskem šolskem centru zaradi ukinitve učnega revirja na rudniku Zagorje in Rudarski šolski center Menze: — Hrastnik — Trbovlje — Zagorje Počitniški domovi: — Rab — Crikvenica — Partizanski vrh Skupaj stanek dohodka globoko pod načrtovanim. Razlog je izguba v osnovni dejavnosti. Rezultat pa je naslednji: načrtovano din doseženo din % 195,521.900 195.581,300 100,1 84,577.400 82.436.300 97,5 110,844.500 113.145,000 102,1 11,686.400 13,342.600 114,2 99,158.100 99,802.400 100,6 89,782.200 97,772.400 108,9 955,500 955.500 100,0 8,420.400 1,074.500 12,8 90,5 98,0 1,0 0,9 8,5 1,1 znižanja proizvodnje premoga na učnem revirju v Trbovljah. V naslednjih mesecih se bo stanje izboljšalo, razen tega pa moramo za šolski center do konca leta tako vse izdatke pokriti. Menzi Hrastnik in Zagorje sta zaključili to obdobje uspešno, nekaj izgube ima menza Trbovlje. Počitniški domovi poslujejo uspešno, razen Partizanskega vrha. Dokončni uspeh pa bo zaradi sezonskega značaja poslovanja ugotovljen šele z letno bilanco. V posameznih enotah smo dosegli do konca avgusta naslednji rezultat: — 535.400 din + 33.500 din + 260.800 din — 241.100 din + 25.200 — 28.200 + 36.500 + 230.600 4- 43.600 — 13.400 Zaključek V vseh dejavnostih podjetja je razdeljen celotni dohodek v pri- celotni dohodek materialni stroški dohodek obveznosti iz dohodka dohodek za razdelitev brutto osebni dohodki družbene službe brutto skladi Delitev dohodka v %: — brutto OD — družbene službe — brutto skladi Iz primerjave doseganja in delitve celotnega dohodka lahko ugotovimo, da so narasli materialni stroški bolj kot celotni dohodek. Nabavne cene reprodukcijskega materiala, razne storitve in amortizacija (zaradi revalorizacije osnovnih sredstev) so narasle pro-centualno več, kot pa so se dvignile prodajne cene naših proizvodov in storitev. Precej so se dvignili iz- merjavi z dosežki v istem razdobju lani takole: 173,664.700 203,395.400 117,1 70,064.700 87,688.400 125,2 103,600.000 115,707.000 111,7 11,805.900 13,572.800 115,0 91,794.100 102,134.200 111,3 88,521.000 100,345.300 113,4 939.600 955.500 101,7 2,333.500 833.400 35,7 96,4 98,3 1,0 0,9 2,6 0,8 datki za razne zakonske in pogodbene obveznosti, ki jih pokrivamo iz dohodka. Tu gre predvsem za višje dodatne prispevke za socialno zavarovanje, ker so se dvignili brutto osebni dohodki; nadalje večje obresti od kreditov zaradi povečane obrestne mere od 8 na 11% in večjega najemanja kreditov. Povečale pa so se tudi zavarovalne premije in prispevek za republiški RUDARSTVO DOMA IN PO SVETU — treb jeklarn, slabega povpraševanja s strani gospodinjstev in zaradi prehoda različnih industrijskih obratov na druge vrste goriv. Proizvodnja je v letu 1971 znašala 34,6 milijonov ton, kar je za 4,3 milijonov ton manj kot v letu 1970 oziroma za 11'%. Delovni učinek na zaposlenega v jamski proizvodnji se v glavnem ni spremenil in je znašal 2.705 kg na delavnik, čeprav so pričakovali zvišanje na 2,917 kg. Število zaposlenih v jami se je zmanjšalo za 8,4%, na sedanjih 58.819. Manjše število stavk je povzročilo, da je bila proizvodnja o-krog pol milijona ton manjša kot so predvidevali, čeravno je država dala premogovnikom na razpolago sredstva v višini 1.573 milijonov frankov, je znaašla kljub temu proizvodnja 37.9 milijonov frankov. Cena premogu je porastla za 13,3%. Iz vsega tega sledi, da je premogovna veja, ki ima izgubo, katero pa mora pokrivati državna blagajna. Nov premogovni bazen na Poljskem V bližini Katovic, na gričevnatem območju, še nadalje razvijajo Ribniški premogovni bazen. Po' dograditvi se bo uvrstil med najpomembnejše industrijske centre v Evropi. Cez nekaj let bodo tu pridobivali na desetine milijonov premoga. Strokovnjaki so' ugotovili, da je kakovost premoga zelo do-bra. Eksploatabilnih zalog je okrog 10 milijard ton. S sedaj znano ru” darsko tehnologijo, bo mogoče ek-sploatirati posamezna ležišča premoga na tem območju do globine 1000 m. Rezerve premoga bodo zadostne za dolgo vrsto let pri naj intenzivnejši proizvodnji. Novi trije rudniki Ribniškega premogovnega bazena so dali v letu 1965 4,360.000 ton premoga, medtem ko so iz starih, pa vendar moderniziranih pridobili 14,450.000 ton. V letu 1975 računajo, da bodo v tem bazenu proizvedli že nad 35 milijonov ton premoga. V prihodnosti bodo proizvedli letno po 70 milijonov ton premoga, od tega 50 milijonov ton premoga za koksira-nje. To seveda šele po letu 1980. Prognoze Evropska agencija za informacije o premogu, ocenjuje, da je svetovna proizvodnja premoga porastla v letu 1971 le za 7 milijonov ton. V pretežni meri lahko prepisujejo ta majhen porast stavki v ZDA. Poleg tega pa je seveda vplivala na proizvodnjo premoga v svetovnem merilu, velika konkurenca drugih vrst energije. Skupna proizvodnja premoga je znašala v vsem svetu 2 milijardi 190 tisoč ton. V vzhodnoevropskih državah vodni sklad. Dajatve za potrebe družbenih služb, tu gre predvsem za investicije v osnovno šolstvo, se niso bistveno spremenile. Brutto osebni dohodki so naraščali hitreje kot pa znesek dohodka, ki nam ostaja za delitev na osebne dohodke in sklade. Vsi navedeni razlogi so povzročili, da smo dosegli le delovna enota I-VIII/71 rudnik Hrastnik 1.697,00 rudnik Trbovlje 1.677,00 rudnik Zagorje 1.646,00 skupni prevoz 1.492,00 separacija Trbovlje 1.373,00 separacija Zagorje 1.341,00 nabavni oddelek (skladišča) 1.413,00 uprava ZPT 1.872,00 osnovna dejavnost 1.621,00 O S R D 1.868,00 strojni obrat 1.475,00 elektro obrat 1.520,00 avtopark 1.538,00 GRAMAT 1.357,00 toplarna — ZPT 1.635,00 Stanje v pogledu likvidnosti se ni izboljšalo, naše terjatve do dolžnikov še kar naraščajo. Zaradi tega moramo vsak mesec najemati premostitvene kredite za izplačilo osebnih dohodkov in to pri banki in republiškem rezervnem skladu. amortizacije V primerjavi z letom 1971 seje amortizacija v tem letu povečala zaradi ponovne ocenitve osnovnih sredstev (revalorizacija). Na temelju nove višje osnovne oziroma nabavne vrednosti osnovnih sredstev, znaša predračun amortizacije za to leto 28,758.000 din. V tem znesku je upoštevano tudi zvišanje amortizacije za novo nabavljena in iz- Skupaj doseženo v vseh proizvodnih delovnih enotah Porabljeno — redna zamenjava in nove nabave — udeležba pri kreditih — anuitete Manj porabljeno Bančni kredit uporabljamo v letu 1972 le za izgradnjo II. faze toplarne v Trbovljah in ga je v tem trenutku uporabljenega približno polovica. Neporabljeno amortizacijo uporabljamo za obratna sredstva, ki nam jih glede na zelo sla- 35,7 % lanskoletnega ostanka dohodka, ki je namenjen za sklade podjetja. Za isti razdobji dajemo tudi pregled izplačilnih netto mesečnih osebnih dohodkov in to za dejansko opravljene delavnike, brez nadomestil za plačane dopuste, državne praznike in boleznine: l-VIII/72 % 2.027.00 119,4 2.021.00 120,5 1.923.00 116,8 1.814.00 121,6 1.696.00 123,5 1.567.00 116,9 1.662.00 117,6 2.136.00 114,1 1.939.00 119,6 2.357.00 126,2 1.681.00 114,0 1.755.00 115,5 2.008.00 130,6 1.626.00 119,8 2.024.00 — 1.962.00 120,0 Napram nerednim plačnikom smo zavzeli ostrejše stališče in smo že vložili nekaj mandatnih tožb, kajti še neodplačana posojila za osebne dohodke moramo do konca leta vrniti v celoti. Roman Turnšek ločena osnovna sredstva tekom leta. Če ne upoštevamo prenosa neporabljene amortizacije iz preteklega leta in vzamemo v obzir le razdobje januar-avgust 1972, dobimo naslednjo sliko o doseženih in porabljenih amortizacijskih sredstvih v proizvodnih delovnih enotah: 19,252.400 din 12,107,400 362.800 2,488.200 14,958.400 din 4,294.000 din bo plačevanje računov od naših kupcev zelo primanjkuje. Zaradi tega smo v zaostanku z odplačili anuitet. Po posameznih delovnih enotah smo dosegli in porabili amortizacijo takole: RUDARSTVO DOMA IN PO SVETU — je proizvodnja premoga dosegla določen porast, od tega samo v Sovjetski zvezi za okrog 11 milijonov ton tako, da so dosegli v tej državi v preteklem letu 485 milijonov ton. Po podatkih, ki so na razpolago, je znašala proizvodnja premoga na Kitajskem v letu 1971 skupno 390 milijonov ton. Ta podatek pa je že uvrstil Kitajsko na tretje mesto v svetovni proizvodnji premoga (prva je ZDA, druga SZ). Manjša proizvodnja v Jugoslaviji Proizvodnja premoga je v Jugoslaviji v razdobju januar-avgust 1972 znašala 20,101.000 ton. Ta količina je manjša od tiste, ki so jo jugoslovanski premogovniki dosegli v enakem razdobju v letu 1971. Proizvodnega načrta niso dosegli premogovniki črnega in rjavega premoga, kakor tudi ne rudniki lignita. Največji odstotek zmanjšanja so zabeležili v proizvodnji črnega premoga, ki je že tako majhna. Deloma opravičujejo manjšo proizvodnjo z zmanjšanimi potrebami termoelektrarn, bilo je namreč dovolj hidroenergije, pomanjkanje rudarjev, slabimi osebnimi dohodki, nelikvidnostjo ipd. Najtežja situacija je bila na področju Srbije, kjer se še vedno poznajo posledice okvar na Kosovem in Obrenov-cu. Pridobivanje premoga na Novi Zelandiji Novozelandski državni premogovniki izkazujejo vedno večje izgube. Po poročilu ministrstva za rudarstvo so se izgube v letu 1971 povečale od 1,65 milij. Nz. $ v letu 1970 na 2,41 milij. Nz. $. Izgube so nastale v prvi vrsti zaradi neugodnega razvoja prodaje v zvezi s stalnim naraščanjem uporabe zemeljskega plina in električne energije. Pridobivanje premoga za komercialne namene se je znižalo od 1,426.000 ton v letu 1970 na 1,271.000 ton. V celoti so v letu 1971 pridobili 2,09 mio ton premoga proti 2.35 mio ton v letu 1970. število obratov v rudnikih se je znižalo