Leto VI., štev. 83
LjiiSs&iana, torek 7. aprila {925	Poštnina pavšaiinma.	Cena 2 Din
o Uhaja ob 4. gfntraj. ca
Stane mesečno Din 35-—; ga Ino« semstvo Din 40— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo t
Cnevna redakcija: Miklošičeva cesta
itev. 16/I. — Telefon štev. 7». Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knailovi ul, it. 5/L — Telefon St 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Uprava1
Upravništvos Ljubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon št. 36.
loseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica it. 4. — Telefon £t 36.
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it 1. — Celje, Aleksandrova cesta,
Račun prt poštnem ček. zavodu: Ljub Dana it 11.842, - Praha čislo 78.180. Wien Nr. 105.141.
Ljubljana, 6. aprila.
V sobotni svoji seji je vlada obravnavala zakonski načrt o kmetijskih kreditih. Njena odločitev je padla v tej smeri, da naj bi država nudila kmetovalcem državni kredit po zadrugah, ki bi se osnovale po oblasteh ter v poedinih občinah. Podrobnosti o tem zakonskem načrtu še niso znane; le še to zatrjuje telefonska vest. da je finančni minister pristal na 20milijonsko dotacijo in da hoče zakonodalec postaviti kmetijsko kreditno zadrascarstvo in kmetijske kredite izven vpliva strank ter preprečiti strankarstvo zadrugarjev.
Ni dvoma, da je vlada s tem svojim sobotnim sklepom pripravila za Narodno skupščino eno najbolj važnih in eno naibolj perečih gospodarskih vprašanj, ki je tem bolj dalekosežno, ker je na njem inieresiran kmečki stan. ki šteje v naši državi nad BO % vsega prebivalstva. Vlada je s tem. da rešuje ta zakonski načrt med prvimi gospodarskimi zakonskimi osnutki, ki pridejo pred skupščino, pokazala, da se zaveda velike važnosti, ki jo ima država nanram kmetijstvu kot onemu stebru v naši državi, na katerem bomo še dolgo gradiii napredek in procvit naše države.
Vprašanje kmetijskega kredita ni novo vprašanje. Odkar so začele države posvečati socijalnemu gibanju pozornost. skušajo z zakonodajo in z upravo pospeševati to vitalno zadevo kmetijstva. Radi niega se je razvila v Nemčiji po Schulze - Delitschu. Reifeisenu in drugih — po principu samopomoči — mogočna zadružna organizacija nele kmetijstva, marveč sploh vsega malega in srednjega gospodarstva ter se razširila preko nemških sranic. Od Vo-šniaka in Kreka po nemškem vzorcu k nam prinešena je postala ideja zadružne organizacije kredita tudi med Slovenci. zlasti v zadnjih desetletjih pod Avstrijo, velikega gospodarskega in sociialnega pomena navzlic temu, da ie pri nas zašla čisto na politično polje in služila strankam, zlasti klerikalni, kot eno izmed naliačiih orožij v politični borbi.
SLS velikokrat poudarja zaslugo, da je rešila slovenskega kmeta iz »krempljev oderuhov*, noče na priznati, da je ona obenem slovenskega kmeta tudi politično in duševno zasužnjila. Politično in duševno oderuštvo. ki se je razpaslo po klerikalnih zadrugah, pa je v mnogih ozirih za ljudstvo še mnogo bol? opasno kr.kor privatno oderuštvo. zlasti ker je SLS zanj izvedla ce! sistem obsežne organizacije in ker je z njim vkovala v robske verige daše malone vsega gospodarsko šibkejšega ljudstva. Končni efekt klerikalnega zadružništva pa ie še ta. da so si maloštevilni klerikalni mamonisti s pomočjo večstomilijonskega zadružnega denarja. odvzetega potom zadrutc kmetu. osnovali za svoie špekulacije vele-trgovinska in bančna podjetja, ki poslujejo strogo po morali zasebnega oderuštva, kakor vsa kapitalistična podjetia. Tako je klerikalno zadružništvo polagoma prerodilo male oderuhe v velike.
Kakor je podoba, se je naša vlada sedaj odločila za mnogo bolj energično reševanje organizacije kmetijskega kred'* kakor smo to videli v Avstriji. Obdržati hoče sicer zapodla-ga zadružno obliko, a v zakon namerava postaviti taka določila, da bo konec politike po teh zadrugah in da se bodo krediti podeljevali le po stvarni potrebi ter točno po predpisih, ki so veljavni za vse. Država sama bo izvrševala kmetijske organizacije s krepkimi dotacijami ter brezdvomno porabila v to svrho tudi državni denar poštne hranilnice ter drrgih državnih ustanov, ki so dosedaj dajale denar zasebnim denarnim zavodom v špekula-tivne svrhe. Tako bo šel s trudom pri-služeni denar iz naroda zopet direktno nazaj med narod.
Korak, za katerega se je odločila vlada v svrho organizacije kmetijskega kredita, je tako radikalen, da nehote spominja na formo državneg" soci-jalizma. Kako pa naj sicer imenujemo zakonski načrt in prizadevanje, katerega glavni namen je osvoboditi 8-10 naroda gospodarske in duševne odvisnosti? Prepričani smo, da bo odločitev vlade odjeknila z velikim zadovoljstvom nele v krogu prizadetih, marveč tudi v celokupnem narodu, ki se mora zaveda da bo šele gospodarska in duševna svoboda dvignila jugoslovensko kmetsko prebivalstva ki se že danes odlikuje po svoji prodi kcijski sili, na ono stopinjo kulture in nanredka. od katere bo najprej prišlo tako zaželje-no blagostanje naše države.
Slovenski demokrati smo lahko ponosni. da je pri tem zakonskem načrtu sodeloval tudi tisti dr. Žerjav, proti kateremu so politični nasprotniki od vseh strani iz prirojene lažnivosti in hudobnosti podtika!?, da nima smisla in ne srca za slovenskega kmeta. Kar se ie dosedaj desetletja poskušalo brez popolnega uspeha, bo sedaj v kratkem stvoriem z večjo popolnostjo. Mi sa-
Predpraznična politična situacija
Poslanci odhajajo domov. — Rekonstrukcija odložena. — Vlada nadaljnje pretres zakonskih načrtov. — Pavel Radič zopet v av-%
dijenci pri kralju.
ie bila -aključena z razpravljanjem o kasacijskem sodišču. Jutri popoldne se razprava nadaljuje.
AVDIJENCE NA DVORU.
Beograd, 6. aprila, r- Včeraj dopoldne je bi! na dvora vojni minister general Dušan Trifunovič, za njim pa je bil spreiet v avdiienci ministrski predsednik Pašič. Pri odhndu iz dvora je iz:avil Pašič ra vprašanje novinarjev, da jim ne more povedati ničesar posebnega. Za niim ie bil na dvoru tudi minister za kmeti'stvo in vod3 Krsta Mi-Ietič. ki je predložil kralju več ukazov v podpis.
MINISTRSKE KONFERENCE.
Beograd. 6. aprila, n. Ministrski predsednik Pašič se je včeraj dopoldne raz-govarja! z nekaterimi nglednejšimi politiki. med niimi tudi z. ministrom dr. Žeriavom. Minister dr. Zeriav odpotuje v četrtek v Sloveniio na velikonočni oddih. Minister Pribičcvii' je dopoldne dalje časa konferiral z notranjim ministrom Božo Maksimovičetn.
Beograd. 6. aprila, p. Včeraišnji in današnji dan je minul brez večjih političnih dogodkov, ker je večji del poslancev odšel domov na velikonočne praznike. Rekonstrukcija ie odložena na čas po počitnicah. Zanimivo je, da je posl. Pavle Radič kljub svoji izjavi novinarjem, da odpotuje v soboto zvečer v Zagreb, še vedno v Beogradu, čemur pripisuje zlasti opozicija posebno važnost Vendar pa se posl. Pavle Radič tekom včerajšnjega dneva ni sestal z nobeno važnejšo politično osebnostjo. Nocoj je bil od 18. do 20. zopet na dvoru, nato se je odpeljal v Zagreb.
Včeraj se je vršila seja vlade, na kateri se je razpravljalo o načrtu zakona o sodnikih, ki ga je vlada definitivno odobrila. Po tem zakonu se sodniki sta-viio za ieto dni na razpolago ministru pravde od dneva, ko stopi zakon v veljavo.
Danes dopoldne je ministrski svet nadaljeval svoje delo ter razpravljal o načrtu zakona g!ede ustroja sodišč, popoldne pa je razprnvlia! o zakonskem predlogu o državnih pravdnikih. Seja
„0 našem vstopu v vlado ni niti govora"
Pavle Radič pravi, da je preuranjeno govorit! o vstopu radičev-cev v vlado. — «Reč» piše, da obznana ne bo ukinjena, voditelji Radičeve stranke pa ne osvobojeni. — V vladnih strankah ni-kdo ne misli na koncentracijo.
Beograd, 6. aprila, r. PosL Pavle Radič je v razgovoru z novinarji dants izjavil: «Moje bivanje v Beogradu »ma služiti edino ustvarianiu prijaznega razpoloženja napram HRSS. O našem vstopu v vlado ni niti govora. Za sedaj vsaj je o tem prerano govoriti«. Po:;!. Pavle Radič pričakuje po izjavi, ki jo je podal, da se bo pričelo v Beogradu novo konzultiranje. Na vprašanje novinar jev, zakaj ni podal sličiie izjave v čtsu Davidovičeve vlade in zakaj se nekateri člani opozicijskega bloka zaradi njegove izjave leze, je odgovoril: «Zak.ij se naj jeze?|Tedai nismo imeli pooblastila od naroda, sedaj pa to pcoblastib imamo
Beograd, 6. aprila, p. Današnja <-Reč» nadaljuje z razpravljanjem o situaci"'. Članki vzbujajo veliko zanimanje, od-nosno vznemirjenje v blokaških vrstoh. Današnji članek pravi: «Kakor pišejo opozicijski listi, je vprašanje rekonstrukcije vlade odgodeno zato, ker se dela za koncentracijo. Toda za koncentracijo ne dela nikdo, niti nihče ne misli na njo. Na dosedanjih sejah vlade ni bilo niti besede o rekonstrukciji vlade ali o koncentraciji. Nihče ni niti orne nil politične situacije. Vendar beograjska »Pravda piše o takih sejah. Vesti o tem so od početka do kraia popolnoma lažnive. Ni niti enega človeka, gotovo pa ni skupine v Narodnem bloka,
Frankovci hočejo izpodriniti radičevce
V svojem glasi'1!« se hvalijo, da ji radikali iščejo in se žnjimi pogajajo. — Radikali pogajanja zanikajo.
ki bi hotela tako koncentracija O teh stvareh ni nlhce omenjal ničesar, razen opozicije, ki bi rada z glasovi o koncentraciji obranila svoje potolčene i<i razkosane vrste. O ukinjenju Obznane in o izpustitvi zaprtih voditeljev Radičeve stranke ni bilo niti besede niti v vlaui niti v privatnih razgovorih med člani vlade, niti sploh noben član naci-ionalnega bloka zunaj vlade v nikakl forni ni sprožil te^a vprašanja-'.