od 108 na 92, število zaposlenih pa od 1972 v letu 1970 na 1602. Povezanost premogovnikov in termoelektrarn v Sloveniji V septembru t. 1. je obiskal šaleško dolino predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič. Med drugim so ga podrobno seznanili tudi z gospodarjenjem in položajem rudnika lignita Velenje in termoelektrarne Šoštanj. Predstavniki rudnika so dali poudarek temu, da se njihov delovni kolektiv zaveda. Doseganje in poraba Rudnik Hrastnik a) doseženo b) porabljeno: — redna zamenjava in nove nabave — anuitete c) manj porabljeno Rudnik Trbovlje a) doseženo b) porabljeno: — redna zamenjava in nove nabave — anuitete c) manj porabljeno Rudnik Zagorje a) doseženo b) porabljeno — redna zamenjava in nove nabave — anuitete c) manj porabljeno Separacija Trbovlje in Zagorje a) doseženo b) porabljeno: — redna zamenjava in nove nabave — anuitete c) več porabljeno Za opremo, ki jo uporabljamo skupno na podjetju in jo ne moremo direktno zaračunati določeni — stroj za izdelavo prog F6-A — Isoschaum (za peno) — indikator CH, Elektrostrojni obrat Trbovlje (ESO) a) doseženo ' b) porabljeno za redno zamenjavo in nove nabave c) več porabljeno > Uprava a) doseženo 275.900 din b) porabljeno 61.000 din c) manj porabljeno 214.900 din žagi Trbovlje in Zagorje a) doseženo 31.400 din b) porabljeno 6.200 din c) manj porabljeno 25.200 din Obrat za specialna rudarska dela a) doseženo b) porabljeno: — za redno zamenjavo in nove nabave — za anuitete c) več porabljeno GRAMAT a) doseženo b) porabljeno: — redna zamenjava in nove nabave — anuitete c) več porabljeno 4,673.700 din 1,651.000 399.600 2,050.600 din 2,623.100 din 3,427.600 din 1,476.500 328.000 1,804.500 din 1,623.100 din 5,360.400 din 1,944.500 558.900 2,503.400 din 2,857.000 din 3,201.700 din 2,872.500 451.800 3,324.300 din 122.600 din delovni enoti, smo porabili skupno 1,939.500 din za naslednje nabave: 1,456.000 din 24.300 din 454.700 din 4.500 din 177.500 din 234.600 din 57.100 din Laboratorij a) doseženo 5.400 din b) porabljeno — c) manj porabljeno 5.400 din 932.600 din 1,263.100 221.200 1,484.300 din 551.700 din 441.300 din 203.90 284.200 488.100 din 46.800 din Avtopark a) doseženo 495.200 din b) porabljeno za redno zamenjavo in nove nabave 404.700 din c) manj porabljeno 90.500 din RUDARSTVO DOMA IN PO SVETU — da je treba rudariti ekonomsko o-pravičljivo. Predvidevajo, da bodo spričo ugotovljenih rezerv lignita, ki znašajo okrog 700 mili j. ton, zvišali letno proizvodnjo rudnika na okrog 5 miiij. ton. Rudnik ima pripravljen program razvoja do leta 1985. Zaradi ozkega grla pri izvoznih zmogljivostih, so se odločili za izgradnjo novega izvoznega nadko-pa, Pesje. Tega bodo izročili namenu oktobra letos. Rudniški učinek bodo povečali z uvajanjem mehaniziranega odkopavanja in sicer do leta 1975 za 26 %. Že nekaj časa uvajajo novo odkopno mehanizacijo. To je seveda treba prilagoditi razmeram v jamah tega rudnika. V velenjskem rudniku oziroma jamah imajo sedaj mehaniziranih 12 o/0 odkopov, do leta 1975 jih bodo mehanizirali 25 P/o, do leta 1980 pa 30%. Od leta 1973 dalje bodo dobavljali termoelektrarni Šoštanj letno okrog 4 milijone ton lignita. Predsednika Kavčiča so seznanili s tem, da je zaradi nerednega plačevanja dobav premoga, zavrt tempo normalnega razvoja energetike. Elektrogospodarske organizacije iz naše republike poslujejo z izgubo tudi v letošnjem letu. Znano pa še ni, kako bodo pokrili izgubo teh organizacij iz leta 1971. Zavedajo pa se nujnosti povezovanja premogovnika in termoelektrane. Spričo tega pripravljajo gradnjo IV. faze termoelektrarne v Šoštanju. Predsednik Kavčič je ob koncu razgovora poudaril, da je treba povečati proizvodnjo lignita, posebno še zaradi termoelektrarne. Naglasil je, da je perspektiva rudnika Velenje jasna spričo predvidene proizvodnje premoga, kakor tudi zgrajenih faz elektrarne. Predstavnikom obeh kolektivov je svetoval, da naj v investicijske načrte za postavitev TE Šoštanj IV., vključijo tudi vse stroške, ki so potrebni za mehanizacijo rudnika Velenje ter objektov družbenega standarda rudarjev. Ko je govoril o stanju elektrogospodarstva je poudaril, da mora družba pokriti izgubo elektrogospodarstva, ker je tudi družba določila ceno električne energije. Sicer pa mora tudi elektrogospodarstvo storiti vse, da se prepreči povečevanje izgube, v nobenem primeru pa ne na račun slovenskih rudarjev. Pridobivanje premoga v Romuniji Pridobivanje premoga v Romuniji dosega letno količino približno 22 miiij. ton. V prvem polletju 1972 so nakopali 11,77 miiij. ton. V petletnem načrtu, ki se bo iztekel leta 1975, pa je načrtovana letna proizvodnja 37 do 38,5 miiij. ton premoga. Toplarna Trbovlje a) doseženo b) porabljeno: — udeležba pri kreditu 362.800 — anuitete 244.500 c) več porabljeno 78.000 din RUDARSTVO DOMA IN PO SVETU — 607.300 din 529.300 din Izboljšanje poslovanja Storitve in skladišča a) doseženo (s prejeto zakupnino za posojena osnovna sredstva) b) porabljeno c) manj porabljeno 151.800 din 49.400 din 102.400 din Prednji pregled se nanaša na dejansko obračunsko amortizacijo v času od 1. 1. do 31. 8. 1972. Porabljena sredstva predstavljajo prejete obračune in fakture za investicije, neglede na to, ali so bili dejansko plačani ali ne. V porabi tudi niso zajeti razni plačani avansi, obvezne izločitve in podobno, zato se dejanska izplačila nekoliko razlikujejo od obračunanih. Podrobnejše poročilo o doseganju in porabi amortizacije tako po obračunskem (kakor je pričujoči), kot po finančnem načelu (dejanska denarna plačila), bo objavljeno v prvi naslednji številki glasila Srečno in to za razdobje do 31. oktobra 1972. Roman Turnšek Na rudniku Aleksinac niso mogli doseči načrtovane proizvodnje premoga v višini 1.000 ton (dnevno ker jim primanjkuje okoli 200 jamskih delavcev. Kljub temu pa so dosegli v prvih petih mesecih t. 1. pozitiven finančni rezultat in sicer v višini 2 milijonov din. Vsi zaposleni so prejemali polne osebne dohodke in to pravočasno. Pričakujejo, da bodo v naslednjem letu dosegli še boljše rezultate. Osebni dohodki aleksinških rudarjev so za eno tretjino manjši od povprečja osebnih dohodkov jugoslovanskih rudarjev. nelikvidnosti v podjetju Posledice Kadar govorimo o nelikvidnosti v podjetju se mi zdi, da je potrebna za ta izraz najpreje preprosta razlaga. Menim, da pri mnogih prevladuje prepričanje, da ima s tem izrazom podjetje izgubo in da iz teh razlogov ni denarja za izplačilo osebnih dohodkov, za koriščenje amortizacije, skratka, da to povzroča otežkočeno finančno poslovanje podjetja. Resnica je popolnoma drugačna. Če gremo na primer v trgovino, plačamo takoj na blagajni blago, ki smo ga kupili. Pri poslovanju podjetja gredo denarna nakazila kupcev preko službe družbenega knjigovodstva. Z vsakim odjemalcem (razen pri dobavah gramoza in deloma opeke ter pri avtoparku) je sklenjena pogodba, ki vsebuje pogoje glede dobave. V teh pogojih so določene količine, cene in rok plačila za dobave je običajen 20 dni, v nekaterih primerih je podaljšan na 30 dni. Vsa plačila za dobave po tem roku, se smatrajo za zapadla in se obračunavajo z zamudnimi obrestmi. Če bi dobave plačevali v pogodbenih rokih, potem bi znašale naše terjatve do kupcev za dobavljen premog ob povprečnem roku plačila cca 25 dni, okoli 17 milijonov dinarjev, torej bistveno manj, kot znašajo sedaj v višini 47 milijonov dinarjev. Če od tega zneska odštejemo znesek, ki ga do dogovorjenega plačilnega roka kreditiramo in ki je tudi določen v kupoprodajni pogodbi, potem dobimo višino zapadlih terjatev ali terjatev nad dogovorjenim rokom plačila v višini okoli 30 milijonov dinarjev. Naše podjetje nima dovolj svojih denarnih sredstev, da bi lahko pokrivalo ta izpad plačil kupcev. Pri tem je treba dodati, da imamo poleg proizvodnje premoga še ostale dejavnosti, ki imajo tudi dolž- nike (v višini cca 8 milijonov dinarjev, od teh največ obrat za specialna rudarska dela). Za kritje dolga naših kupcev bi torej potrebovali skupno cca 55 milijonov denarnih sredstev. K tem sredstvom je prišteti še potrebna denarna sredstva za kritje zalog najrazličnejših vrst, v višini okoli 29 milijonov. Tako znašajo celokupne potrebe kritja dolgov in zaloge cca 84 milijonov din, kar predstavljajo potrebna sredstva, ki pa so seveda glede na sedanje stanje nelikvidnosti oziroma slabega plačevanja s strani kupcev, nenormalno visoka. Manjkajoča sredstva je možno pokriti s krediti, z dolgovi dobaviteljem blaga in z lastnimi sredstvi. Od lastnih sredstev uporabljamo za kritje del ustvarjene amortizacije, rezervni sklad, sklad skupne por, be, dinarsko vrednost deviz ter vrednost ostanka dohodka iz letošnjega leta. Od kreditov uporabljamo stalno se obnavljajoči kredit za blagovni promet, dolgoročni kredit za obratna sredstva in kratkoročni, takoimenovani premostitveni krediti za izplačilo osebnih dohodkov so narasli pri izplačilu osebnih dohodkov v mesecu oktobru na 25 milijonov pri republiškem rezervnem skladu in na 7 milijonov pri Polagalca tira pri svojem delu v vpadniku III/4 - III/8 etaže v jami Ojstro Foto inž. Tone Bregant Ljubljanski banki. Glede na to, da so naši dolgovi dobaviteljem sorazmerno majhni (cca 5 milijonov) in da je udeležba osebnih dohodkov v strukturi lastne pa tudi prodajne cene, sorazmerno visoka, nastopa vsak mesec bistveno vprašanje, kako ob takšnem dolgovanju kupcev, pokrivati potrebna sredstva za izplačilo osebnih dohodkov. Pri tem obstoji glavna nevarnost, da ob naraščajočih kreditih za osebne dohodke pri banki in republiškem rezervnem skladu ter naraščajočih dolgovih kupcev, ne bomo mogli več najemati teh kreditov. Ta denarna sredstva se dajejo namreč na kratek rok odplačila — pri banki za cca 3 tedne, pri republiškem rezervnem skladu pa do 3 mesece. Niti banki, še manj pa republiškemu rezervnemu skladu ne moremo vrniti teh sredstev v predpisanem roku. Pri najemanju teh kreditov znaša obrestna mera 1 %. K temu moramo dodati tudi zamudne obresti, ker ne moremo kredita odplačati v predpisanem roku. Vse to nam še dodatno otežuje finančno poslovanje, ker moramo te obresti plačati preje, predno nam kupci plačajo svoj dolg, katerim sicer te obresti tudi zaračunavamo. Zato smo vedno v nevarnosti, da nam lahko ti dve denarni instituciji blo- kirata žiro račun in s tem onemogočita finančno poslovanje podjetja v ceiou. To se sicer v zadnjem razdobju še m zgodilo, možnost pa oosutja. Druga nevarnost obstaja pri prodaji premoga podjetjem, ki poslujejo z izgubo. Pn ten postajajo nase celotne terjatve problematične, ker bi postale uresničljive laiiKo samo delno. 'Tretja nevarnost oostaja pri kupcih premoga, ki pre-Koracujejo tok plačila nad 9U dni. Uleue na uveljavljanje novih zakonov v zvezi s poslovanjem podjetij, se bo moral uel ten terjatev, ki presegajo plačna nad 9U um, zniza-li na račun celotnega dohodka podjetja, kar ima za posledico finančno škodo za prodajalca. Iz tega položaja si seveda lahko pomagamo na dva načina: da prenehamo z dobavami vsem kupcem, ki so slabi plačniki ali pa da v vsakem primeru kupce tožimo oziroma zahtevamo zagotovitev plačila z akceptnimi nalogi, t. j. listma, ki nam jo da kupec, s katero v določenem roku lahko vnovčimo določen denarni znesek iz njegovega žiro računa. Prvega načina se ne moremo po-služiti, ker so količine premoga prevelike in jih ni možno deponirati. V kratkem času pa tudi ni možno za takšne količine dobiti druge kupce. Pri tem pride torej v poštev le zavarovanje plačila s tožbo ali akceptnim nalogom. Pri akceptnem nalogu mora dati soglasje kupec, ker mora listino podpisati, pri tožbi pa to ni potrebno. Tožba pa po drugi strani terja plačilo precej visoke takse na sodišču. Vse kaže, da se bomo morali posluževati v vse večji meri tožbe kot zagotovila za zavarovanje naših terjatev pri kupcih. Tretji način reševanja plačila kupcev je multilateralna kompenzacija (mnogostransko pobotanje), ki je bila izvedena marca letos in ki jo po zakonu izvede služba družbenega knjigovodstva. Pri tem mora vsako podjetje prijaviti službi družbenega knjigovodstva svoje dolgove, tako da bi morala dobiti tista podjetja, ki imajo presežek terjatev do kupcev nad svojimi dolgovanji, pozitiven saldo na svojem žiro računu. Upam, da sem v zadovoljivi obliki razložil vprašanje nelikvidnosti in njene nevarnosti z načini reševanja. Bralci-člani kolektiva lahko uvidijo, s kakšnimi problemi se je treba v podjetju v zadnjih letih ukvarjati, kajti pred šestimi-sedmi-mi leti tega pojava sploh nismo poznali. Albert Ivančič, dipl. inž. rud. O pripravah na sestavo gospodarskega načrta 1973 Kljub temu, da čas, ko se bo treba odločiti za sestavo dokončnega gospodarskega načrta podjetja za leto 1973; ni več tako daleč, se danes o pripravah na sestavo tega načrta še ne moremo pogovarjati v podrobnostih. Niso še znane osnovne smernice republiških organov in niso še znani ostali instrumenti. V pripravah na sestavo gospodarskega načrta pa bo že veliko storjenega, če sc v predvidevanjih za leto 1973, opremo na letos doseženi količinski in finančni rezultat, preliminiran do konca leta, če analiziramo gibanje internih pokazalcev in ostale gospodarske tokove ter iz tega izluščimo nekatera alternativna izhodišča za sestavo gospodarskega načrta 1973. Ne le zato, ker ustvarjamo na premogu več kot 80% celotne realizacije, so tudi sicer najbolj pomembne priprave na sestavo gospodarskega načrta prav za proizvodnjo premoga, ker smo tu še najbolj odvisni od zunanjih vplivov, od tržišča, od maksimiranih prodajnih cen premoga, od cen reprodukcijskega materiala in gibanja ostalih gospodarskih tokov, v podjetju pa od proizvodnih razmer do tehničnih zmogljivosti in zmogljivosti razpoložljivega števila zaposlenih. Po oceni stanja na tržišču, se povpraševanje po premogu v letu Ocenimo najprej kakšen finanč-1973 ne bo zmanjšalo, lahko pa se ni rezultat je realno pričakovati iz celo poveča. proizvodnje premoga ob koncu le- --------Tf) 7)t ag roz m oa&tsnasfc ?ci>£(ensrttt& ■s/rX ......:i Helsinki, v avgustu 1972. Mladinski pevski zbor VESNA iz Zagorja pod spomenikom naj večjega finskega skladatelja Jana Sibeliusa. Spomenik je grajen v obliki orgel. nik, na Finskem pa je bil zbor gost akademskega pevskega zbora Univerze v Helsinkih. Ti pevci so bili namreč v preteklem letu gostje zbora Vesna v Zagorju oziroma v Sloveniji. K doseženim uspehom mladinskega pevskega zbora Vesna iz Zagorja, toplo čestitamo tudi člani naše delovne skupnosti! T. L. V nekaj vrstah NOV OSKRBNIK V POČITNIŠKEM DOMU NA PARTIZANSKEM VRHU Že v prejšnji številki našega glasila smo poročali, da je sedanja o-skrbnica oziroma upravnica počitniškega doma ZPT na Partizanskem vrhu Gabrijela Starc, prenehala z oskrbovanjem tega doma. Zato je kadrovska služba podjetja objavila razpis za zasedbo tega delovnega mesta. Dne 4. septembra t. 1. je bila na to delovno mesto sprejeta Marija Tabor iz Hrastnika. Ta dan je bila opravljena tudi že primopredaja, ob navzočnosti primopredajne komisije. PROBLEMATIKA NELIKVIDNOSTI Dne 5. septembra 1972 je bila seja revirnega sveta občinskih skupščin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Na tej seji je poročal glavni direktor ZPT Albert Ivančič, dipl. inž. rud., o problematiki likvidnosti oziroma nelikvidnosti ZPT ter o posledicah, ki jih ima zviševanje dolgov s strani kupcev premoga na finančno poslovanje podjetja. HITRA CESTA Dne 7. septembra 1972 je bila opravljena na gradbišču hitre ceste Hoče-Levec v Slovenskih Konjicah, kjer ima svoj sedež naša ekipa obrata za specialna rudarska dela, primopredaja poslov med dosedanjim direktorjem gradbišča OSRD v Slovenskih Konjicah Brankom Mikošem, dipl. inž. rud., sodelavcem RUDIS-a in novim direktorjem tega gradbišča tovarišem Cvetom Majdičem, dipl. inž. rud., dosedanjim direktorjem rudnika Trbov- lje. Pri primopredaji je sodelovala primopredajna komisija, katero je vodil Arsen Pensa, dipl. inž. rud., pomočnik generalnega direktorja PZ RUDIS Trbovlje. Odv tega dne dalje vodi inženir Majdič delo na izgradnji dveh cestnih predorov, t. “j. Golo rebro in Pletovanje, katerih izgradnjo je prevzelo PZ RUDIS skupno z italijansko firmo I. CO. RF. Dela izvaja kot smo že poročali, ekipa našega obrata za specialna rudarska dela, po naročilu PZ RUDIS, ki je sklenilo pogodbo za ta dela s cestnim skladom Slovenije. NOVO VOZILO ZA PREVOZ PREMOGA Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor-TAM, je izdelala s sodelovanjem podjetja Karoserist iz Maribora, tovornjak za prevoz in transportiranje premoga v kletne prostore. Vrhnji del je izdelan na šasiji prekucnika TAM 6500, izdelali pa so ga na podlagi licenčne pogodbe z zahodnonemškim podjetjem Schenk iz Stuttgarta. Nosilnost tega specialnega vozila je 6 ton premoga. Pločevinasti zaboj je z nosilci vezan na šasijo in je razdeljen na štiri bokse, ki se ločeno polnijo oziroma praznijo. Hitrost razkladanja znaša okoli 2 minuti na eno tono premoga. To vozilo, ki ga imenujemo tudi kuli, ni namenjeno le za prevoz premoga, pač pa tudi za prevoz drugih razsutih tovorov. S tem je dosežen velik prihranek pri razkladanju. V bokse razdeljen zaboj omogoča dostavo premoga štirim strankam z eno vožnjo. Odpadlo je tudi težko fizično delo za vskladiščenje v kletnih prostorih. Odpadlo pa je tudi oviranje prometa, posebno v mestih, kjer so pri sedanjem načinu dostavljanja premoga, kupi premoga segali preko pločnika na cesto. S tem vozilom so se že oskrbele nekatere trgovske organizacije s premogom. OBISK IZ SEVERNE KOREJE Dne 13. septembra 1972 so obiskali Strojno tovarno Trbovlje in Zasavske premogovnike-T rbovlje, štirje predstavniki vlade in institucij demokratične ljudske republike Severne Koreje. V Jugoslavijo so prišli z namenom, da si ogledajo velesejem v Zagrebu, s posebnim ozirom na nakup rudarske opreme za potrebe svojih rudnikov. Na u-pravi ZPT sta se ob navzočnosti tolmača pogovarjala namestnik glavnega direktorja Jože Zorčič, inž. in tehniški direktor Adolf Jermol, dipl. inž. rud. Gostje Mai Song Su, Li Kyong Ryong, Pak Un Pyo in Kwak Sun Wook iz ministrstva za industrijo in rudarstvo, so se v razgovoru zanimali za splošne podatke o našem podjetju, posebej pa še o samoupraviianiu ter njegovih uspehih, o delu družbeno-političnih organizacij itd., sami pa so se v ponovorii zahvaljevali Jugoslaviji za pomoč, hi jo dale Severni Koreji v raznih pblikah. V ponoMan-skem času so si gostje ogledali jamo rudnika Trbovlie. Zanimali so iih stroii in naprave, ki. iih ie iz’-delala Strojna tovarna-Trbovlje. PRIHOD STROKOVNJAKOV OZN Dnp 19. sentembra 1972 ie nri-šlo v naše nodietie pet nemških strokovniakov-inženiriev. ki iih ie najela posebna agenciia Organizacije združenih narodov, v zvezi z izdelavo pmiekta za regionalni razvoj zasavskega bazena. Skupina bo predvidoma izdelovala to študijo v naših krajih blizu dva meseca. Problematiko Zasavskih oremo-govnikov-Trbovlje obdelujejo, z o-gledom vseh enot in naprav ter ne- katerih podatkov, dipl. inž. Karl-Georg Maurer, dr. dipl. inž. Rein-hold Kutzner, dipl. inž. Dietrich Buhrow, dr. inž. Herbert Wegeha-uot in dipl. inž. Fridrich Mockel, vsi iz Essna, ZR Nemčija. Dne 4. oktobra t. 1. pa se je tej skupini pridružila še dipl. ekonomistka-so-ciologinja Langsvveit, iz Bruslja, Belgija. Organizacijo izdelave študije ima na skrbi podjetje IBT-Trbovlje, pri financiranju pa sodelujejo poleg našega, še nekatera druga podjetja in občinske skupščine. Po obdelavi podatkov našega podjetja, bodo obiskali in obdelali podatke še drugih delovnih organizacij v Zasavju. Podrobneje bomo o tem poročali potem, ko bo študija izdelana. Strokovnjaki, ki sestavljajo to skupino, so obiskali tudi področne občinske skupščine v Hrastniku, Trbovljah in v Zagorju. BOJ PROTI TUBERKULOZI V času od 25. 