-Da se Obznana ne bo nkinila, nadaljuje »Reče, da se vodsrvo stranke HRSS ne bo Izpustilo, da se proces nc bo sbollral. je tako jasno in gotovo, da ta vprašanja sploh ne morejo priti-v resno razpravo. Opozicija pa širi take glasove v javnost, da bi zanesla zmešnjavo v sedanjo situacijo, ki je popolnoma čista iti jasna. Opozicija lansira v svet fantastične vesti in kombinacije. V to kategorijo vesti spada tudi vest '.Pravde«, da je g. Pribičevič šel na dvor, da prepreči koncentracijo, da pa ni imel uspeha, češ da kralj odločno stoji na stališča koncentracije, radi česar se pričakuje ostavka ministra Pribičev^ča. Ubog1! pristaši opoziciic morajo biti tako naivni aK duševne ničle, ako mislijo, da jih morejo potolažiti take izmišljene vesti, katere tudi vsak politično ne-ori.ientiran človek lahko kontrolira. Opozicija bi storila bo>;e In hi sebe bolje kvalificirala, ako bi se končno aiomodirala situacij.«
Zagreb, 6. aprila, r. Vedno bolj se kaže, da je politika Narodnega bloka dovedla v popolni kaos demagoge Radičeve stranke in frankovce. Kakor znano, frankovci radičev. ce najhujše napadajo v svojih listih, dasi so šli v najnovejšem času popolnoma isto pot, namreč po poti kapitulacije pred Ka. rodnim blokom. Medtem ko na eni strani radičevci sondirajo, kako bi s čim manjši, mi koncesijami dospeli do sodelovanja v vladi, strme za istim ciljem njihovi najhuj. ši nasprotniki, frankovci.
Današnje frankovsko orHrvatsko Pravo« odkrito priznava, da stoje frankovski prva« ki v pogajanjih 3 radikalno stranko glede skupnega političneca sodelovanja, ter je zbudilo v tukajšnjih političnih krogih veli« ko pozornost in veselost da «Hrvatsko Pravo», ki se je prej živelo z najhujšim srbožrstvom, piše danes o Beogradu ni beo« grajski politiki popolnoma drugače. «Hrvat» sko Prave« pravi v svoji današnji številki, da se v slučaju, a-ko se smejo republikanci jedničarji kot bivši hudi republikanci stra« strahopetno plazit pred scdannm režimom, tudi ne sme zameriti niti braniki frankovccm ako se razgovarjajo s pristaši sedanjega re. žima. »Hrvatsko Pravo» opisuje n. pr. kako so se radikalni delegati Gjorgje Jelenič, dr. Momčilo Ivkovič in Svet. Slavkovič te dni pogajali v Zagrebu z voditelji frankovetv, in pravi: iG. Jelenič je mnogoletni bivši tajnik kralja, eden najboljših poznavalcev nedavne preteklosti Balkana, politik, socio.
mo želimo, naj bi zakonski načrt vlade skoro že postal zakon, po potrebi in možnosti še izpopolnjen. Slovenski kmet, ki je dosedai rovarjem in nesposobnim lenuhom prepuščal svojo usodo. naj gleda, da mu njegovi poslanci v zadnjem hipu ne bodo zopet z brez-vestnostjo onemogočili in zavozili tega. kar je zanj največje važnosti in podlaga za vso njegovo bodočnost
log, čisti šumadinec, pravi gentleman, puri. tanec, v katerem se kaže francoska uglajce nost z makedonsko pracnergijo.»
Enako je tudi dr. Momčilo Ivkovič za frankovce velik državnik, velike erudicijc, izredne bistrine in ogromnih izkušenj. «S temi možmi*, zaključuje oHrvatsko Pravo® svoj uvodnik, csmo imeli čast mzgovarjatt se v Zagrebu.«
Beograd. 6. aprila, r. Novinar Savkovič jc danes došel iz Zagreba v Beograd ter je izjavil, da jc vest »Politike« o pogajanjih s frankovci popolnoma izmišljena. Bil da je v resnici v Zagrebu ter se slučajno na svo« jem potu sešel z dr. Ivkovičem in dr. Jelc. ničem ter ž njima skupaj potoval v vlaku v Zagreb. V Zagrebu se je zopet po na. ključju seznanil z dr. Horvatom, dočim je z dr. Jeltničem star znancc. Z obema pa ni ime! nikakih političnih razgovorov, temveč zgolj Zasebne pomenkc.
Obnovitev diplomatskih odnosa/lev s Tiirčiio
Beograd. 6. aprila, p. Te dni bo imenovan in akreditiran kot polnomočni minister eden naših delegatov, ki bo odšel v Carigrad ter stopil s turško vlado v dogovor radi po. polne vzpostavitve odnošajev s Turčijo. Danes je naša vlada prejela od turške vlade noto, ki predlaga normaliziranje odnošajev. Ker ni ničesar napoti, bo ta dogovor dovr. šen najdaljc tekom 10 dni.
Veleposestvo grofa Ezsterhazyja pod sekvestrom
Beograd, 6. aprila, p. Po sporazumu mod
ministrom za agrarno reformo dr. Krizma. nom in ministrom za šume in rude dr. Žer« iavom, se bo stavilo pod državno upravo veleposestvo grofa Eszterhazyja, ki sc nahaja v dolnjelendavskem okraj«.
Zakonodajno delo v odsekih
Pretres stanovanjskega in tiskovnega zakona. — Odgoditev odsekov preko Velike noči.
prepovedi mora navesti stavek radi katerega je bila izvršitev j:. epovedana. V čl. 24. se je dostavilo, da se mora pritožba so-
Beograd, 6. aprila p. Sekcija Narodne skupščine za načrt stanovanjskega zakona je danes razpravljala ves dan. Istočasno je poslovala tudi sekcija za pregled tiskovnega zakona. C';mi 14. in 19. tiskovnega zakona so bil: sprejeti brez ;spremembe. Člen
20.	točka 5 je bila izpreraenjena tako: Izraz 3nža'hev morale« se je izpremenil v izraz »težka žalitev lavne morale«. Pri čl.
21.	se je določilo besedilo glede razžalitve Veličanstva tako. da se tiče to samo živih članov dinastije. Pri čl. 22. ie bi! odklonjen predlog dr. Zanlča. da sc ima odločitev o prepovedi dostaviti sodišču takoj, ko se ta prepoved sklene. Sprejet pa je bil dodatek, da se ima ta prepoved dostaviti sodišču takoj po Izvršitvi. V ffl. 23. je bila sprejeta pripomba dr. Žanica. !a se v sklepu o
dišč dostaviti v teku 24 ur prsti pritožbi na rešitev sodišča, s katerim se je prepoved ukinila. Cl. 25. je bi! sprejet brez ispre-membe.
Prihodnja seja se bo vršila 22. aprila. Nerešeno je ostalo vprašanje člena 13. ki predvideva kazen izdajatelja. Razpravljal se je slučaj, ako izdajatelj ne more plačat: in o tem, da plača eventualno tiskar. Lisi se takoj prepove ter se pod nikako drugo oN i ko ne more več izdajati. Podobno ie. da bo vprašanje odgovornega urednika lista rešeno tako, da bo ra odgovornega urednika srna t ran oni, ki določuje smer lista.
Ostra borba za predsedništvo v Nemčiji
Pri ponovnih volitvah bodo kandidirale tri skupine. — Desnica vztraja pri kandidaturi dr. Jarresa. — Reichstag se je odgodil
preko volitev.
Berlin. 6. aprila, s. Ker so sc stranke »veimarake koalicije vCeraj zedinile n* kandidaturo dr. Marca, se izjavlja od stra-nI vodilnih osebnosti desničarskih strank, da bodo te sedaj vztrajale na kandidaturi dr. Jarreea tudi pri drugI volit Ti držam*. ga predsednika. Posebno kandidaturo bodo pri teh volitvah postavili le Se komunisti.
Berlin, 6. aprila. (Avala). Desničarski blok objavlja: Pogajanj;, državnega blofca so dovedla do soglasje . ki epa, da too nastopil blok z vso oner; . proti predsed. nlSki kandidaturi dr. Ma? 9. ki jo Je postavila w.-imarska koalicija. KonCnoveljavn« proklamacija velmarskega Dloka ee bo ob. javila v sredo, ker bodo merodajnl Clnlte-ljl državnega bloka mogli staviti tozadevne evo.te sklepe šeU; v torek.
Berlin, 4. aprila. (Avala.) Državni zbor sc jc odgodil do 28. aprila.
Berlin, 6. aprila s. NovotevoIJeiii praski
ministrski predsednik Braun je imenoval vse člane svojega prejšnjega kabineta zopet za ministre.
Desnica ponnja kandidaturo Hindenburgu?
Berlin, (s. aprila, z. Nekateri listi so zabe< ležili vest, da je bila v krogih nacijonalecv sprožena misel, ponuditi kandidaturo des« ničarskega bloka maršalu Hindenburgu. Pr; vc predsedniške volitve so pokazale, da ni upati na Jarresovo zmago, ako gredo re. publikanske stranke skupno na volitve, kar je sedaj že sklenjena stvar. Marsovo zmago bi mogla preprečiti le še kandidatura tako popularne in izven strank stoječe osebe ka« kor je Hindenburg. Izključno pa se zdi, da bi Hindenburg kandidaturo sprejel, ker je ie ponovno kategorično odklonil vsako vme» šavanjc v politika
Popoln neuspeh komunistične stavke v ostrovskem revirju
Delavci so odšli kljifb prepovedi vodstva na delo, — Stavkovni vodstvo je za to proklamiralo konec stavke in se razšlo.
Mpravska Ostrava, 6. aprila s. Vest, da
se rudarji v Kladna niso pridru?sli. stavki, je zapečatila osodo stavke v Moravsko-ostrav«;kem revirje. Davi je 60 odstotkov stavkuiočih zopet pričelo t delorr. Komunl-stjčrco stavkovno vodstvo je napelo vse strune, da bi jih od tega odvrnilo, a brer uspeha. Rudarji, tudi komunistični so odrekli disciplino ln odšli »a delo. Popoldne je ostalo doma le še okrog 1000, zato vodstvu nI preostajalo drugega, kakor da se oda in proglasi konec srtavke.
Praga, 6. aprila (Avala). Kakor je bilo pričakovati, je komunistična stavka v ostravskem revirju končala s popolnim neuspehom rn z ogromnim fiaskom za komu-
nistično vodstvo. Da bi vspodbudilo omahujoče delavstvo se je vodstvo obrnilo do rudarjev v Kladnn z nujno zahtevo, da stopijo v sinrpatijsko stavko. Ti pa so poziv zavrnili. Ko se je v ostravskem okrožju o tem doznalo, je prenehala vsaka disciplina ln rudarji ter drugi delavci so se trumoma vračali na delo.
Popoldne se je sestalo komunistično vodstvo k seS, ki je trajala več ur m je potekla silno burno. Naposled ie bflo z večino glasov sklenjeno, priznati neuspeh akcije in proglasiti konec stavke. Ob enem je celokupno vodstvo izvajalo konsekvence In odstopilo.
Jutri bo delo povsod zopet normalno.