9. do 2. 10. 1972 je potekal letošnji teden boja proti tuberkulozi, s posebnim poudarkom na posledice kajenja. Občinski odbor Rdečega križa Trbovlje, je opozoril vse delovne in družbe-no-politične organizacije na področju Trbovelj, na škodljivost kajenja. Podčrtal je, da se je pokazalo, da igra kajenje cigaret glavno vlogo pri nastanku bolezni. Najpomembnejše med njimi so ishemične srčne bolezni s posledičnim infarktom srca, rak na pljučih, kronični bronhitis in pljučni emfizem. Nikotin sčasoma poškoduje srce, ožilje krvnega obtoka in tako moti prekrvavitev organov. Zato pogosto govorimo o kadilčevem srcu »kot enih oblik angine pectoris«. Tipična bolezen hudih kadilcev cigaret je ta-koimenovana Burgarjeva bolezen, pri kateri zaradi kronično motene prekrvavitve gangrenozno razpada- jo prsti in noge. Med drugim kajenje draži želodec in črevesje, slabi vid ter moti delovanje spolnih žlez, ščitne žleze in hipofize. Kajenje človeka omamlja in zasužnjuje, zmanjšuje splošno športno zmogljivost, kakršnokoli večjo pa sploh onemogoča. Poleg teh bolezni, ki so med glavnimi vzroki smrti, povzroča kajenje cigaret še nesposobnosti za delo zaradi pljučnih in srčnih bolezni, povečuje pa umrljivost in nezmožnost za delo še v mnogo drugih primerih. Občinski odbor Rdečega križa priporoča vsem družbenim'" institucijam, da se spričo ugotovljenih škodljivosti kajenja, vključijo v akcijo boja proti kajenju, predvsem še proti kajenju v zaprtih prostorih (delavnice, seje, sestanki ipd.), kjer se zbira ali dela večje število ljudi. Morda ne bi bilo napačno, če bi tudi pri našem podjetju sklenili, da na sejah ali v drugih podobnih primerih ne bi kadili. V predlogu je vredno razmisliti in sklepati. KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV Odbor za varstvo pri delu in socialno zdravstveno varstvo našega podjetja, je pred nedavnim sklenil, da ie treba ustanoviti na področju naših delovnih enot v Hrastniku, Trbovljah in v Zagorju, klube zdravljenih alkoholikov, v katere bi se vključili nekateri člani naše delovne skupnosti, ki so podvrženi temu zdravljenju. Na temelju tega sklepa so imeli 27. septembra na rudniku Hrastnik prvi sestanek zainteresiranih tovarišev. Sestanka se je udeležilo le nekaj povabljenih, od organizatorjev pa so bili navzoči Martin Krali, socialni delavec rudnika Trbovlje, Emil Kohne. dipl. inž. rud., glavni varnostni inženir, Branko Kušar, varnostni teh- nik rudnika Hrastnik in Rudi Po-tisek, socialni delavec rudnika Hrastnik. Na sestanku so ugotovili, da bi lahko klub ustanovili le v občinskem merilu, da pa pri enoti rudnika Hrastnik lahko obstoja le skupina, ki bi delovala v okviru kluba. Te skupine sicer še niso ob tej priliki ustanovili, ker tudi klub še ni ustanovljen v Hrastniku, pač pa so sprejeli nekaj sklepov, katerih izvedba bo omogočila ustanovitev skupine pri klubu zdravljenih alkoholikov v Hrastniku. Dne 28. septembra t. 1. pa je bila ustanovljena v sindikalni sobi na rudniku Zagorje, skupina zdravljenih alkoholikov za področje rudnika v Zagorju. Skupina šteje 7 članov. Delovala bo vsak torek in sicer trikrat mesečno v Zagorju, enkrat pa pri klubu v Trbovljah. Ustanovitev skupine je vodil Martin Kralj, socialni delavec rudnika Trbovlje, ob sodelovanju Toneta Hančiča, socialnega delavca rudnika Zagorje. NOV ŠOLSKI SVET V RŠC Dne 29. septembra 1972 so člani rudarskega šolskega centra ZPT, izvolili nov šolski svet za to mandatno dobo, ker je dosedanjemu svetu potekel mandat. Volitev se je udeležilo 227 volilcev. Od tega jih je volilo 203, veljavnih glasovnic je bilo 195, 7 je bilo neveljavnih, 16 opravičeno in 9 neopravičeno odsotnih. Volitev se je torej udeležilo 89,3 %, 6,8% je bilo opravičeno izosta-lih, 3,9 % pa neopravičeno izostalih. Volilni upravičenci so volili na dveh voliščih, v Zagorju in v Trbovljah. V nov šolski svet rudarskega šolskega centra ZPT v Zagorju, so bili izvoljeni naslednji kandidati: Drago Jovičič, Rajka Kovač, Ivan Bučevec, Josip Ljubič in Miha Podlesnik. NOVA PARITETA DINARJA V zveznem uradnem listu št. 51/72, je bila objavljena uredba o novi pariteti dinarja. Določena je na bazi 48,1478029 miligramov čistega zlata za 1 dinar oziroma 20,769,38 din za 1 kg čistega zlata. Uredba je stopila v veljavo 1. oktobra 1972. ONESNAŽENJE OKOLJA V času od 4. do 6. oktobra 1972 je potekal na Bledu simpozij o o-nesnaževajnu okolja v Sloveniji. S strani ZPT sta se tega simpozija udeležila tovariša Adolf Jermol, dipl. inž. rud., tehniški direktor in Franc Jenčič, dipl. inž. kem., vodja kemijsko-tehnološkega laboratorija. Inženir Jenčič je imel na tem posvetovanju tudi referat na temo: Problematika onesnaževanja Save po rudniških odplakah. TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA Oddelek za izobraževanje odraslih pri RŠC ZPT, je že v pretekli sezoni uspešno organiziral tečaj nemškega jezika za člane naše delovne skupnosti, ki so pokazali interes za tovrstno izpopolnjevanje. Letos pa je ta oddelek razpisal vpis v nadaljevalni tečaj tega jezika. Predvidoma bi začeli s tem tečajem koncem oktobra, vendar le v primeru, če se bo prijavilo zadostno število kandidatov. TEHNIČNI PREGLED NA SEPARACIJI Dne 11. oktobra 1972 je posebna komisija občinske skupščine Trbovlje oziroma oddelka za medobčinske inšpekcijske službe, opravila tehnični pregled zgrajenega investicijskega objekta na separaciji v Trbovljah in sicer pregled cestne tehtnice in podaljška ceste na separaciji. Mostna tehtnica ima nosilnost 40 ton, dobavila pa jo je Libela iz Celja. Postavljena je ob cesti na separaciji. Spodnji ustroj cestišča podal iška ceste na separaciji je zgradilo splošno gradbeno podjetje Hrastnik, asfaltiranje pa je opravilo nodietje Ceste in kanalizacije Celje. Vrednost obeh objektov znaša 1.276.500,00 din. Komisija na zgrajena objekta ni imela večjih pripomb. Nova osnovna šola v Trbovljah V petek 1. septembra 1972 so ob 9. uri otvorili novo osnovno šolo v Trbovljah, na Leninovem trgu. Otvoritev je organiziral upravni odbor sklada za gradnjo in adaptacijo šolskih objektov v Trbovljah. Ob otvoritvi je prvi spregovoril Anton Ličar, inž. kot predsednik u-pravnega odbora tega sklada. Na kratko je poročal o pripravah na gradnjo tega objekta, potek gradnje, financiranje gradnje, na koncu pa je še na kratko omenil organizacijske spremembe. S tem dnem je namreč pričela veljati nova organizacija enote osnovne šole v Trbovljah, s sedežem v novi šoli. V enotno osnovno šolo namreč štejejo dosedanje šole Ivana Cankarja na Trgu Franca Fakina, Alojza Hohkrauta na Trgu revolucije, Tončke čeč na Keršičevi cesti in dve periferni šoli t. j. štiriraz-rednica na Dobovcu in štirirazred-nica v čečah-Katarini. V novi osnovni šoli poučujejo odslej učence od 5. do 8. razreda, v ostalih šolah pa učence od 1. do 4. razreda. Za ravnatelja nove enotne osnovne šole je bil imenovan Franc Dežjot, ki mu pomagajo štirje pomočniki na posameznih šolah. Poenotili so tudi administrativno in finančno da se bodo morali prosvetni delav-poslovanje vseh teh šol. ci pokoravati ciljem socialistične Tone Ličar je govoril še o tem, vzgoje, sicer tega dela ne bodo Novozgrajeno osnovno šolo v Trbovljah je odprl in prerezal trak tovariš Miha Marinko, član sveta federacije. Foto Milan Cerinšek Dne 1. septembra 1972 je bila odprta novozgrajena osnovna šola v Trbovljah, na Leninovem trgu, poleg zgradbe občinske skupščine. Za gradnjo te šole smo prispevali tudi člani naše delovne skupnosti s področja Trbovelj, dobršen del prispevka Foto Milan Cerinšek mogli opravljati. Nadalje je govoril še Franc Dejžot, ravnatelj nove enotne osnovne šole. Utemeljil je organizacijske spremembe in se zahvalil vsem družbeno-političnim organizacijam in skupnostim ter občanom za finančno pomoč pri gradnji šole. Sledil je kratek spored, v katerem so sodelavci pevci-šolarji, delavska godba pod vodstvom Marjana Korošca, v imenu učencev pa se je zahvalila vsem za pomoč pri gradnji šole učenka Andreja Orožen. Sledil je govor Mihe Marinka, člana sveta federacije in častnega občana občine Trbovlje, ki je govoril o socialističnem izobraževanju in vzgajanju mladine ter na splošno o napredku, ki je bil dosežen v povojni graditvi. Po končanem govoru je prerezal trak in s tem odprl novo šolo. Sledil je ogled šolskih prostorov oziroma novozgrajene osnovne šole. Otvoritve in ogleda se je udeležilo blizu 2000 občanov, največ otrok. Kot investitor nove zgradbe je nastopal upravni odbor tega sklada, ki ga je imenovala občinska skupščina Trbovlje. V upravnem odboru tega sklada so bili tovariši: Anton Ličar., inž. Ivo Vozelj, Andrej Železnik, Franc Dežjot, Peter Schneider, dipl. inž. rud., Franc Štojs, dipl. oec., Halilagič, Boris Malovrh, dipl. inž. gradb., Stane Hodej, tajnik pa je bil Karel šo-per. Sredstva za financiranje objekta so v glavnem prispevali občani Trbovelj, ki so se na referendumu aprila 1968 z veliko večino izjavili za prispevek v višini 0,5 n od mesečnih osebnih dohodkov. Na referendumu je bilo 9181 občanov za prispevek, 1906 pa jih je bilo proti. Poleg občanov so soprispeva-la svoja sredstva tudi podjetja o- ziroma delovne organizacije iz Trbovelj. Ljubljanska banka, podružnica Trbovlje, pa je pomagala s krediti. Kljub temu pa je zmanjkalo sredstev za popolno dograditev šole. Nedograjena je ostala telovadnica, skupno s slačilnicami ter prostori za šolsko kuhinjo in hišnika. Kotlarno so zgradili nato do 1. oktobra t. L Inženiring za izgradnjo šole je prevzelo poslovno združenje RUDIS iz Trbovelj, projckteza novo šolo sta izdelala dipl. inženirja arhitekta Fedja Klavora in Janez Bizjak, v okviru IBT. Gradbena dela je opravilo v celoti SGP Zasavje Trbovlje, prav tako tudi mizarska dela. Keramičarska, slikarska in tlakarska dela je opravila Obnova-Celje, steklarska Steklar Celje-poslovalnica Trbovlje, pleskarska Jošt Ignacij-Laško, elektro-instalacijska Klenovšek Rado-Tr-bovlje, centralno ogrevanje Golob Janez-Trbovlje, zunanja ureditev dela Komunala-Trbovlje in kleparska ter krovska dela Kajtna Av-gust-Litija. Opremo je dobavilo podjetje Slovenijales iz Ljubljane (tovarna Stol Kamnik, tovarna šolskega pohištva-Kočevje itd.), likovno pa je zgradbo opremil z 20 abstraktnimi slikami Janez Knez, ak. slikar. Nova zgradba ima 30 učilnic, 10 kabinetov, pionirsko sobo, fotolaboratorij, garderobe s hodniki, zaklonišči, kotlovnico, šolsko kuhinjo, jedilnico, večnamenski prostor, garderobe s pomožnimi prostori, telovadnico in stanovanje hišnika. Šolski trakt obsega 3850 ma netto površine. Predračunska vrednost celotnega objekta, vključno z opremo in zunanjo ureditvijo je znašala sprva 650 milijonov din, brez vrednosti drugih objektov pri ostalih šolah. Ta znesek pa se je postopoma povečeval zaradi številnih podražitev materiala, obrtniških in gradbenih del itd., tako da so predračunski stroški narastlina 2 milijardi S din, pri čemer pa niso bile obračunane še nekatere podražitve. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bilo mogoče dograditi telovadnice, jedilnice in stanovanja za hišnika. Računajo, da bodo z gradnjo telovadnice in ostalih prostorov nadaljevali v prihodnjem letu, ko bodo dobili na razpolago manjši kredit od republiške izobraževalne skupnosti, v glavnem pa računajo na ugoden i-zid referenduma za podaljšanje plačevanja prispevkov iz osebnih dohodkov občanov in iz prispevkov delovnih organizacij. Dosedanji stroški za gradnjo šole so znašali 1,410 milij. din, druga faza pa bo stala 850 milij. din. Ob ogledu novozgrajene šole so imeli občani zelo povoljno mnenje, tako v pogledu arhitektonskih rešitev, kakor tudi opravljenih gradbeniških in obrtniških del ter o-preme. Kolikor nam je znano, doslej nihče ni izrazil želje obžalovanja, da je prispeval del svojih o-sebnih dohodkov za tako pomemben objekt, za ugodno rast in razvoj mladega rodu v središču naših revirjev. Marsikdo od starejših občanov se je ob ogledu šole z grenkobo spominjal starih šol na Vodah in v zgornjih Trbovljah, z dotrajano opremo, pomanjkanjem učil itd. iz časov, ko so bili še šolarji. Želimo, da bi novozgrajena šola v vseh pogledih dobro služila sedanjemu rodu in bodočim rodovom, da bi jo varovali, da bi jo spoštovali in da bi z znanjem, pridobljenim v tej šoli, postali dobri in pošteni občani, ki bi se s hvaležnostjo spominjali svojih prednikov oziroma generacije, ki je v teh letih prispevala svoja sredstva za graditev nove šole, pa tudi sredstev, ki so jih prispevali člani delovnih skupnosti raznih trboveljskih podjetij in ustanov. Vso srečo učencem in pedagogom v novi šoli, pa tudi upravnemu odboru sklada ter izvajalcem pri nadaljevanju in uspešnemu zaključku celotne gradnje! Vsem tem pa za veliko o-pravljeno delo vse priznanje in zahvala! Tine Lenarčič Ugotovitev rezerv premoga v Peruju Firma Minero Peru in Poljska firma Kopeks sta podpisali pogodbo o izgradnji rudarskega kompleksa. Poljska firma bo izdelala študijo o rezervah v premogovniku, ki leži 150 km severovzhodno od Lime. Študija bo pokazala, če je možno Perujski premog iz tega področja uporabljati v njihovi jeklarski industriji. Organizacija Na zadnjih občnih zborih sindikalnih podružnic, je bila sprejeta nova organizacijska shema. Ta organizacijska shema poteka sedaj takole: 1) Zveza sindikatov Jugoslavije— Beograd 2) Zveza sindikatov Slovenije-Lj ubij ana 3) Republiški odbor sindikatov delavcev industrije in rudarstva pri zvezi sindikatov Slovenije 4) Občinski sveti zveze sindikatov Hrastnik, Trbovlje in Zagorje 5) Rudniški odbor sindikata rudarjev pri ZPT; predsedstvo šteje 9 članov, število članov je 22, obsega pa območja Hrastnik (924 članov), Trbovlje (1491 čla- sindikata nov) in Zagorje (1240 članov) 6) Osnovne organizacije sindikata: a) rudnik Hrastnik (upravni odbor ima 11 članov, število članov 924), b) rudnik Trbovlje (upravni odbor ima 18 članov, število članov 690), c) separacija (upravni odbor ima 18 članov, število članov 375), č) obrat za specialna rudarska dela (upravni odbor ima 10 članov, število članov 278), d) elektrostrojni obrat (upravni odbor ima 14 članov, število članov 159), e) uprava ZPT (upravni odbor ima 7 članov, število članov 161), f) nabavni oddelek-vsa skladišča (upravni odbor ima 9 članov, število članov 101), g) avtopark (upravni odbor ima 7 članov, število članov 30), h) rudnik Zagorje (upravni odbor ima 18 članov, število članov 1240). Rudniški odbor sindikata ru-darjev-ROS nastopa znotraj in izven podjetja s problematiko, kije skupna za celotno podjetje, osnovne organizacije sindikata v delovnih enotah pa delujejo znotraj svojih delovnih enot in na področju svoje občine. Osnovne organizacije sindikata v delovnih enotah so zastopane v ROS-u z enim oziroma dvema članoma. Rado Kantužar Industrijski inženiring O industrijskem inženiringu govorimo v zadnjih letih čedalje pogosteje. Redkokdaj pa si predstavljamo, kaj ti dve besedi pomenita. Industrijski inženiring se ukvarja s projektiranjem, izpopolnjevanjem in organiziranjem integriranih sistemov strojev, materiala in ljudi — s kombiniranjem znanstvenih izsledkov iz matematičnih in fizikalnih področij ter sodobnih principalov inženirske analize in projektiranja., z namenom, da bi lahko odredili, predvideli ali ocenili rezultate, ki jih dobijo od teh sistemov. Seveda pa ta definicija, čeprav je obrazložena nekoliko široko, ne opisuje posebnih kategorij indust- rijskega inženiringa. Ta namreč obsega funkcije tega inženiringa, metode študije dela, koriščenje znanosti o industrijskem inženiringu, metode analiz poteka procesa dela, analiz operacij, organizacijo industrijskega raziskovanja, utrjevanja in vzdrževanje eksaktnih (natančnih) normativov, ocenjevanje delovnega napora in delovnega časa, uporabo merjenja direktnega in indirektnega dela, časovnih normativov, sisteme nagrajevanja, medsebojne odnose in produktivnost dela, usposabljanje ljudi, načrtovanje, terminiranje in kontrolo o-peracij, tehniko grafičnega in mrežnega načrtovanja, sisteme u-pravljanja in kontrole materiala, finančno kontrolo proizvodnje, u- porabo računalnikov v proizvodnji, projektiranju in konstruiranju, matematične, statistične in operacijske metode, tovarniške naprave in ekonomičnost izbora opreme, izdelavo in uporabo industrijskih filmov, momogramov itd., metode praktičnega izpopolnjevanja strokovnih kadrov, koriščenje racionalizacij, projektiran je proizvodnje in sisteme distribucije, kontrolo administrativnega dela, ocenjevanje stroškov, itd. Kdor torej prevzame inženiring za zgraditev nekega objekta (tovarne ipd.), ga mora projektirati, zgraditi, opremiti s stroji, izuriti osebje ter pričeti redno obratovati in proizvajati. RUDARSTVO DOMA IN PO SVETU — Nezadovoljstvo s trgovino Premogovnik »Titovi rudniki Krcka-Banoviči« ter srednjebosan-ski rudniki, dnevno prekoračujejo norme v proizvodnji premoga, kljub temu pa niso zadovoljni. Trenutno imajo na svojem žiro računu le sedmino sredstev, ki jih potrebujejo za izplačilo osebnih dohodkov, medtem ko istočasno kupci premoga dolgujejo srednjebosan-skim rudnikom 70 milijonov dinarjev. Rudarji so posebno zaskrbljeni zaardi odpovedi nekaterih sklenjenih pogodb za dobave premoga, ki so jih odpovedala trgovinska podjetja. Kupce so pozorih, da se naj pravočasno oskrbe s premogom. Edino železnica jim je med tem časom zagotovila potrebno število vagonov za prevoz premoga. Premogovnik Rasa izvaja sanacijski program V Istrskih premogovnikih Raša je novo vodstvo pričelo z izvajanjem sanacijskega programa. Po tem programu je v načrtu zmanjšanje izgube. Med ukrepi, ki so jih sprejeli, so bili v prvi vrsti ukinitev nadurnega in dopolnilnega dela, sprejeti so bili ukrepi za izboljšanje delovne discipline, prav tako pa pripravljajo sistemizacijo delovnih mest. Predvidevajo, da bodo nekatere objekte prepustili v koriščenje drugim delovnim organizacijam s pogojem, da bi prevzele tudi del delavcev, ki predstavljajo na rudniku »tehnološki višek«. Po uresničitvi sanacijskega programa računajo, da bodo letno proizvajali nad 400.000 ton črnega premoga. Bodočnost premogovnikov v EGS Energetiki skupna tržišča smatrajo, da je naj novejše zmanjšanje proizvodnega premoga v državah članicah skupnega trga, povečalo njihovo odvisnost od uvoženih oblik energije in da v pretirani meri raste odvisnost od nafte. Posvetovalni odbor sveta za