Volitve v Belgiji
Bruselj. 6. aprila, s. Včeraj so se vršile nove volieve v parlament. Rezultati še niso točno znani, vse pa kaže, da volitve ne bodo razčistile situacije. Popolnoma zbiti so komunisti, zelo so trpeli liberalci, znatno napredovali na socijalistL Tudi katoličani so napredovali
Po dosedanjih cenitvah so socijalistl napredovali za 10, katoliki pa za 3 mandate.
*
Število mandatov, ki je znašalo dosedai 186, se je radi priklopltve Eupena, Malme-dya in St. Vrtha zvišalo r.a 187. V razpu-ščeni zbornici so bili mandati razdeljeni sledeče: Katoliki 80 mandatov (773.429 glasovi socijaHsti 68 (673.795 glasov), liberalci 33 (353.429), Flamci 4. kombatanti 1 mandat. V senatu pa so imel: od 153 mandatov: katoliki 73 (692.916 glasov), socialisti 52 (661.168) in liberalci 29 (367.296 glasov).
Nove volitve so imele odločiti, ali ostane oa krmilu dosedania koalicija obeh meščanskih strank, katolikov in liberalcev, ali pa se sestavi nova čisto katoliško ali pa so-cljalistično-llberatao ministrstvo. To vprašanje je zlasti iz zunanje-političnega stališča velikega pomena. Liberalci ln katoličani desnice so namreč brezpogojni pristaši tesnega skupnega nastopanja * Francijo in bi oslabitev teh krogov pomenila prehod k samostojni. Nemcem boij pop ust k vi belgijski politiki, katero je zagovarjal poseboo sedanji ministrski predsednik Thetuis.
Športne vesti
Zt£r<£, d aprila, n. V soboto zvečer do* skt v Zagreb švicarsko moštvo za nogomet da tekmuje z zagrebškim nogometnim dru. Stvora «Gradjanski».
cGradjanskis je v pogajanjih s profeaijo« nalnim moštvom prve Kge Boston VVande. rers. To moštvo bo gostovalo v Pragi i« na Dunaju, nakar pride v Zagreb po vsej priliki 25. t m.
Konvencije z Italijo
Beograd, 6, aprila, p. Danes dopoldne je dolgo konferiral italijanski poslanik Bodre. ro z zunanjim ministrom dr. Ninčičcm <> poteku konference v FirenzL Italijanski šef delegacije Quartieri je obolel ter odide na okrepitev v Rim. Ta odmor se bo izkoristil s tem. da bo naš delegat dr. Rvbaf dobil nove instrukcije. V Firenci potekajo naš« pogajanja normalno. Skleniti se morajo vsc» ga skupaj samo še tri konvencije.
Delna borzna stavka v Italiji
Trst 6. aprila, a. ZaTadi vladnega odloka. s katerim se ponovno zmanjša šttfvl-lo borznih agentov, ie skoraj na vseh italijanskih borzah zopet izbruhnila takozvana s bela stavka«. Na večini borz — tako v Milanu, Genovi, Torinu ln v Trstu so danes notirali le državni papirji Ln valute. Vse druge vrednote niso notirale ki je bil borzni promet skoraj popoinoma zapuščen. Pričakuje se. da se bo vsa zadeva v kratkem uredila. Vendcr pa je zlasti v Milanu položaj precej resen. Odstopil je namreč predsednik Udruženja tamošnjlh borznih agentov Navotti, ker je odbor stal na stališču, da ni dovolj krepko zastopal koristi borznih agentov ia borze kot take.
Spopad med komunisti in policijo v Gradcu
Gradec, 6. aprila, s. Komunistična stranka je za danes popoldne prijavila zborovanje brezposelnih, po katerem bi se moral vršiti demonstracijski sprevod po notranjem mestu. Sprevod je bil prepovedan. Kljub temu pa so zbo-rovalci skušali priti v notranje mesto. Bili pa so razpršeni od policije. Mnogo redarjev je bilo s kamenji ranjenih. Enega redarijf so potegnili s konja. Pri tem je dobil težke poškodbe. Več demonstrantov je bilo s sabljami več ali manj ranjenih. 11 oseb je bilo aretiranih. med njimi bolgarski komunist Jan-, ko Velcev.
Demokratizem dr. Korošca
V »Reči« od 5. aprila je objavil dr. Aleksander Tabakovič zanimiv Slane« o demokratizmu dr. Korošca. Člankar naglaša, da si dr. Korošec kot član opo zicijonalnega bloka lasti pravico zagovornika demokratizma, radi česar je potrebno vprašati, aH ima za ta posel zadostno pooblastilo.
Članek naglaša. da je SLS klerikalna stranka in da je bila osnovana predvsem radi zaščite interesov katoliške cerkve in rimske kurije. Klerikalce stranke so bile povsod osnovane z več ali manj demokratskim programom, kjer žive katoliki, po inicijativi papeža Leona XIII-, da bi bile zaščitnik vere. oziroma točneje povedano, zaščitnik cerkve. Ko je namreč z razvojem modernega parlamentarizma in širjenjem demokratskih idej došlo ljudstvo do vedno večjega vpliva na državne posla, ?e rimska kurija spoznala, da ne zadostuje imeti prijr.telie samo med vb-darji in aristokracijo, temveč da <e treba dobiti tudi večji vp'iv na množice, ki so pričele igrati soodločujočo vlogi.
Klerikalne stranke, podpirane od rimske kurije. so najboljše zrcalo njenih ciljev, metod in političnega naziran;a papežev, katerih izjave, bule in encik'i-ke, predstavljalo za člane klerikalnih strank neizpobitno in absolutno avtoriteto. Papeževa i.szmotliivost je ena glavnih dogem sedanje rimske cerkve in dvomiti nad nio, je nevarno, ker is človek lahko izobčen in pride po smrti v pekel. Kadar se papež izjavi o kaki zadevi, petem ie za vsakega dobrega katolika za vedno reSena.
Če se vse to pomisli, je težke misliti, da bi bil dr. Korošec drugega mišljeni a. Če se hočemo spoznati s pravim naziranjem dr. Korošca in njegovih prijateljev o demokraciji in narodni suverenosti, je treba samo pogledati, kaj misli o tem rimska kurija.
Papež Gregor XVI. je L 1832. v svoji encikliki «Miravi vos» naiodločnejše za vrgel vse napredne in demokratske tež nje svojega časa. a še ostrejše je nastopil proti demokraciji in njenemu osnovnemu nauku o narodni suverenosti napež Pij IX. v svoji encikliki «Ouaa-ta cura» L 18*>4. Ta enciklika znvrača kot opasno zablodo nauk, da je vrhovni in absolutni suveren narod, ki more ustvarjati naivišie zakone »brez ozira na božje in človeške pravice« (constitu-ere supremam legem ab omni divino hurnanocue iure sa'utam). Slavni papežev cSyilabus» iz istega leta obsola tudi drugo osnovno načelo demokracije. načelo večine, da avtoriteta ni ničesar drugega kakor vsota števil in ma-terijelnih moči (auctoritas nihil aliud est nisi numeri et materialium vlriuffi summa). Ravno tako se obsoja svoboda vesti, govora in tiska. Leo XIII. pa nravi v svoji encikliki »Diuturnum illud«: «Tudi danes mnogi oznaniaio, sledeč poti onih, ki so se nazivali v prošhh stoletiih za filozofe, da izvira vsaka oblast iz naroda, da je oni, ki vrše to oblast, ne vrše kot svojo, temveč kot tako. ki je nania nrenešena od naroii pod pogojem, da jo more narod zahtevati od niih nazaj. Temu nasprotuje n i- > Hiranje katoličanov, ki izvajajo oblast zapovedovanja kot naravno in potrebno načelo od samega Boga*. V istem smi«lu je sestavljena tudi okrožnica Piia X. od 25. avgusta 1910.. v kateri zavzema odločno stališče proti naukom tkzv. sSillona", v Franciii osnovaneza društva za pomirjenje katolicizma z Je mokraciio.
Iz tega ie dovoli razvidno, da smatra katoliška cerkev demokracijo jn narodno suverenost za zablodo, ki^ o odločno obsoja. Vrhovna avtoriteta Katoliške cerkve izjavlja, da sta katoltčn stvo in demokracija dva nasprotna poj-ms. Id se ne moreta strinjati.
Zato je ze'o čudna vlo^a dr. Korošca kot branilca demokracije in narodne suverenosti. ZaVni zagovarja dr. Ko-rošec, kar je zavrgla cerkev kot nevarno zablodo?	.	. ,
Da bi bili dr. Korošec in njegovi pristaši iskreni demokrati, z ozirom na navedeno ni verjetno. Edini odgovor bi bil na to protislovje znani rek. da namen posvečuje sredstva. Ta namen ie brez dvoma zaščita interesov katoliške cerkve, nieno čim ugodnejše m previa-daioče stališče v državi, za kar je vsako sredstvo dobro, s katerim se more čimprej doseči cilj. Ničelo opor»unz-ma ie bilo vedno ljubo politiki rimske kurije. pa ie mouoGa tudi »maškerada« v demokratskih kostumih, nko se more z nio hitreiše doječi usrteh. Treba je izkoristiti ideie, ki so v modu kako pa čestiti gospodje mislijo na skrivnem, le seveda drura stvar.	.
M', katerih etično pojmovanje <e nekoliko drugačno, pa ne moremo sprejeti te dvoine morale klerikalne gosnode ter moramo naiodločnejše odreci dr Korošcu vsako pravico, govoriti v ime-
na demokracije. Dr. Korošca je katoliška cerkev enkrat za vselej diskvalificirala za take vloge.
Sovjeti na Balkann
V «Matinu» poroča njegov sofijski dopisnik, kakor pravi, po dobrih virih, o delovanju ruskih sovjetov na Balkanu in trdi. da nameravajo podvzeti boljševiki na pomlad veliko ofenzivo, predvsem v Macedoniji.
Pred nekaj tedni se ie vršila na Dunaju važna seja propagandne centrale za Balkan, kateri so prisostvovali Cer-ski-Goldstein. Kolarov (eden izmed vodij komunistične pobune. ki je izbruhnila leta 1923 v Bolgariji in član ek-sekutive Kominterne v Moskvi). Gavril Genov, zastopnik voiaške sekcije Kominterne v Nišu, in Macedonca-boliše-vika Demeter Vlahov ter Todor Pa-nica.
Ko je bilo posvetovanje zaključeno, je Todor Panica odpotoval v Solun in od tam v Atene. Kakor znano, vzdržujejo v Atenah sovjeti svojo delegacijo, ki obstoji iz oseminštirideset oseb; to število ni v pravem razmerju z realnimi interesi, ki jih ima Rusija v Grčiji in z absolutno gotovostjo se lahko trdi. da ima rusko poslanstvo v Atenah isto nalogo in vrši isto propagando kakor sovjetska delegacija na Dunaju.