premog in jeklo EGS je zahteval od bruseljske komisije, da se naj prizadeva za ohranitev proizvodnje premoga v državah članicah te skupnosti in da se energetska politika uskladi. Sedanja proizvodnja premoga v EGS znaša letno okrog 150 milijonov ton in v Veliki Britaniji okrog 140 milijonov ton. V šestih državah EGŠ je sedaj zaposlenih skupno 208.000 rudarjev, kar je za 50.000 manj kot v letu 1969. V EGS pokriva nafta 60% energetskih potreb. Prof. dr. ing.Antonu Homanu v spomin! Dne 15. avgusta 1972 je bila na Žalah v Ljubljani, pogrebna sloves tnost za umrlim dr. inž. Antonom Homanom, upokojenim rednim profesorjem oddelka za mon-tanistiko FNT Univerze v Ljubljani in dolgoletnim predsednikom republiškega odbora zveze rudarskih, geoloških in metalurških inženirjev in tehnikov. Na njegovem pogrebu so sodelovali tudi predstavniki našega podjetja-uniformirani rudarji ter rudarski inženirji, s katerimi je pokojni dr. Homan sodeloval kot profesor, učitelj, mentor, strokovni sodelavec pa tudi kot predsednik ZRGMIT-a. Z našim podjetjem je vse do zadnjega sodeloval pri pregledovanju jamskih reševalnih postaj, tako v pogledu opremljenosti, kakor tudi v pogledu strokovnega znanja. Na Žalah v Ljubljani se je od njega poslovil v imenu naše celotne delovne skupnosti tehniški direktor Adolf Jermol, dipl. inž. rud. Pokojniku v spomin in slovo je spregovoril naslednje besede: Spoštovani žalni zbor! Neizprosna smrt prav v letošnjem letu neusmiljeno posega med vrste rudarskih inženirjev. Danes se poslavljamo že od petega rudarskega inženirja v tem letu. Kdo bi si mislil, da nas bo pokojnik univ. profesor dr. inž. Anton Homan, tako nenadoma zapustil, saj je še pred dobrim tedno dni pregledal reševalne postaje pri Zasavskih premogovnikih. Pri tem delu je bil kot je bilo le njemu lastno, še poln elana, rudarske vztrajnosti in doslednosti. Tako kot vedno je tudi ob končni skupni vaji reševalnih čet, podal kritično oceno dela reševalcev in to iz visoko strokovnega stališča neumornega pedagoga, ki ni nikoli prenehal razdajati in posredovati svojega bogatega znanja, tako za profesorsko katedro na univerzi, kakor tudi ob vsakem obisku rudnikov inženirjem, tehnikom in rudarjem, čeprav je bil kot univerzitetni profesor že 20 let ločen od direktnega življenja na rudnikih, je bil z njimi, kot nekdan>f dolgoletni operativec, še vedno tesno povezan, saj je izkoristil vsako srečanje za razgovor o tehničnih dosežkih v operativi. To povezavo mu je še posebej omogočala njegova angažiranost v republiškem odboru ZRGMIT, v katerem je bil, kot smo še posebej občutili v podružnici v Trbovljah, res pravi »spiritus agnes et movens«. Kolektiv Zasavskih premoge vnikov-T r-bovlje in podružnica ZRGMIT-Tr-bovlje, bosta ohranila pokojnega profesorja dr. inž. Homana v trajnem in častnem spominu, kot svojega nekdanjega člana kolektiva, ki je z malimi presledki vse od leta 1922 do konca leta 1945 vodil kot rudarski inženir obrate na rudnikih Zagorje in Trbovlje. Po letu 1945, ko je odšel na pomembnejše službene dolžnosti, pa je bil naš stalni strokovni sodelavec. Za vse vaše delo in sodelovanje v razvoju ZPT v dolgi, dolgi dobi nad 50 let, najlepša hvala! Težka izguba, ki je zadela že itak redke vrste rudarskih inženirjev in slovensko rudarstvo je še težja, saj smo v osebi pokojnega profesorja izgubili tudi dobrega stanovskega tovariša in premnogi nenadomestljivega prijatelja. Naj vam bo lahka slovenska zemlja! Poslednjič vam izrekam naš rudarski pozdrav SREČNO! Po končani žalni slovesnosti so pokojnega dr. Homana prepeljali v Škofjo Loko, kjer so ga pokopali na tamkajšnjem pokopališču, ob prisotnosti članov ožjega družinskega kroga. Francu Majcnu v spomin! Dne 15. avgusta t. 1. je v hudi prometni nesreči na službeni poti v Kisovcu, zadet od motornega vozila, obležal naš dolgoletni sodelavec tovariš Franc Majcen. Poškodbe so bile tako hude, da jim je še isti dan v trboveljski bolnišnici podlegel. Rodil se je leta 1923 v Litiji, živel pa je že od rane mladosti v Trbovljah, kjer je dokončal osemletko, rudarsko nadaljevalno šolo in kasneje, po zadnji vojni tudi rudarski tehnikum. Svojo rudarsko prakso je začel kot dnevni delavec na obratu Neža, po končanem teh-nikumu (leta 1951) pa se je zaposlil kot poslovodja v rudniku Breza in nato v rudniku Ljubija. Z razširitvijo dejavnosti tedanjega obrata za specialna rudarska dela, je delo nadaljeval zopet v Sloveniji in sicer kot nadzornik na obratu Dol. Po službeni potrebi je bil v letu 1969 premeščen na upravo podjetja v Trbovlje, k službi varstva pri delu. Z njim smo izgubili sodelavca, ki je še poln življenskih moči zadnja leta svojega službovanja deloval kot vodja kontrole razstrelje-valnih del službe varstva pri delu ZP. Nič manj ga ne bomo pogrešali kot stanovskega tovariša, rudarskega tehnika z dolgoletno prakso pri odpiralnih in pridobi-valnih delih in nič manj nam ne bo ostajal v spominu kot lik človeka, s skromnim pogledom na bogato mero iskrenosti in tovarištva! Njegovi sodelavci iz službe za varstvo pri delu ' ' ’ * '_________________________'_____________ , 7 1 ; . /1 v ' '' . - Kadrovske vesti V času od 1. avgusta do 30. septembra 1972 ima kadrovski sektor ZPT evidentirane naslednje kadrovske spremembe: DELOVNA ENOTA RUDNIK HRASTNIK Avgust 1972 — sprejeti: Zorčič Igor-pom. delavec, Majdič Branko-pom. delavec, Pavlič Ivan-pom. delavec, Kovač Vojka-ek. tehnik, Detič Pavel-jamski kopač, Hribar Milan-ključavničar, Be-denik Branko-jamski kopič, Kranjc Milan-jamski vozač, Sladič Anton-jamski vozač, Naumoski Dimko- jamski vozač, Sanda Jože-jamski vozač, Sivka Drago-jamski kopač. September 1972 — sprejeti: Potočnik Martin-jamski vozač, Bovhan Jože-jamski vozač, Šeško Ivan-jamski vozač, Seme Roman-zun. delavec, Hribar Anton-jamski vozač, Berzelak Anton-jamski vozač, Sojič Anton-zun. delavec, Mlakar Božo Il.-zun. delavec. Avgust 1972 — odšli: Leban Viktor, jamski kopač-u-pokojen; Kopar Jože, jamski vozač-sporazumna prekinitev; Kotnik Štefka, pom. delavka-inv. upokojena; Cvetrežnik Jože, jamski vozač-v JLA; Selič Roman, zun. delavec-v JLA; Rebov Albert, ključavničar-konec prakse; Felicijan Boris, sig-nalist-sporazumna prekinitev; Faz-lič Mehmed, jamski vozač-samovoljna prekinitev; Ribič Halil, jamski vozač-samovoljna prekinitev; Go-štej Rudolf, jamski kopač-samovo-Ijna prekinitev; Kirn Alojz, zun. de-lavec-konec prakse; Klenovšek Franc, jamski kopač-samovoljna prekinitev; Eržen Franc, šofer-inv. upokojen; Sihur Ernest, jamski nadzornik-inv. upokojen; Stojnič Mojmir, jamski kopač-konec prakse; Koblič Otmar, jamski kopač-inv. upokojen. September 1972 — odšli: Gračner Jože, pom. delavec-spo-razumna prekinitev; Zaberložnik Jožefa, čistilka-za določen čas; Zorčič Igor, pom. delavec-konec prakse; Smolič Alojz, pom. delavec-konec prakse; Pavlič Ivan, pom. delavec-konec prakse; Majdič Branko, pom. delavec-konec prakse; Horvat Franc I., jamski kopač-upo-kojen; Sivko Franc, jamski kopač-upokojen; Razdevšek Jože, jamski vozač, inv. upokojen. DELOVNA ENOTA RUDNIK TRBOVLJE Avgust 1972 — sprejeti: Sever Borut-opek. delavec, Mohorko Karel-jamski kopač, Mlinar Janez-jamski vozač, Dijanič Stje-pamjamski kopač, Oblak Justina-opek. delavka, Šmit Filip-jamski vozač, Toplič Ibrahim-jamski kopač. September 1972 — sprejeti: Petaver Jani-opek. delavec, Skale Zlatka-opek. delavka, Babič Mat-ko-jamski kopač, Podbregar Milan-opek. delavec, Slokan Janez-elektri-kar, Izlakar Niko-opek. delavec, Perme Leon-opek. delavec, Toplak Danijel-jamski vozač; Avgust 1972 — odšli: Samastur Stanko, kop. pomoč-nik-samovoljna prekinitev; Drugo-vič Stane, jamski kopač-upokojen; Kosec Andrej, jamski vozač-v JLA; Kovačič Branko, jamski kopač-v JLA; Dramac Mijo, jamski kopač-v JLA; Topolovič Drago, zun. delavec-sporazumna prekinitev; Dobnik Ervin, jamski kopač-v JLA; Stošič-ki Jože, ki j učavničar-inv. upokojen; Bajda Franc, jamski kopač-upokojen; Kolonja Mile, jamski kopač-samovoljna prekinitev; Črešnik Jože, jamski kopač-sporazumna prekinitev; Koritnik Gvido, opek. de-lavec-sporazumna prekinitev; September 1972 — odšli: Korošec Srečko, jamski kopač-sporazumna prekinitev; Lužina Ivan, priuč. kopač-upokojen; Soklič Jože, jamski kopač-inv. upokojen; Čamer Anka, zun. delavka-samo-voljna prekinitev; Sevšek Peter, jamski kopač-sporazumna prekinitev; Koželj Anton, jamski vozač-redna odpoved; Tankulič Marko, jamski kopač-sporazumna prekinitev; Toplak Danijel, jamski vozač-redna odpoved; Hribar Miroslav, jamski vozač-samovoljna prekinitev; Mak Ivan, jamski vozač-samovoljna prekinitev. DELOVNA ENOTA RUDNIK ZAGORJE Avgust 1972 — sprejeti: Majdič Franc-jamski kopač, Krznar Tomaž-jamski vozač, Šum Voj-ko-jamski kopač. September 1972 — sprejeti: Rakita Trivun-jamski kopač, Kotnik Kristan-jamski kopač, Krivic Ivan Il.