Iz popolnoma zaneslllvetra vira nadaljuje dopisnik, mu je znano, da se je organizacija, ki zastopa Kominterno v Albaniji, nedavno korporativno preselila iz Tirane v Atene. Iz avtonomistič-nih krogov sem izvedel, da ie Panica, ki je momentano šef tako zvane »federalistične® macedonske organizacije, ki se jo p-vsem udiniala komunistični internacij ' . z orožjem in municijo dobro pn :rbijen. Kako svobodno se lahko v Grčiii kpetaio boljševiški prijatelji, je nadvse jasno razvidno iz članka. ki je pred kratkim izšel v dunaiski boljševiški reviji »la Fžd^ration balka-nique». V tem članku napada Cerski vse vlade na Balkanu, tako beograjsko kot bukareštansko in sofijsko, da so stebri reakcije, dočim poje grški vladi slavo, češ da je »edina vlada na Balkanu. ki ne ovira pijonirjev svobode pri njih delu«.
Po dunaiskeSr posvetovanju je Cer-ski-Goldstein ostnvil Avstriio in se podal — kakor vse kaže — v Sol»n. Solun z neštetimi masami maloazi?sV-'i grških beguncev, nesrečnih in bednih, je kot nalašč pripravno mesto za torišče komunističnemu revolucionarju.
Eden izmed najvažnejših in najpomembnejših rezultatov dunajskega »voj-nesra sveta® je brez d"oma ta. da je bil bolgarski komunist Kolarov «kot so-drug, ki najbolje pozna situacijo na Balkanu«, poverjen z nalogo, da organizira bodočo komunistično ofenzivo na evropskem vzhodu. Ker pa ie danes že povsem jasno, da so boljševiški načrti v Bolgariji doživeli polom, prevladuje mnenje, da se mlsliio v bodoče vreči na grško Macedoniio, pri čemer računajo boljševiki na pomoč Paničevih macedonskih «federa!istov*.
Toliko «Matin».
Gbčni zbor „Ko!a jusroslo-venskih sester v Ljubljani'"
Na cvetno nedeljo sc je vršila v Narod« nem domu v Ljubljani IV. redna glavna
skupščina »Kola jugoslovenskih sester*, ki jo je otvorila ob 15. uri predsednika ga. Franja Tavčarjeva. Na zborovanju so bile zbrane delegatinje iz Kranja, Novega me« sta. Škofje Loke, Ptuj«, Dravograda, Most, Šteponje vasi ter mnogo odličnih zastopnic javnega ženskega dela iz Ljubljane. Pred« scdnica je delegatinje pozdravila 9 prisrčni« mi besedami Z« drugo skupščinsko tajnico je bil* izvoljena ga. Msrica Bartolov*. za overovateljice pa gospe Berbučeva, Zbašni« kova m Jankovičeva.
Tajniška poročilo je podala tajnica ga. »Mira Engelmanova. Iz obširnega in skrbno sestavljenega poročila o delovanju društva r preteklem poslovnem letu, posnemamo sledeče podrobnosti:
Društvo praznuje lete« svojo 5etrto ob« letnico. Mnogo plemenitih misli se je v tej dobi realiziralo, marsikak lep načrt p» še čaka svoje izvršitve. Društveno delovanje je bilo zasnovano na najširši demokratični podlagi, ki ne pozna razlike niti v prepriča« nju. niti v stanu ter propagira vselej strp« nost In človekoljubje Da vlada za društ« veno delo. veliko zanimanje, izpričuje dej« stvo, da ima društvo v Ljubljani 2138 in po podružnicah 4225 članic.
Veliko pozornost je posvečalo društvo na rodno«prosvetnemu delu. Prirejenih je bilo tudi več gospodinjskih tečajev, ki so lepo uspeli. Društvo je imelo dalje dve ferijalni koloniji in sicer v Ribčah ter v Oišcvku pri Kranju. V Ribčah je dobivalo 23 ubožnih deklic mesce dni tečno hrano v zdrsvem selskem zraku. V koloniji v Olševku p« je bilo sprejetih 20 ubožnih slabotnih deklic, pri katerih je bila nevarnost, da postanejo
Ste ie poslali
naročilo za oglas v velikonočni Številki Jutra"? Ako še ne. stnrite to tako', d* se rezervira primeren prostor. Praznična številka izide v izredno pomnoženi izdati, z interesantnlmi ilustracijami in v nakladi
25-000
že v soboto zjutraj. Oglasni oddelek, PreSenova nI. 4 sprejema oglase do petka, za pozneje došle oglase ne more prevzeti Jamstva za njih priobčitev. Podletja, zarodi, trgovci, obrtniki, ne zs-modlte te Izredne nrlllke, ki Tam lo nndl na{DO'.| razširjeni dnevnih Slovenije, i-s
jetične. Deklice so se na svežem gorenj« skem zraku ob tečni hrani prav lepo popra, vile. Letoe namerav« društvo ustanoviti še tri nove kolonije, ki bodo fotovo velikega pomena za telesni ln duševni razvoj dece.
Tajnica je nadalje omenjala, da je dru« stvo v sporazumu z drugimi karitatjvnimi društvi priredilo boiičnico, pri kateri je bilo več bednih otrok obdarovanih z obleko ln črevljl Podpiralo je društvo po svojih skromnih močeh tudi naučna potovanja na« še omladine. Za širjenje prosvete je bilo odposlanih v Mursko Soboto 46 knjig, v Me« žico 52 in v vojaško bolnico v Prizren 45 knjig. Za izvršitev vsega tega velikega dela je bilo treba precej materijalnih žrtev, a občinstvo je razumelo stremljcnjs društva in g« zato v vsakem cziru podpiralo.
Kolo jugoslovenskih sester ie v najožjih prijateljskih stikih i različnimi ženskimi društvi Zlasti pa spaja centralo ozka zve« za s podružnicami, katerih je sedaj že 24 v raznih krajih .Slovenije. Tajnica je z ve« seljem omenjala, da tudi podružnice prav pridno delujejo in marljivo slede vzgledu svoje centrale v Ljuhljani.
Blagajniško poročilo je podal ga. prof. IVes.vnerjeva. ki je navajala, da je imelo društvo 122.454JI Din dohodkov In 53 ti. eoč 908.01 Din izdatkov, torej 6S.546 50 Din prebitka. Med večjimi Izdatki je blagajni, čarka navajala: podnore za posameznike in obmejne kraje 22-5-19.9! Din, za obIe':o in obuvala 6943.65 Din. za ferijalne kolonije 10.221.25 Din in ra protitubcrkulozno Ligo 9227.75 Din. Poročilo revizijskega odbora je podala c?a. Helena Pcjntčc\-a. Občni zbor je podelil tajnici in blatarničarki absoluto« rij z zahvalo in prirnanicm.
Pri volitvah je bil nato izvoljen sledeči novi odbor: predsednica ga. Franja Tavčar« jeva, častna predsednica ga. Stojanovidcv«, odbornice: Marica Bartolova. Ela Bcrb"če« va, Mira Engelmanova. Minka Gašneri-no. v*. Maša Gromova. Marija Gmntar.Rabni« kova. Jelena Jankovičeva. Vika Kraigherio va. Marica Kuharjev*. Kleofa Krausov«. Ms« rija Kokali-Trškanova. Marjanica Lind^ner. jeva, Ferdinanda Majaronova, Dragica Mul« čeva. Marija Nikclnova, Helena Pajničeva, Ana Pofkarjevs. Frani« Pristovova. Pože. nelova. Marija Pogačnikova. Uršula Rozma. nova, Marija Sičova, Ruža Santlova. Josini« na Skafarjeva. Marv Tomažinov«, Mirni NVcsnerJeva. Gusti Vodopivčeva, Frani* Vahtarjeva. TilVa Zbašnikova. Jakobina Zitkova in Mila Turkova.
Predsednica ga. Frania Tavčarjeva je na« to zaključila leno uspeli oMni rbor ter "<* zvala vse navzoče zborovalVe. da se tudi v bodoče posvetijo resnemu delu. k: naj vodi do uresničenja ženskih in splošno»narodnih Idealov.
Po končanem zborovanju je bila na čist delegatkam prirejena okusna čajank*.
Politične beležke
+ Kal ie s koncentracijsko vlado? •Samouprava« od 5. t. m. ugotavlja z ozirom na pisavo .Slovenca*, da doktor Korošec ne misli iti v Kanoso. da more videti v slučaju Pavla Radiča samo oni Kanoso. ki ne želi pomirjema naših notranjih razmer In razvoja vseh moči Srhov. Hrvatov in Slovencev. Medtem pa, ko se dr. Korošec jezi. so pristaši LJ. Davidoviča račeli v svoji <rPravdi» neprestano lansirati vesti o koncentraciji vseh strank, o koaliciji obeh blokov. Iz tega se vidi, koliko soglasje vlada v opozlcijonalnem bloku. «Samooprava» ugotavlja, da je bilo zadostno. da so radičevci postali normalna parlamentarna skupina, s katero so pogajanja, razgovori in sporazumi v parlamentu koristni in potrebni radi nlene moči in vpliva v iavnem življenju. da so davidovičevci in klerikalci odkrili svoje prave in taine želje. Prvi so za oblast bodisi tudi z radlkaH, medtem ko so drugi za nesporazum med Srbi in Hrvati, četudi bi ti škodovalo državi in nieni bodočnosti. Radikalni list pravi, da pisava «Pravde» za koncentracijo ni slučajna, kakor tudi nI dr. Koroščeva ieza trenutne narave. Pri »Pravdi« vidijo, da ie blok narodnega sporazuma razpadel, oredno je sploh prevzel kako akcilo. Ta blok ob-stoii samo na papirju, ker so ga dogodki prehiteli. Položai se razvija v tej smeri, da se vsaka stranka opoziciio-nalnega bloka vrača na svoje pravo mesto. Dr. Korošec naj bo miren, ker mu bo prihranjena Kanosa. a pri »Pravdi« naj ne hite iskati koncentracije, ker bodo dolgo čakali nanjo. — Mislimo, da je ta odgovor vodilnega radikn'n?ra glasila dovoli jasen na vse kcmbinaciic opozicijonalnetra tiska, da more priti do kake koncentracije ali koaliciie, iz katere bi bili izključeni samostojni demokrati.
4- Klerikalne metode. Beograiska »Samouprava« prinaša obširen članek, v katerem dokazuje z ozirom na nedavno izjavo posl. Smodeja. da nima iiubl-anski škof nobenega vpliva ra »Slovenca«, z nava;atjem snlošno zra-nih dejstev, da je takozvani katoliški tisk v Sloveniji popolnoma odvisen od cerkvene hierarhije, oziroma od njenega najvišjega predstavnika. »Samouprava« navada, kako je ves klerikalni tisk osredotočen v Katoliškem tiskovnem društvu, čegar člani morejo biti samo duhovniki, ki Jih sporne njegov odbor, in kako ljublianski škof po svojem posebnem zastopniku v odboru nadzira delo tega društva Ves sestav članov in odbora KTD je tak. da je društvo popolnoma odvisno od škofa ter ne more storiti nobenega koraka, ki bi ga škof ne odobril. List tudi naglaša. da je škof posta! tudi efektivni gospodar vseh P odleti! KTD s prodajo Jugoslovanske tiskarne In da sta konzorcija za izdaianje .-Slovenca« in »Domo-liuba« samo pretveza za iz"giban'e zakonu ali pa da sta v na'boljšem slučajn posvetovalni organ škofa, ker ie za pi-
savo lista merodaien oni. ki ga vzdržu-ie. Škofova tiskarna namešča uredniško in upravniško osobie ter pokriva tudi deficit klerikalnih listov. Ako bi konzorcij hotel prenesti n. pr. »Slovenca« v kako drugo tiskarno, bi ne dobil niti par sto naročnikov. "Samouprava« nag'aša. da se za kl?rika'"o časonis!c agitira v cerkvah, v kato"5klh organizacijah. kakor so n. pr. Marijine družbe. da Izdaja škof od časa do ča*a »Pastirski list«, ki raročr* vernikom, da smeio Citati samo katol'5'ce liste in se izogibati vsem nekatrpškim listom. Kar niše klerikalno časopisie. ima torej nekakšno versko obeležie. a ne samo za stvari, ki se nanašajo ra vero in moralo. temveč za popolnoma politična vprašan'a. Večkrat ie n. pr. že nlsal »Slovenec«, da 'e federalizem krščanski. katoliški, centralizem pa da je po-irnrski ?e samo deistvo. da «e č'sto politična vprašama na naistrastneiši način priporosajo v ti«ku. ki ie v ra'tesnejš!h rdnošaiih s cerkveno hierarhiio. v tisku. za katerega se aeitira v cerkvi, v cerkvenih orsamznciiah. daie tem vnra §an'sm versko obrležie. To so de;stva. V j iih ni mogoče zbrisati s sveta s kri-čaniem. nravi »Samtvmrava«. Kakor ie iz navedenTa razvidno. ;e tudi srbska lavnost za^a natarčne-le spoznavati razmere v Sloveniii. K temu sp^znava-nlu «o zr-*tno nrmomogli p°sl. SmodH. dr. Hnbnjec. dr. Korošec. Sknli. Klekl dr. Knlovec. Vi so duhovniki in tvorijo nad četrtino Jugoslovanskega kluba.
4- Uol med republikanci. Dr. Ko-roščevi republikanci očitaio v «S!oven-cu» Preoelubovim republikancem nedoslednost. »Slov. republikanec« pa piše. da so se hrvatski republikanci morali udati diktatu. da so sicer priznali monarhijo in ustavo, a da s tem še nI rečeno, da mora vse to tudi za večne čase ostati. »Slovenec« očita g. Prepe-luhu. da je zavil za St. Radičem in zatajil republikanstvo. Tako udarja na svo'0 staro struno, da so klerikalci b^li-ši republikanci kakor radičevci. Kakšnega oraktičneca pomena je republikanstvo klerikalcev in g. Prepeluha v času. ko se mu je odpovedala vsa Ra-dičeva stranka, je si?er veliko vnn. šanje. iz časopisnega boja teh »republikancev« na je jasno razvidna da gre er'm in drusim oredvsem za dema-p^ško pridobivanje pristašev. Situacija, kdo je boljši republikanec, je torej zanimiva samo s tega stališča premotri-vana.
-f Dr. Gosaneva teorija o klerikalnem terenu. Fdini krščanskosocijalni lcvokrilnik klerikalnega kluba dr. Andrej Gosar je v svojem govoru segel tudi za politikuiočo duhovščino po ko-stani v žerjavico in ie glasom »Slovenca^ tako modroval: »Kdaj vobče moremo govoriti o terorju? O terorju moremo govoriti samo tedaj, če obstoja kaka zunanja sila. ki more teror proizvaiati.« Dr. Gosar menda s tem ni ravno hotel reči. da ie slovenska duhovščina zgolj notranja sila. ker ie naglasil: »Govoriti o čisto verskem terorju pa ie fikciia, je nasprotje samo v sebi!« Taka učenost je vrlo poceni, toda ker doktorša Go-saria nihče ni vprašal no »čisto verskem«, temveč duhovniškem terorju, je nadaljeval: »Gospodje. aH je to teror, ako pravi duhovnik, da mora dober katolik voliti poslance, ki so pošteni in verujejo v Boga? Kje je tu teror?« . . . Kje? AH je dr. Gosar spal na ušesih. aH pa ie pomagal svojim tovarišem oglu-šno tuliti in tigrovsko razsaiati. ko so gg. žerjav. Pribičevič in Pivko začeli pred vso zbornico neusmtlieno razkrivati vsa blazna dervištva. ki so jih nekateri slovenski duhovniki uganiali ves čas volilne borbe. Deistva. ki so jih gornji gosrodie navedli, so točna, in dasi so bila navedena le par exemple. so vzbudila med vsemi, tudi med klerikalnimi zavezniki, splošno obsoianje. Dr. Gosarin se ni posrečilo ublažiti to sodbo, četudi se je poslužil še denunci-'acije ra račun našega orožništva. rekoč: »Cerkev rima žandarjev. da bi mogla I;udi siliti, naj sc ;i pokoravajo, država pa iih ima. da lahko vtaknejo v luknio vsakega, ki ii ni ljub. To je teror. gospodfo. in te vrste terorja .ie b'lo pri nas obilo!« . . . Kadar bodo liudie nri nas spoštovali državne naredbe in institucije tako. kakor se slepo pokoraval vsakemu pa še tako histeričnemu migu polifikujočega duhovna, tedai. gospod doktor, pri nas orožništvo. ki se vam ie radi »obilnega terora« tako zamerilo. vobče ne bo potrebno. In kadar bodo vaši maz ljeni gospodje, ki so ob zadnjih volitvah ropotali z Bogom, hudičem in peklom za »poštene in v Boga venroče kandidate SLS« — kadar bodo dejali kakor vi: »Cerkve se nI treba bati. države se moraš!« — tedai se b^mo resneje pogovarjali o vaših teori!ah.
-f Rad*#evc? že jašelo na dveh stoffii. Po poročilu iz Konrivnice na Hrvatskem ie znani radičevski Goliiat poslanec dr. Ivo Pernar v sobofo priredil tam sestanek zaupnikov HRSS. Zbralo se ie okrog 100 zaupnikov in Pernar ie podal politično poročilo, v katerem je dosledno podčrtava!: Izjava P. Ro-diča v Narodni skupščini o priznaniu monarhije, dinastije Karagiorgjevičev in vidovdanske ustave je bila zgolj taktična poteza, ki nai bi rešila vse mandate HRSS. Pavle Radič je btl prisiHen podati tako iz;avo. ni ra niti izdaleka misliti. da bi HRSS kdai zataiila svoj republikanski program in obl ube. ki j'h >e dala volilcem. HRSS — >e dejal dr. Pernar — bo morda še pris^ena podati takšne ali slične iz:ave. k^kor ie bila Pavlova, toda samostoine Hrvatske se ne bo odrekla nikoli Or. Pernar je svoj govor zaklitičil z vzklikom: »Živela republika!« čemur so zborovalci burno pritrjevali Radičevci torej že sedlajo
Pomladansbe
oDIelis. površnilie'
sil ctrtiee obtsCila nudi najugodneje
i. KSaček
Ljubljana, Aleksandrova 12
na dveh stolih, toda tudi njim se utegne zgoditi po starih primerih, da zdrknejo med oba — definitivno in z mirotvorno republiko vred.
-f Hudo preglavice s irankovcl ima zagrebški blokaški tisk. ki zdaj neumorno forsira kooperacijo RR. a medtem že tudi frankov-;ki gospodje silijo v zelje in se ponujajo rad:kalom. »Večer« prinaša obširno poročilo, da je ra-dikalski pakt s f-ankovci, odnosno z njenim predstavnikom dr. SufflaJem že sklenlen v tem smislu, da bi frankovci poslužili radikalom kot sveder za vrtane radlčevske barke. Nava:a tudi, da se je v nedeljo vršila v Zagrebu odločilna konferenca med frankovskimi glavami in tremi radikalskimi emisarji. Sklenili «o fuz';o ter Pri večeri pili srbska in hrvatska vina. Rezultat fitzije nai bi bil ta. da se še ta teden objavi deklaracija. k> bo obrazložila potrebo, da začno Hrvati vstopati v radikalno stranko. Rad>'ka!ski emisarH morafo prei še detajlno informirati Paštfa o rezultatih zagrebške konference. da<i cclo akcijo pravzaprav vodi dr. Veltzar Jankovič. »Večer« pravi, da so njegove informacije zajete iz najzanesljivejšega vira in da iih ne morejo pobiti nikakl demantijl Oj Zagrebe, oj veseli grade! . . .
Iz demokratske stranke
Poslanec dr. Pivko v Savinjski dolini
Minulo nedeljo se je poslanec dr. Pivko prvič predstavil svojim volilcem v Savinjski dolini, ki jih v volilni dobi radi pomanjkai nj* časa še ni mogel obiskati. Čeprav je imel g. poslanec prejšnji večer predavanje v Ljubljani, je vendar priredil v nedeljo Icar dva politična shoda, v Mozirju in v Rečici. Dasi naša postojanka v Mozirju doslej ni bil* posebno močna, se je vendar zbralo 80 volilcev, ki so z veliko pozornostjo, tudi politični nasprotniki, poslušali govor poslan« c* dr. Pivka o začetkih našega dela v skup. ščini in celotnem političnem položaju. Zbo« rovanje je vodil g. dr. Goričar. Govoril je tudi dr. Lipold iz Maribora. Domačini pa so se na koncu prav živahno oglašali k bc» sedi z raznimi vprašanji.
Dopoldne pa je doživel poslanec dr. Piw ko uprav sijajen sprejem v Rečici ob SavU nji. Dekleta so mu pokloniia celo krasen šopek pomladnih rož. Na zborovanje p* je došlo okrog 200 mož, ki so pod predsed* stvom domačega g. nadučitelja ob najbolj« šem razpoloženju poslušali svojega poslan« c*. Ljudje so ponovno izjavljali, da uvidijo potrebo sodelovanj* naših poslancev na vi*« di, ako hočemo doseči od nje tudi uspehe v korist volilcev. Tudi v Rečici je govoril g. dr. Lipold, domačini med drugimi g. Tka« lec pa so se oglasili k besedi za informacija
Nova krajevna organizacija demokratske stranke se Je v nedeljo dne 5. aprila ustanovila v Sv. Juriu ob Pesnici na sestanku, ki ie trajal od 11. do pol 14. tirepv poldne. Na sestanku sta pojasnila prosim in delo stranke ter sp!ošnr politični polr.»-.2 *K. Robnik in Starko Tcrčelj, ki Je z*ajii razpravljal razna pereča gospodarska vprašanja. Razpravljalo se Jc tudi o najraz'!"-nejšlh krajevnih vprašanj'h, posebno o r>red stoječih občinskih volitvah. Prisiop:lo Je le organizaciji takoj 23 članov, število pi sa bo v doglednem času še znatno pomnožilo. Za predsednika organizacije je bi! izvolic-i g. Stanko TcrčclJ, posestn k in ekonom, m tajnika šolski upravitelj g. Robnik in Izven tega še 9 članov odbora. Novo posestfim.i najtopleje pozdravljamo ter smo prepričatn da bo delo te nove organizacije demokratske stranke blagodejno za naše obmejna kraje.