-zunanji delavec, Paja-zetovič Momin-jamski vozač. Avgust 1972 — odšli: Erjavec Ivan, jamski kopač- u-pokojen; Roštohar Franc, kop. po-močnik-samovoljna prekinitev; Bregar Rudi, jamski kopač-v JLA; Logar Anton, jamski kopač-inv. upokojen; Urankar Jože III., jamski kopač-inv. upokojen; Lekše Jože, jamski kopač-v JLA; Škrbic Franc, jamski kopač-v JLA; Feštanj Ivan, pom. delavec-samovoljna prekinitev; Roglič Matjaž, jamski vozac-samovoljna prekinitev; Sladič Jože, zun. delavec-samovoljna prekinitev; Šum Vojko, jamski kopač-konec prakse. September 1972 — odšli: Božič Alojz, jamski kopač-upo-kojen; Orel Oskar, jamski kopac-mokojen; Roglič Ivan, jamski ko-Dač-upokojen; Vozelj Jože, jamski copač-upokojen; Slana KareL tesar-jpokojen; Klančišar Rudi ucmk-sa-iio vol j na prekinitev; Ostrozmk Ivan, jamski kopač-samovoljna pre-dnitev; Nisič Ismet, jamski vozač-samovoljna prekinitev; Renko Franc L, jamski kopac-mv. upokojen; Pirnat Rudi, jamski kopac-mv. jpokojen; Drnovšek Leopold, jam-;ki kopač-upokojen; Nisic Mujo, jamski vozač-samovoljna prekmi-ev Nisič Zijad, zun. delavec-samo-/oljna prekinitev; Škoberne Rudi, jamski kopač-sporazumna prekmi-c„,Q;w;r f:nzim. lamski vo- delovna enota SEPARACIJA Avgust 1972 — sprejeti: Grobler Jože-zun. delavec, Kalio-pe Mirko-zun. delavec, Murko Ivan-zun.delavec. September 1972 — sprejeti: Karamarkovič Mile-zun. delavec, Divjak Jože-zun. delavec, Dolenc Anton-elektrikar, Drnovšek Franc-zun. delavec. Avgust 1972 — odšli: Pokolšek Hermina, sep. delavka-upokojena; Sotler Vili, signalist-upokojen; Košak Jože, nadzornik-upokojen; Zorc Rafael, sep. dela-vec-v JLA; Majcen Dragica, zun. delavka-konec prakse. DELOVNA ENOTA OBRAT ZA SPECIALNA RUDARSKA DELA Avgust 1972 — sprejeti: Barle Vladimir-ključavničar, Rota Branko-jamski kopač, Šehič Agan-jamski vozač, Suljič Čamil- jamski kopač, Osmanovič Hasan-učnik, Softič Novalija-jamski kopač, Kranjc Franc-rud. tehnik. Ribič Vinko-rud. tehnik, Novakovič Nedeljko-učnik, Šehič Husein-učnik, Jagodič Bečir-učnik, Volaj Matij a-jamski vozač, Volčanšek Pavel-pri-uč. ključavničar, Brkovič Spasoje-jamski vozač, Mišič Milan-jamski vozač, Tadič Simo-jamski vozač, Radič Vito-jamski vozač, Eminovič Jusuf-jamski vozač, Petrovič Tomo-jamski vozač, Judež Janez-avtome-hanik, Vukovič Pero-jamski kopač, Grčar Roman-šofer, Kunstek Ivan-jamski kopač, Jerman Danijel-kju-čavničar, Kavs Tomaž-rud. nadzornik, Kamber Derviš-jamski vozač, Bevc Stojan-jamski kopač. September 1972 — sprejeti: Avbelj Dušan-dipl. inž. rud., Je-lenkovič Branko-jamski kopač, Miloševič Najdan-jamski vozač, Markovič Dušan-jamski vozač, Milijič Tomislav-jamski kopač, Milojevič Letomir-jamski vozač, Stojanovič Vojislav-jamski kopač, Šifrer Adi-jamski kopač, Tasič Ljubiša-učnik, Gabrilovič Radivoje-jamski vozač, Živkovič Branislav-jamski vozač. Lipovec Darko-učnik, Kralj Janez-jamski kopač, Pavlovič Živorad-jamski vozač, Radosavljevič Dani-jel-jamski vozač, Flis Adolf-jamski vozač, Hočevar Leopold-jamski vozač, Vozelj Franc Il.-elektrikar, Sa-jevic Andrej-jamski kopač, Sadu-šek Milan-jamski kopač, Sertič Marij a-čistilka, Hribovšek Janez-jam-ski kopač, Martinovič Marko-jam-ski vozač, Nukič Šaban-učnik, Jura-jič Josip-jamski vozač, Kahrimano-vič Jasim-jamski vozač, Pavlovič Mladen-jamski vozač, Mijič Jovo-jamski vozač, Djokič Milomir-jam-ski vozač, Sternar Stanislav-jamski kopač, Krajnc Franc-šofer, Kulanič Nurija-jamski vozač, Pišek Zdrav-ko-strugar, Špitalar Drago-priuč. ključavničar, Stankič Dušan-jamski kopač, Hasič Adam-jamski vozač, Kolarevič Milan-jamski kopač, Ku-rahovič Osman-jamski vozač, Kah-rimanovič Avdija-jamski vozač. Kos Igor-avtomehanik, Kalšek Franc-šofer, Mlakar Slavica-čistilka, Kulanič Ismet-jamski vozač, Hamustafič Muhamed-jamski vozač, Hamustafič Mehmed-jamski vozač, Kralj Franc-ključavničar, Ocepek Jože-ključav-ničar, Ocepek Jože-ključavničar, Ocepek Jože Il-ključavničar, Kovačevič Omer-učnik, Bajrič Ismet-uč-nik, Alijagič Rifrat-jamski kopač, Hrstič Razim-jamski vozač, Jurkič Ilija-učnik, Medvešek Niko-šofer, Jurjevič Jelka-pom. kuharica, Ba-sara Pero-jamski vozač, Šahman Hazin-jamski vozač. Avgust 1972 — odšli: Brkič Ivan, jamski kopač-spo-razumna prekinitev; Ferlič Edi, jamski vozač-sporazumna prekinitev; Vodiškar Jože, zun. delavec-konec prakse; Klaneček Franc, kop. pomočnik-sporazumna prekinitev; Petek Ivan, jamski kopač-upokojen; Miletič Dušan, jamski kopač-spo-razumna prekinitev; Paumovič Vu-jedin, jamski vozač-sporazumna prekinitev; Bužič Stjepan, učnik-sporazumna prekinitev; Aleksič Gradimir, jamski vozač-sporazumna prekinitev; Hribovšek Janez, razumna prekinitev; Prezelj Lado, jamski kopač-sporazumna prekinitev; Gert Bojan, jamski kopač-spo-zun. delavec-konec prakse; Brata-nič Jože, elektrikar-konec prakse. September 1972 — odšli: Petrovič Dragan, jamski kopač-sporazumna prekinitev; Valentinčič Zdenko, avtoelektrikar-spora-zumna prekinitev; Leskovšek Robert, ključavničar-sporazumna prekinitev; Sedlar Krisigon, jamski vozač-sporazumna prekinitev; Bol-šec Tomo, jamski kopač-sporazumna prekinitev; Pikš Anton, jamski kopač-v šolo; Markovič Dušan, jamski vozač-sporazumna prekinitev; Tadič Ante, jamski vozač-samovolj-na prekinitev; Judež Janez, avto-mehanik-samovoljna prekinitev; Brkovič Spasoje, jamski vozač-samo-voljna prekinitev; Kreča Andrej, str. tehnik-sporazumna prekinitev; Mašanovič Hasan, učnik-samovolj-na prekinitev; Borštnar Milena, ek. tehnik-sporazumna prekinitev. DELOVNA ENOTA ELEKTROSTROJNI OBRAT Avgust 1972 — sprejeti: Potisek Franc-elektrikar, Plev-čak Jurij-elektrikar, Kuder Boris-pom. delavec, Roškar Marjan-ko-vinar. Avgust 1972 — odšli: Vidmar Marjan, strugar-v JLA; Kaduc Lado, elektrikar-v JLA; Umek Jože, elektrikar-konec prakse; Kuder Boris, pom. delavec-konec prakse. September 1972 — odšli: Medved Alojz, varilec-samovolj-na prekinitev. DELOVNA ENOTA AVTOPARK Avgust 1972 — sprejeti: Razpotnik Viktor-avtomehanik. Avgust 1972 — odšli: Drnovšek Rudolf, šofer-upoko-jen. DELOVNA ENOTA SKUPNIH SLUŽB Avgust 1972 — sprejeti: Kodrman Helena-ek. tehnik (UZP); Borštnar Milena-ek. tehnik (UZP). September 1972 — sprejeti: Tabor Marija-delavka (UZP). Avgust 1972 — odšli: Božjak Jože, odpremnik premo-ga-upokojen (UZP); Berk Janez, str. tehnik — sporazumna prekinitev (UZP); Majcen Franc, rud. tehnik-umrl (UZP); Gorišek Jernej, lesni delavec-upokojen (nab. oddelek); Grošelj Dionizij, inštruktor rud. va-jencev-umrl (RŠC). September 1972 — odšli: Savšek Janko, uslužbenec-spora-zumna prekinitev (UZP); Dolar Helena, servirka-konec sezone (UZP); Stanko Alojz, lesni delavec-upokojen (nab. oddelek); Velaja Andjel-ko, inštruktor rud. vajencev-spora-zumna prekinitev (RŠC). Vladimir Sihur REPUBLIŠKO KEGLJAŠKO PRVENSTVO INVALIDOV V TRBOVLJAH Na avtomatskem štiristeznem kegljišču Rudarja v Trbovljah, je bilo 14. in 15. oktobra 1972, republiško prvenstvo invalidov v kegljanju. Prvenstva so se udeležile kegljaške ekipe invalidov iz Nove Gorice, Kranja, Ljubljane, Maribora, ekipa gluhonemih iz Ljubljane in ekipa iz Trbovelj. Ekipe so si priborile pravico nastopa na republiškem prvenstvu z zmagami v predtekmovanjih. V soboto 14 oktobra popoldne sta nastopili ekipi iz Nove Gorice in Trbovelj, v nedeljo dopoldne pa ostale štiri ekipe. Tekmovali so v borbenih partijah in je nastopilo v vsaki ekipi po 10 mož. Rezultati finalnega dela republiškega prvenstva: 1) ŠD Invalidov-Trbovlje 1639 podrtih kegljev 2) ŠD Invalidov-Ljubljana 1576 podrtih kegljev 3) ŠD Invalidov-Maribor 1509 podrtih kegljev 4) ŠD Invalidov-Nova Gorica 1501 podrtih kegljev 5) ŠD Borec-Kranj 1418 podrtih kegljev 6) ŠD Komet-Ljubljana 1364 podrtih kegljev Republiški prvak za leto 1972 je postalo športno društvo Invalidov iz Trbovelj. K temu uspehu je znatno pripomoglo pet članov delovne skupnosti ZPT rudnika Tr-bovlje-invalidov, ki so nastopili za zmagovito ekipo iz Trbovelj. Miro Šuštar Nogometna tekma veteranov Rudar : FC Weitch 2 : 0 V soboto, dne 23. septembra 1972, je bilo na igrišču Rudarja v Trbovljah, povratno srečanje nogometašev veteranov Rudarja in FC Weitcha iz Avstrije. Tekmo je pred 500 gledalci sodil Veneli iz Trbovelj. Rudar je nastopil v naslednji postavi: A. Ahlin, Potokar, Traun, Lamovšek, Šorel, Breznikar, Mak, Pajer, Knaus, Jerše, Opresnik. Domači so zasluženo premagali veterane iz Avstrije. V prvem delu je bila igra enakovredna in so igrali pretežno v sredini igrišča. Občasno so imeli domači rahlo terensko premoč, vendar je do odmora ostalo brez zadetka. V drugem delu so Rudarjevi veterani že v začetku prevzeli pobudo in z lepimi kombinacijami prihajali pred vrata gostov. Številne udarce domačih napadalcev je nasprotni vratar z uspehom zadrževal vse do 60. minute, ko je Knaus na lep predložek Jeršeta z desne strani poslal žogo z glavo v levi kot vrat in povedel svojo enajsterico veteranov z 1 : 0. V tem delu so tudi gostje nekajkrat nevarno navalili na vrata domačinov in le s težavo je Ahlin zadrževal nevarne strele in z uspelimi paradami zasluženo požel priznanje navdušenih gledalcev. V 70. minuti je prejel na sredini igrišča žogo Opresnik, se odločil za solo prodor in iznenada z razdalje 30 m, močno streljal v desni zgornji kot in postavil končni rezultat 2 : 0. Domači igralci so z lepo kombinatorno igro dokazali, da še vedno obvladajo tehniko igre, le kondicija jih je zaradi let zapustila. S to zmago so se Rudarjevi veterani vsaj delno oddolžili gostom za poraz 8:1, ki so ga doživeli mesec dni popreje v Weitchu. Miro Šuštar Rudarstvo doma in po svetu Manjši uvoz premoga Zvezna republika Nemčija uvozi letno približno 3 milijone ton premoga iz ZDA. Svojo letno količino uvoženega premoga bo zmanjšala od sedanjih 7 na 5,5 milijonov ton, z veljavnostjo od januarja 1973 dalje. Vpliv na zmanjšani u-voz ima članstvo Velike Britanije v evropski gospodarski skupnosti. Cilj tega ukrepa je predvsem, da se onemogoči ZDA in drugim državam, da prevzamejo prejšnje britanske dobave premoga Nemčiji, medtem ko Nemci trdijo, da želijo z zmanjšanim uvozom zaščititi domačo proizvodnjo premoga v Porurju. Rudnik Kočevje Že dalje časa je znano, da bo rudnik rjavega premoga Kočevje prenehal koncem t. 1. ali v začetku prihodnjega leta, s pridobivanjem premoga. V letu 1971 so