Občni zbor krajevne nrga^zatfje JDS na Pragcr"kem se Je vršil dne 5. t. m. v restavrac'J.skih lokalih. Navzočih Js bilo lepo število pristašev. Po poročilu odbora jc podal poročilo o poliMčnem položaju, zlasti r. ozirom na predstoječe ob^str.e voMtve, delegat oblastne organizacije c. kc!žt.' Konstituiral se Je novi odb^r in scer: predsednik Huber Srečko, podnreds^d-rk 0'^b A'bert. tainlk Plsner, bla^lnik Cernsč. oi-borniki: Zavadiau, SPa Ftd'rund Kopriva Avgust. Cafuta Ivan, Vivod Franc. Skletii'1 se je. da se krajevna organizacija prdrut! okrožni organizacij1, ki se ima osnovali ii desni breg v Mariboru ali P-brežju.
Po svetu
—	Bnharin preti Trockemii. V širšem iz* vrševalnem odboru komunistične hitemaci-jonalc Je poroča! te dni Bnharin o potofaju ruske komunistične stranke in izjavil, oa ne moTe in tudi nikdar ne bo troe'a takih izprememb historičnih, zgodovinskih smernic, kakor Jih zahteva TrockiJ. Stranka se pr! tem ne bojuje proti osebam temveč proti nj'hovim političrt-m smernicam.
—	O;ačen'o Japonskega brodovja. Po proračunu mornariškega mrnlstrstva. rtamc-tava Japonska v nekaj letih zgraditi 8 velikih iti 3 srednjeveške križarke, 10 ruši'cev torpedovk is eno m3t:čno ladjo za letala. V Evropo in Ameriko bo odposlana poseb na komisija, da preštudira zadr.i* pridobit ve v gradnji modemih ladij.
i Kraji in ljudje
Proti novemn tiskovnemu zakonu
Po vseh centrih naše države in sko-ro po vseh večjih mestih so se vršila včeraj protestna zborovanja grafičnega delavstva proti novemu vladnemu osnutku tiskovnega zakona, ki ogroža eksistenco časopisov, novinarjev, stavcev in sploh vsega tiskarniškega uslu-žbenstva.
V	Ljubljani je bilo žalibog zborovanje, ki se je vršilo v veliki dvorani Narodnega doma. zelo slabo obiskano, čeprav je shod pokazal, da se interesenti prav dobro zavedajo težavnega položaja, v katerega jih lahko .<*->ravi sprejem osnutka tiskovnega zakona. Zborovanje ie vodil predsednik ljubljanske sekciie Saveza grafičnih radnika gosp. Krašovec. lepo in stvarno poročilo o vseh nevarnih in protikulturnih določbah novega načrta na ie podal gosp. Edo Eržen iz Maribora. Imenom ljubljanske sekciie Udruženja jugoslov. no-vinariev se je izrekel proti zakonskemu načrtu v sedanii obliki dr. Vlad. Knaflič. imenom lastnikov tiskarn pa dr. Bogdan Žužek. Predlagana resolucija ie bila sprejeta soglasno.
V	Zagrebu se je udeležilo shoda nad tisoč lindi. poleg novinarjev in tiskarjev tudi mnogo poslancev in ostalega občinstva. Vsi govorniki so naglašali, da mora Narodna skupščina odpraviti vse trdote vladnega načrta, sicer bo rmela naša država naireakciionarneiši tissovni zakon v Evroni. Shod je končal v najlepši harmoniji.
Leno obiskan ie bil tudi shod v Becv rrad«. na katerem sta govorila Vuka-šin Maksimovič in Dr. Marjanovih Obenem se ie vršil ob 11. dopoldne tudi se«*anek članov beograjske sekcije UJN. na katerem so se novinarji z vso odločnostjo izrekli proti zakonskemu načrtu v predlagani obliki
Srsopo^tev zelenice Ormoš-MursVa Sobota
Ljutomer, 5. aprila.
Nova železnica Ormož - Ljutomer-Murska Sobota, na katero je naš okraj desetletja čakal in katere otvoritev se je lansko leto od meseca do meseca odlašala, je bila končno vendar slovesno otvorjena dne 22. novembra 1924. Ljudstvo ie bilo nove železnice neizmerno veselo. Klerikalna agitacija, naperjena proti udeležbi pri otvoritvi, je imela delni uspeh samo v Ormožu in Pavlovcih. kjer ljudstvo nove železnice ni dosti pogrešalo, na vseh ostalih postaiah Da je velika udeležba jasno pričala, da je tudi preprosto ljudstvo bolj dostopno gospodarskim razlogom nego klerikalnim političnim frazam. Naravnost ogromne množice so pozdravljale zvezo z Ormožem in ostalo Slovenijo v Prekmurju: v Beltincih in Murski Soboti. Saj so ravno Prekmurci tisti, ki so najbolj občutili, kako so odrezani od sveta. Ljutomerčani smo koli-kortoliko imeli nadomestilo v tranzitnem prometu čez Radgono in Špilje po avstrijskem ozemlju, dočim ta proga Prekmurcem ni dosti Lasnila. Dovozni stroški k železniškim postaiam na Murskem polju so bili tako veliki, da si je malokdo mogel privoščiti voz ali iz-voščka. Z visoko voznino so se potni stroški podesetorili in zato so r-ebi-valci z onstran Mure raje potovali peš. j Ker so po priklopitvi Prekmurja k naši j državi postali medsebojni stiki zelo j tesni, je tako notovanje značilo velike žrtve prebivalstva, ki je po večini ho- '
dilo peš n. pr. k sodnim razpravam v Maribor. Poleg telesnega napora tudi zamuda časa! Na drugi strani pa se je tudi vse blago, ki .ie prihajalo v Prek-mnrje, močno podražilo, ker se je moralo prevažati iz Ormoža ali Dolnje Lendave na vozovih in avtomobilih.
Popoln preobrat je za nas in Prek-murce pomenila otvoritev nove železniške proge, ki ni zvezala samo krajev do Murske Sobote z Murskim polie— in ostalo Slovenijo, predvsem z Mariborom, ampak tudi celo severno Prek-murje, ki je že imelo svoio, dva dni v tednu poslujočo železniško zvezo do Hodoša. Z uvedbo prometa na novi progi je oživel vsakodnevni promet do Hodoša.
Seveda je promet na novi" progi še pomanjkljiv in nezadosten. Prvotno je bil uveden samo en par vlakov dnevno. veliko olajšavo je prinesla uvedba drugega para. S tretjim vlakom dnevno v vsaki smeri bo ugodeno nujni potrebi in željam prebivalstva, ki se železnice mnogo bolj poslužuje nego se ie poprej pričakovalo. Tudi je zelo olajšan in pospešen trgovski promet in seveda tudi poštni promet, kar je velike gospodarske važnosti.
Pomanjkljivosti na novi železnici so še velike, kar ie naravno in samo po sebi umljivo. Do konca novembra je bila proga komai toliko dodelana, da se je moglo le za silo začeti z obratom. Manjkalo je prav za prav še vse, zlasti varnostne naprave, celo postajna poslopja. Tekom zadnjih mescev se je marsikaj naredilo in s I. aprilom je bila ukinjena gradbena direkciia in železnico je prevzela direkcija državnih železnic v Ljubljani.
Ob tej priliki se je izvršil politični obhod cele nove proge v navzočnosti zastopnikov vseh interesiranih oblasti, občin in okrainih zastopov. Slednii bi morali prevzeti ceste, pota. mostove itd., katerih gradbo ali preložitev je povzročila gradba železnice in izkazalo se je, da je vse potrebno izgotovlieno povprečno šele do ene tretjine. R?di razkosatiosti zemlie in nezanesljivosti katastrofe tudi odškodnine za razlaščene parcele v Prekmurju ni bilo dosedaj mogoče urediii.
Kakor se vidi, ie potrebno še mnogo dela in denarja, da se v splošno zadovoljstvo dogotovi železnica, ki je blagoslov za Mursko polie in Prek-murje.
Razvitje prapora Orjune y Zagoriu
V nedeljo je razvila Oriuna v Zagorju svoj prapor. Manifestacija se je vršila v najlepšem redu. ves čas je vladala naravnost vzorna disciplina. Nacionalisti so pokazali, da niso nikomur sovražni. temveč da prihajajo z vejicami miru, želeč narodu, predvsem našemu delavstvu v močni državi Jugoslaviji v resnici pravo svobodo in kruh na lastni zemlji. Vsa čast delavstvu, ki ni hotelo nasesti hujskariiam raznih kle-rokomcnistov. ki so očividno želeli zopet prelivanje krvi. da bi potem na račun delavstva kovali svoj strankarski kapital.
Že v soboto zvečer so prispele v Zagorje prve čete naciionalistov. v nedeljo zjutraj pa so se pripeljali Orjuna-ši iz Ljubljane in Gorenjske s predsednikom Oblastneea odbora inž. Maksom Kranjcem na čelu. Po kratkih pozdravih se je razvila povorka. v kateri je bilo bataljon in pol članov v kroju in približno bataljon članov v civilu z znaki
ELITUI
irnmn
Telefon 124.
Na spioino fell* in	cela Ljubljane
Jackie Gotgan
Od vseh do sedai izdelanih filmov milega Coogsna, je po
priznanju strokovne kritike najboljši film C!rhn$kl otrok v katerem rras naš Jsrk:c nasmeji do solz bol še kot vsi filmski komiki. Če se želite od srca nasmejati in sicrr ne neumnostim raznih komikov, temveč originalnostim pri popolnoma naravni igri velikega filmskega
umetn ka, oglejte si film <J!rknšfci ®fra% Predstave ob '/»4., 5., >/j8. in 9. V sredo, 8 IV. se v-led kon cf ta vr5'io 'smo nor. Dne 9. 10. in 1!.. IV. os'me t;'no r»r>ri.
in kalpaki. Sprevod, v katerem je svi-rala domžalska godba, je napravil veličasten utis. Na trgu pred cerkvijo so se postavili pranori — 15 po številu — v polkrog, nakar je imel inž. Kranjec na prebivalstvo krasen nagovor, v katerem je iskreno prožil slovenskim delavcem trpinom bratsko roko. Godba je zasvirala orjunaško himno, kumica pa je pripela na zastavo trak in navdušeno pozdravila novj pranor. Prisega praporščaka, da bo čuval prapor do zadnje kaplje krvi. je napravila na vse globok utis. Vri prapori so se poklonili novemu drugu. nato pa sledilo defili-ranje.
Popoldne se je vršila animirana zabava v Sokolskem domu. ki je potekla brez vsakega najmanjšega incidenta. Orjuna je razvila s tem že svoj šestnajsti prapor in pokazala ravno v Zagorju. da ne želi bojev z lastnimi brati, ampak da z vesel iem in iskrenostjo nudi vsakemu bratsko roks>.
Masarykove nroslave na deželi
Maribor, 6. aprila.
Mariborska Jugoslovensko - češkoslovaška Liga hoče zanesti ideje našega zavezništva s češkoslovaškim narodom tudi med naiširše sloje našega naroda. Poročali smo že, da so se pretekli teden v zelo velikem številu udeležili predavan;a o M?.saryku tovarniški delavci v Rušah. Minulo nedeljo pa se je vršila krasna proslava Masarykove 75-letnice tudi med kmstskim ljudstvom, v narodnem trgu Središču.
V	Sokolskem domu se je zbralo ob 8. uri v veliki dvorani čez 200 ljudi, poleg tržanov okoliško kmečko prebivalstvo. Starosta središkega Sokola gosp. Koče v a r je z lepim borilnim nagovorom otvorii slavnost in pozdravil odposlanca JC Lige iz Maribora gosp. Borka, ki je iskreno pozdravljen omenil Sredi-ščanom večinoma neznano dejstvo, da je imelo Središče že v 17. stoletju takoj po bitki na Beli gori — stike s češko zgodovino. Takrat so Središčani gostoljubno sprejeli češkega eksulanta Holu-ba, ga branili pred nemškim grašča-kom. ki mu je kot «krivovercu» sežgal hišo. Po Holubovi mučeniški smrti ie Sred;šče vzgojilo češke Holube v slovenske Golobe. S to zgodovinsko re-miniscenco je predavatelj očrtal Sredi-ščanom v petčetrtnrnem govoru pomen zbližanja ined Cehi in Jugosloveni v okvirju Masarykovega življenja in dela Navzoči so z veliko pozornostjo sledili govorniku in ob koncu navdušeno zaklicali: cZivel Masaryk!»
Po predavanju so nastopili domači pevci pod vodstvom gosp. Cul k a. nakar so svirati središki tamburaši, godba na pihala Pa ie intonirala češko himno, ki jo je občinstvo poslušalo stoje. Tudi središki Sokoli so izpopolnili orogram z vzornimi vajami na bradlji.
Istega dne je bila enako prisrčna Ma-sarykova Proslava med kmečkim ljudstvom v Križevcih pri Ljutomeru, kjer je ob 11. dopoldne ob lepi udeležbi kmečkih Sokolov predaval o Masa-ryku prof. dr. Dolar iz Maribora. Ob koncu poljudnega govora je nastopil še šolski nadzornik iz Prekmurja gosp. Cvetko in pozival zlasti mladino, da posnema velikega Masarvka v vztrajnosti. delovanju in idealizmu.
V	soboto zvečer pa je ime'a Masary-kovo proslavo Gornja Radgona. Dvorano v gostilni «Pri lovcu* je napolnilo zadovoljivo število narodnega občinstva. Starosta Sokola nadučitelj Mavrič je otvorii slavnost ter pozdravil prof. dr. Dolarja, ki je v stvarnih izva'anjih naslikal ideje in delovanje prezidenta Masarvka in njegov veliki pomen pri uedinjenju Jugoslovenov.
Danes pa je zanesla sloves Masary-
12. aprila ie Valika no&. 12. aprila ob 3h 11. pride v Ljubljano kralj zraka — Harry Piel.	ELITNI.
ka v krog svoje publike Ljudska univerza v Mariboru s predavanjem B. Borka.
Senzacijonalen preokret v preiskavi umora Miklove družine
Maribor. 6. aprila-
Meseci so že pretekli, odkar so našli ženo čevljaria Mikla in hčerko v Studencih pri Mariboru umorjeni, po par dneh iskanja pa tudi Mikla samega četrt ure od njegove hiše zakopanega v gnotišču pri vojašnici mariborske inže-njerske pod oficirske šole. Nekaj časa ni bilo nobenega sledu o morilcih, dokler se ni Mlklov čevljarski pomočnik spomnil, da je zahajal često k Miklu že večkrat predkaznovani mizar Zlahtič z Brega pri Ptuju. Sled je bila pravilna. Pri Zlahtičevi aretaciji so našli dva kovčega raznega blaga, odnešenega od Mikla. Ko so Zlahtiča peljali orožniki na ptujsko sodišče, je njegov mizarski pomočnik Cič. s katerim se je Zlattič eno leto prej seznanil v mariborski kaznilnici, še pomagal nositi Miklove kovčege; potem pa je nenadoma izginil in ga .ie šele čez več tednov slučajno kot brezposelnega pograbila policija v Trstu.
Zlahtič ie v zaporu mariborskega okrožnega sodišča odločno tajil krivdo in končno priznal lc toliko, da ie vedel za umor in da ic bil kritično noč v Mariboru. a ie baje samo ia kolodvoru čakal na oropano blago. Medtem pa je notekalo zamudno postopanje med našimi in italijanskimi oblastvi radi izročitve Ciča. o katerem se je z vso gotovostjo ugotovilo, da ie sodeloval pri umoru. Končno so Italijani izročili Ciča. ki pa je med transportom spremliaio-člm orožnikom ušel in se nato potikal po Avstriji, dokler ga niso tudi tam prijeli in ga preko Jesenic poslali mariborskemu sodišču, kot smo to nedavno poročali.
V mariborskem preiskovalnem zaporu je Cič ves čas odločno tajil krivdo na umoru. Toda preiskovalni sodnik ie ta-koi pri prvem zaslišanju ugotovil, da nosi Cič še Miklu ukradene čevlje. Pa prevejanega Ciča niti to ni spravilo iz ravnotežja; tajil je naprej. Minulo soboto Pa je končno pri ponovnem zaslišanju priznal, da ie on poklal Miklovo družino. Zlahtič pa ie pomagal odnesti oropano blago.
S tem je strašen zločin v Studencih končno pojasnjen in že pomladna porota bo sodila te zverinske morilce. Nadabna preiskava bo dognala, ali sta 2lahtič- in Cič kriva tudi ostalih, doslej nepojasnienih umorov v ptujskem okraju iz zadnjih let
Dve nesreči v Trbovljah
Na dnevnem kopu sežgan od gorečega plaza. — Avtoomnlbus s potniki vred v Trbovelišicl.
Trbovlje, 6. aprila.
Včerajšnja nedelja ie bila zelo lepa. vsaj solnce je tako prelepo sijalo kakor še ne kmalu letos. Toda že nekaj ur prej. predno se je prikazalo za gorami, se je pripetila na dnevnem kopu v območju Dukičevega podjetja težka nesreča. ki bi zahtevala mnogo več žrtev, kakor jih je dejansko, če se ne bi izkazal vodja tamošnjega lopatila za moža na svojem mestu. Malo pred pol 4. zjutraj se ie utrgal z etaže pri odkrivanju premoga goreči plaz in padel z vso svoio težo na parno lopatilo. tako da je bilo videti, kakor bi eksplodiralo podminirano mesto. Težko, masivno lo-*--tilo se ie kar streslo, drobci ogniene mase pa so zadeli žlicovodio Ferdinanda Burja in mu sežgali obraz in obe roki. vse. kar ie bilo golega na njem. Pripetila bi se pa lahko še večja nesreča, *če ne bi imel vodia lopatila še toliko zavesti v sebi. da je v zadniem momentu obrnil lopatilo v stran ln preprečil še hujšo katastrofo. Na onemoglo stokanje ponesrečenca so kmalu prihiteli navzoči delavci, ki so topo zrli v nenavadni kres. in naložili Burjo na no-silnico. Sprevod se ie pričel nato no-mikati po hribu navzdol proti rudniški bolnici. Mrko so korakali nosiči. i -e-mišljujoč o pravkar odigravajočem se
Kdor ni prllel na vrsto, da bi al oglodal film
Hči gospe Larsak
naj ne zamudi, ker se predvaja ~ danes zadnjikrat "3B8
Predstave ob H 6„ H 8. in 9.
LJUBLJANSKI DVOR
i n o
k
Telefon
739.
dogodku, ranjenec pa je stokal in mrmral neumljive besede. V kolikor smo se mogli informirati, se bori nesreč ii Burja, ki je poročen in ima 5 otrok, še sedai s smrtjo. Zanimivo je. da je prav pred mesecem dni ležal okoli 2 meseca v občinski izolirnici, bolan na tifusu in prav tako visel med živlienjem in smrtjo. Kot delavec pri kotlih je bil eden najboljših. Z ubogo družino, katero je ponovno zadel tako krut udarec, sočustvuje vse trboveljsko prebivalstvo.
Za avto-promet se je v naši kotlini naiprvo pričela zanimati avto-družb*. katere lastnika sta podjetnika Stroj in Rozin. V zadnjem času se je pojavilo I še več avto-podjetnikov. vendar pa so : vsi prenehali z avto vožnjami, ker jim i ni neslo. Sedaj se je zopet ooiavil nov i avto-podjetnik v osebi g. Remica. tr-I govca iz Ljubliane. ki je lastnik lepega j odprtega avtomobila za 12 oseb. Na ta način je že "ekaj dni vozilo po več avtomobilov na nostajo k vsakemu osebnemu vlaku. Tako so vozili ob pol 5. popoldne trije avtomobili po glavni cesti. ki vodi od kolodvora proti Trbov-liam in je precej razvita. Pri cementarni pri prvem ovinku ra se je pripetila nesreča, ki hi prav tako bila lahko večja, če ne bi imela vmes usoda svojih prstov. Avtu g. Remica se ni nič pripetilo, istotako ne odprtemu luksuznemu avtu avto-družbe. katerega vodi običajno šofer Gačnik, pač pa :e imel smolo tretji zaprti Ford-avto. katerega lastnik je g. Iskra in ga ima v najemu avte-družba. Le-ta se je pri ovinku zaletel naravnost v potok Trboveljšico. ki je na dotičnem mestu več metrov globok, se v zraku prekooicnil in se razbil. Več ljudi, ki je gledalo ta prizor, je presunljivo pričelo kričati, toda to kričanje se je kmalu pol«"rlo. ko so pri-kobacali iz polomljenega avtomobila potniki, ki so si samo pretresli svoje kosti in raztrgali obleke. Kakor frifer g. Iskra, tako je pretrpel tudi njegov pomočnik samo lahke poškodbe od strtih steklenih oken. prav tako pa ostala dva potnika. Vsi so se nato potrudili na breg. kjer so jih že čakali radovedneži. Razbiti avto je seve ostal v Tr-boveljšici in so ga mogli po napornem delu komai spraviti zonet na kolesa, škode je več deset tisoč dinarjev, ker je pokvarjen ves mehanizem. O vzrokih. zakaj se je pripetila nezgoda, govore silno veliko in nasprotujoče. Vest o nesreči je šla od ust do ust.
»Monoiinoaaooooog
Topi©
priporočamo
vsem svojim cenjenim naročnikom, da za praznike in ob rraznikih točno čitajo tudi oglase ter kupujejo svoie potrebščine za velikonoč in pomlad le pri tvrdkah, ki inseriralo v našem lis'u. Pros mo jih, da se pri svojih nabavah sklicujejo na inserate v „Jutru".
Inaeratni oddelek „Jutra"
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 4. ammHM^u^nii^^anB^iBVBa^ajK^^
Ugoden nakup
vsakovrstnih oblačil lastnega izdelka v razni kakovosti za gosnode. dečke in otroke vam nudi edino le konfekcijska tovarna
Fran Derenda ft Gie., Ljubljana.
Prepričajte se o nizkih cenah ter si oglejte bogato zalogo na Zr'aTČev! eesti 2, nasnror; dramskega gledališča, v neposredni bližini nunske cerkve.
!HZHZIBZ3QB[2QrZ3
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji.
Ljubljanska drama Torek, 7.: Zaprto. Sreda, 8.: «Rosmersholm*. E. Četrtek, 9.: Zaprto. Petek, 10.: Zaprto. Sobota, 11.: Zaprto. Nedelja. 12.: «Gol«ota». Izv. Pondeljek, 13.: «Lizistrata». Izv. Torek, 14.: Zaprto.