opravili referendum in se na podlagi rezultatov le-tega priključili k podjetju ITAS v Kočevju. Pripojitev je bila izvedena v marcu letos. Za odpiranje novih delovnih mest in prehva-lifikacijo rudarjev so dobili kredite za investicije in obratna sredstva. Tako že gradijo veliko proizvodno halo za finalno montažo I-TAS-sovih izdelkov. ITAS-ov celotni dohodek znaša sedaj letno 90 milijonov, v letu 1975 pa računajo da bo znašal celotni dohodek 230 milijonov. Kakor je znano, izdeluje ITAS težke prikolice za tovorna vozila, silose za prevoz cementa, prevozne betonarne itd. Brezdimno gorivo Na posvetovanju predstavnikov večjih mest — Beograda, Zagreba, Sarajeva in še nekaterih drugih, so predstavniki kombinata Boris Kidrič v Lukavcu sporočili, da bi v dveh letih lahko začeli s proizvodnjo brezdimnega goriva, če bi zainteresirane mestne skupščine prispevale 100 milijonov dinarjev za naprave in njihovo montažo. Brezdimno gorivo bodo pridobivali iz domačega premoga, v glavnem iz premoga Kreke in Raše. S tem gorivom bi zmanjšali onesnaženje zraka. Izgube britanskih premogovnikov National Coal Board je zaključila poslovno leto 1971/72 (31. marec) z izgubo 159 milij., kar je največja dosedanja izguba podržavljenih premogovnikov. Pred stavko rudarjev je družba računala še s 35 milij. $ dobička. Na osnovi sedanjega razvoja, računa družba tudi v tem gospodarskem letu s 100 milij. $ izgube. Zaradi pomena, ki ga pripisujejo industriji premoga pri bodočem oskrbovanju Velike Britanije z energijo, so zaprli v tem razdobju le tri premogovnike, ki so zaposlovali skupno 1518 rudarjev. Z racionalizacijo in drugimi ukrepi bodo znižali število zaposlenih še za nadaljnjih 4658 oseb. V tem letu bo družba ukinila še 8 do 9 premogovnikov. National Coal Board tu bo družba ukinila še 8 do 9 premogovnikov. National Coal Board ter rudarski sindikat sta predložila vladi skupen sanacijski program po katerem bi znašali stroški sanacije 500 do 800 milij. $. Novo na rudniku Velenje Dne 7. oktrobra 1972 so praznovali občani občine Velenje, v katere sestav spada tudi Šoštanj, svoj občinski praznik. V okviru proslav so na ta dan slavili zaključek izgradnje naše največje — 275 mega-watne termoelektrarne Šoštanj III. Odprli so tudi novo tovarno betonskih strešnikov po italijanski licenci. Med najpomembnejše objekte, ki so jih ta dan odprli, pa sodi o-tvoritev novega izvoznega jaška rudnika lignita Velenje v Pesjem. S to zgraditvijo je rudniku Velenje dana sedaj možnost, da proizvede letno 5,000.000 ton lignita. Dosedanja letna zmogljivost je znašala 3,7 milijonov ton. Novi objekt zajema strojnico, transportne naprave, drobilnico in klasirnico ter bunkerje. Do izvoznega jaška so morali izkopati 685 m dolg rov, skupno pa merijo transportne poti iz gumijastih trakov blizu 2,5 km. Delo so opravili brez zamudi in je v sedanji fazi veljalo več kot 30 milijonov din. Direktor rudnika Velenje Ludvik Mali., dipl. inž. rud., je ob tej priliki opozoril zborovalce na izboljšanje pogojev, ki omogočajo ekonomsko eksploatacijo energije in s tem v zvezi pogojev za soliden standard velenjskih rudarjev. Nov izvozni jašek je odprl rudar Baltazar Bevc. Na zborovanju, ki je bilo organizirano v okviru občinskega praznika v Šoštanju, je govoril Mitja Ribičič, član predsedstva SFRJ. Zaloge premgoa v EGS V I. polletju 1972 so imeli v državah članicah evropske gospodarske skupnosti, na zalogi naslednje količine premoga: v ZR Nemčiji 7.7 milijonov ton, v Franciji 5,6 milijonov ton, v Belgiji 678.000 ton, v Nizozemski 780.000 ton, v Italiji pa niso imeli nobenih zalog premoga. Skupno so imele vse te države — članice EGS v juliju t. 1. 14.7 milijonov ton zalog premoga. Humor in anekdote Domači konjički Če mislite, da se naši rudarji u-kvarjajo samo s šihtom, se hudo motite, tudi oni imajo po svo težkem delu svoje konjičke. Nekdo se bavi po šihtu z vrtom, drugi redi kokoši, tretji zajčke, vmes imamo pa tudi posebneže, ki se pečajo s čim drugim. Eden med njimi je Slavko Pristovnik. Ta se je usmeril na vzgojo oziroma vzrejo ptic, papig — Skobčevk. Že v tako tesnem stanovanju na Njivi ni bilo več prostora še za kletke in obilni ptičji zarod. Zato se je odločil in uredil na podstrešju prijetno svetlo sobico in jo opremil za rejo in vzgojo papig. No, in če pridete v to kraljestvo ptičev, ga ne boste kmalu pozabili. V njem imate kaj videti. To je plahutanja, čivkanja in ščebetanja. Papige se spreletavajo, se ženijo in kljunčkajo, valijo in skrbijo za svoje mladiče. Vsak dan se jih nekaj izvali, vsak dan jih nekaj doraščenih odfrči iz gnezda. Za vse to je treba veliko dela, čistoče, dobre hrane in seveda znanja in veselja. Posebno veselja. Sam pravi, da brez tega ni nič. No in naš hišnik na upravi ZPT. Da vidite njegov akvarij in ribice, ki plavajo v njem, pa podvodne lovce in potopljene ladje. Goji tudi mlade ribice. Tako so majčkene, da jih komaj vidimo. Vsak trenutek prostega časa jim posveti, zato mu pa tudi uspevajo. — ♦ — Zadnjič sem se jezil na vreme, ki nam letos tako zelo nagaja, pa mi je neka starejša ženska dejala: »Vam bo pa truga škripala, ko vas bodo pokopali«. »Kako to«, sem bil radoveden. »Vsak, ki se jezi na vreme mu krsta škriplje, ko ga pokopavajo«, mi je še enkrat povedala. Jeziti se na vreme je najbolj neumna stvar. In sedaj ne vem več, bi se še jezil na vreme ali nič več, kajti res ne bi rad, da bi mi na zadnji poti »truga škripala«. - ♦ - Tudi naš, sedaj že pokopani šofer Štusej, je marsikatero ušpičil. Zato tudi nekaj o njem in njegovem kiperju. Za danes samo eno, ki jo morebiti že marsikdo ve, vendar naj ostane zapisana še tistim, ki pridejo za nami. štusej je srečai s svojim tovornim avtomobilom ki-perjem, ki je bil eden prvih v Trbovljah, svojega starega tovariša z obilno družino, ko so le-ti pešačili na železniško postajo. »Daj, popelji nas na postajo«, ga je znanec poprosil, »drugače ne bomo ujeli cu-ga«! »Kar nazaj na kiper«, je dejal Štusej in odpeljal na postajo, tam je na hitro obrnil, vzdignil kiper in iztresel celo družino na tla. »Kaj ga pa biksaš?« »I kaj neki«, je dejal štusej, »skočite, vidiš kako se mudi, cug že stoji na postaji, če bi vas ne stresel, bi vsi zamudili«. - ♦ - Kadar je imel gostilničar Caru-ga v prejšnji Jugoslaviji polno gostilno in seveda veliko dela, je dejal »Podnevi radim kao vol, a v noči kao bik«! Pa je bil smeh in dobra volja tu, čeprav so morali gostje malo počakati na pijačo. RUDARSTVO DOMA IN PO SVETU — Nemci se boje britanskega premoga Z začetkom prihodnjega leta bo postala Velika Britanija, kot je že dalje časa znano, redna članica E-vropske gospodarske skupnosti. Predstavniki zahodnonemških premogovnikov se boje, da bi britanski premog, ki je cenejši od porur-skega, poslabšali situacijo v zahodnonemških premogovnikih, ker se bodo po vsej verjetnosti zahodno-nemške termoelektrarne v veliki meri posluževale cenejšega britanskega premoga. Železnica potrebuje manj premoga Na področju SR Srbije se je letos zmanjšala poraba premoga pri železniških transportnih podjetjih. Napram I. polletju lanskega leta se je letos zmanjšala poraba premoga na železnici v Srbiji za 28% pri rjavemu in za 16% pri črnemu premogu, medtem ko je poraba lignita za 50% manjša. Zmanjšano porabo premoga utemeljujejo s povečanim koriščenjem die-selskih in električnih lokomotiv, kakor tudi z zmanjševanjem prevoza blaga in potnikov. Poljski premog za Finsko Poljski Venglokoks bo dobavil v letih 1972-1991 največjemu finskemu energetskemu koncernu Ima-tran Voima Oy med 25 in 28 milijonov ton premoga. Po vrednosti je to naj večji in naj dolgoročnejši dogovor v zgodovini izvoza poljskega premoga. V preteklem letu je Poljska dobavila Finski 2,4 milijone ton premoga, kar znaša okrog 15% celokupnega poljskega izvoza premoga v zahodne države. - ♦ - Ko smo se zvečer otroci spravljali spat, smo si takole voščili: »Lahko noč, pa eno bolho za pomoč, da bi ta grizla celo noč, pa enga grila, ki na riti špila, pa enga pajka, da te zjutraj s postelje zbaj-ka«. - ♦ - Naš bivši, sedaj pokojni sodelavec, je šel pozno zvečer iz gledališke vaje domov. Ker se je vaja nekoliko zavlekla, ga je pri gasilskem domu zaneslo v mejo, kjer je potem malo počival. Mimo je prišel nekdo, ki ga je dobro poznal, -takorekoč prijatelj, ga pobral in ga lepo pod pazduho pripeljal pred vhodna vrata stanovanja. Tam je pritiskal na zvonec, da bi mu žena odprla. Toda nič. Zvonil in zvonil je skoraj pol ure in nič. »čudno je pa«, je dejal znanec, »da ti žena ne odpre«. Kako hudiča pa naj odpre je bil hud, »če jo pa ni doma, je že 14 dni na počitnicah na Gorenjskem«. In je privlekel ključ iz žepa, odprl in šel spat. - ♦ - Mati je naročevala sinu, ko je šel na semenj: »Pa glej, da ne boš kradel, Bog ne daj tega, da bi našo hišo spravil v slabo luč. če bi pa že kaj slučajno ukradel, pa moraš prinesti domov, da bo vsaj v dobre roke prišlo«. - ♦ - »Prav mi je«, je dejal Petje. »Kar naj me zebe v roke, zakaj si pa rokavic ne kupim«, ko je v ostri zimi kidal sneg. Glasilo SREČNO izdaja pod-jetje Zasavski premogovniki Trbovlje, Trg revolucije 12, p. 61420 Trbovlje Izhaja vsaka dva meseca. Glasilo ureja uredniški odbor: Kohne Emil, dipl. inž. rud., Kovač Vilko, Lenarčič Tine, Malovrh Metod, dipl. inž. rud., Oberžan Janez, Pikš Anton, Šum Anton, Šuštar Miro. Tehniški urednik: Lenarčič Tine. Odgovorni urednik: Kohne Emil, dipl. inž. rud. Naklada: 3000 izvodov. Za člane delovne skupnosti ZPT je časopis brezplačen. Rokopisov ne vračamo. Tisk: Papirkonfekcija, Krško.