Ljubljanska opera Torek, 7.: aBoheme®. F. Sreda, 8.: «Carmen». D. Četrtek. 9.: Zaprto. Petek, 10.: Zaprto. Sobota, II.: Zaprto. Nedelja. 12.: «Don Juan». Izv. Pondeljek, 13.: «Carmen». Izv. Torek, 14.: Zaprto.
Mariborsko gledališče Torek, 7.: «ScampoIo». A.
Sprememba dramskega repertoarja v
LiubPa.il. Radi odsotnosti ge Nablocke se vprizori v sred-o mesto naznanjene Lizi-strate Ibsnova drama Rosmersholm. Pri tej predstavi igra vlogo Brendla g. lipah. Predstava se vrši za red E,
Koncert mariborske «Drave»
Maribor, 6. aprila.
Po temeljitem preustroju in nekoliko dalje šem odmoru je nastopi štiridesetčlanski mo« ški zbor narodno železni carskega glasbene* pa društva pod vodstvom svojega novega dirigenta g. K. Hladkvja. Že nad vse skrbno izbran spored, katerega so še pod« prli solisti gdč. M. Radova. gg. Zivko in Rumpel ter spremljevalka r.a klavirju ga. Olga Hladkv. je nosil pečat vešče strokov« njaške roke. Naš ljubljenec E. Adamič jc bil zastopan kar z devetimi novejšimi in najnovejšimi kompozicijami. Za njim so blestela imena kakor O. Dev. R. Savin, S Osterc, Marolt. ViIhar»KaIski. Polašek. K. Hladkv, Spilka in srbske narodne po Gjorgjcviču.
Izredno disciplinirani zbor z dirigentom na čelu nas je to pot nad vse pričakovanje radostno presenetil. Zvočni in dokaj krep* ki ter.ori in vglajeni basi so medsebojno tekmovali v preciznosti v vsakem glasovnem stavku ter podali s tem edino pravo bazo za učinkujoč uspeh, ff so mogočno zadone« ga po veliki dvorani ter hipno izzvenela v ppp, kar je tu pu tam vzbudilo v poslušalcu vtis korajinega •ssltoniortala. Izgovor: java je bila na preccjšaji višini in se je zlasti odlikovala v Adamičevi: «Absm bo»
bič mlad« in v Maroltovi: «Oj ta vojaški boben*, koji dve pesmi so morali po frenc« tičnem aklamiranju ponoviti na občo željo občinstva.
Solistka gdč. M. Radova jc dosegla s svo» jim sočnim sopranom v Devovi aSncgulčici® in v slovaških narodnim pesmih s sprcmlje« vanjem moškega zbora res hvalevreden uspeh. Živko, naš dobri znanec z liričnim prikupljivim glasom, je sijajno interpreti; ral Osterca in Savina ter izdatno pripora o« pel k pestrosti programa. Krono vsega vc= čera pa si je priboril solist- g. E. Rumpel z Adamičevimi biseri: «DevoJka s tremi si< novi», a M nogo osnubljcna Kata», aOkovan junak» in »Srečni Blaže». Njegov bas, do skrajnosti gibčen, oglajen in zveneč je zapu stil v vseh brazdo večnoiepih občutkov, ka« terc jc nanizal in shranil neizbrisljivo v našo tiho notranjost.
Napolnjena dvorana ni sledila z odobra« vanjem in je razkošno obdarila posamezne pevce. «Dravi» častitamo odkritosrčno k uspehu z iskreno željo, da nas čimprej na novo prijetno iznenadi.
Dobrodelni koncert, ki se je vršii sinoči v korist .Dečjega in materinskega doma kraljice Marije« v ljubljanski unionski dvorani, je prav lepo uspeL Na koncertu so nastopili operna pevka Bela Rozumova, ki je zapeia nekaj čeških narodnih pesmi ter Ostrčikrvo: Osirotelo tlete. pimiistkft Mari.ia Svaigerjeva s tremi Sukovimi skli ribami iz dkla »Jar««, Slovenski kvartet (Baoovec,
Pečenko, Završali, Zupan) z domačimi kvartetr.imi skladbami skladateljev toer-sterja, Prochazke, Adamiča. Mirka in Ravnika ter r.adalje šolski orkester Glasbene Matice ojačen z nekaterimi člani Orkestralnega društva pod vodstvom kems. prof. Karla Je raja, ki je izvajal simpatično Hayd-rovo »Otroško sinfoniio«, Griegov preludij za godalni orkester, Komzakovo »Narodno pesmico* tn ^-Pravljico« ter kot zadnjo točko izvirno domačo Saša Santlovo »Moli-Mtevc za majhen otroški zbor in godalni orkester. Vse točke so bile prime™ izvajane in žal ne preštevtoo občinstvo je iskreno aplavdiralo nastopajočim solistom,,kvartetu m orkestru, ki so vsi svoio nalogo rešili po najboljši moči. Solistične točke ie diskretno spremljal g. Balatka. Upamo, da je koncert tudi gmotno uspel dobro in da bo dobrodelni namen prireditve v pob-.i meri dosežen.
Sedmo muzikalno predavanje v Filhar-monični dvoraai, ki sc je vršilo v nedeljo ob enajstih dopoldne, je imelo za predmet začatek slovenske umetne zlasbe. Spored je izvabi znani pevski kvanet prof. Kozine (gg. Burja, dr. Kozina, Berlot in Kragei.i) ter poleg njih g. Jos. Pavlič. Spored je prinesel Kitico slovenskih narodnih pesmi: Blaž Potočnik: Zvonikarjeva; Anton Slomšek: Veselja dom; Kamilo Maiek: Bleško jezero: Jurij FlajSmac: Triglav; Miroslava VHharia pesmi Srcu in Pri;azne oči. Rfljar-jevo »Strunami, Maškovo Mlatiče Fiajšma-oovo Nezvesto b Metuljčka, ter Gustav*
Ipavca Oblačku, Benjamina Ipavca Ciganko Marijo, Antona Hajdriha Cerkvenico, Davorina Jenka Vabtk), Foersterjevo Razbito čašo m Jos. Kocjančiča »Venec slovenskih narodnih pesmi«. Produkcija je lepo uspela, pevci so želi. kakor vselej mnogo aplavza « občinstvo je lepo razvijajoči se ideje prof. Jeraja o mladinskih koncertih navdušeno odobravalo.
Cerkveui koncert v Celju. V nedeljo, dne 5. t. m. ob poi 11. dop. se je vršil v celjslrt Marijini cerkvi VI. mladinski koncert za šolsko mladino kot generalna vaja za cerkveni koncert. Šolska mladina se je mladinskega koncerta udeležila v precejšnjem številu. Ob pol 20. se je nato vršil cerkveni koncert. Obisk je bil zelo zadovoljiv. Posamezne koncertne točke so se izvajale gladko in precizno. Koncert je trajal eno uro.
Proslava Peclie Pstrovlča v Splitu. V soboto zvečer se je vršila v Splitu predstava Petrovičeve komedije »Ploha«, katero je uprizorila splitska drama v spomin na knJUevni jubilej priljubljenega komedk>grafa katerega so počastila prošli teden s predstavami njegovih del skoraj vsa jugo-slovenska gledališča.
Književni večer priredi v srede, dne 8 aprila beograjsko društvo prijateljev umetnosti -Cvijvta Zuzorič«, Id si je stekla lepe zasluge s podobnimi prireditvami v na- * Ji prestolid in v dalriuviskih mestih. Recitirala bosta lastne spise gačna Anica Sa-vič-Rebčeva ter g. Tota MaKukrri^. ~ ~
Domače vesti
*	Uvefjavllenie poletnega voznega reda preloženo. Novi vozni redi stopijo v veljavo običajno 1. junija. Ker letošnji binkoštni prazniki pridejo na 31. maja in 1. junija, na katera dneva ljudje mnogo potujejo, se je na predlog Švice ~ da ne bi bilo preveč zmešnjav — sklenilo, da stopi letošnji poletni vozni red v veljavo 4. junija.
* Likvidacija oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani se izvrši dne 30. t. m. tako, da prevzameta dne 1. maja letos vse njegove posle, ki niso pridržani ministrstvu velika župana ljubljanske ln mariborske oblasti. Od tega dne se morajo prošnje, vloge, predlogi ln poročila pošiljati samo teritorijalno pristojnemu velikemu županu.
*	Spomenik kraUii Petro v Travnika. Na
Vidovdan bo v Travniku v Bosni na svečan način odkrit spomenik kralju Petru Osvoboditelju. Posebna deputacija uglednih travniških meščanov se poda v kratkem v Beograd, da povabi na slavnost kralja ia zastopnike vlade.
*	Kmetijska šola v Kragujevcu. Kmetijsko ministrstvo Je za gradnjo višje kmetijske šole v Kragujevcu dovolilo zaenkrat kredit v znesku 600.000 dinarjev. Z gradnjo šolskega poslopja se prične meseca junija.
*	Velike izpremembe pri Zagrebški carinarnici. Generalni carinski direktor Vasa Dimitrijevič je končal preiskavo v veliki tihotapski aferi v Zagrebu in se vrnil v Beograd. Kakor se poroča, bodo skoro vsi uradniki zagrebške carinarnice upokojeni, odpuščeni a!i pa premeščeni Nadaljna preiskava bo dognala, ali in proti katerim carinskim uradništvom se bo radi zlorabe nradne oblasti vršila tudi sodna preiskava.
*	Redek jubilej. Iz Kranja se nam poroča: Barvarski mojster g. Lovro Grohan, ki je že pred desetim! leti preje! kolajno za zvesto 40 letno službovanje ln je bil pred kratkim odlikovan kot gasilec z zlato kolajno za sradjanske zasluge je ouhaja! v nedeljo petdesetletnico, odkar je vstopil v barvarijo tvrdke M. Pire v Kranju. Od 5. aprila 1875. pa do danes je nepretrgoma zaposlen v istem obratu in dasi bo skoro dovršil 74. leto, še vedno čil in zdrav opravlja svoje delo v popolno zadovoljnost svo-iega gospodarja. Pač redek zgled izredne delavnosti, vztrajnosti in zvestobe.
*	Jože Dular t. Umrl je včeraj po kra+k! bolezni v Jurki vas! posestnik ln bivši dolgoletni deželni poslanec g. Jože Dular. Pokojnik je bil pred vojno v kranjskem deželnem zboru član kluba SLS ln je bi! radi s-voje koncilijantnosti priljubljen tudi pri političnih nasprotnikih. Za novomeški okraj, ki ga je zastopal v deželnem zboru je dosegel marsikakšne pridobitve na gospodarskem polju. Ker se dostikrat n! stranjal s političnimi metodami SLS, je doživel kot plačilo za svoje delo mnogo nehvaležnostl, kar je bilo tudi vzrok, da se je zadnje čase popolnoma umakni! iz političnega življenja. Pogreb se vrši jutri ob 10. dopoldne na pokopališče v Vavto vas. Bodi mu ohranjen blag spomto.
*	Smrtna kosa V Ljubljani je umrla včeraj zjutraj gospa Frančiška O g o r e 1 c, roj. Trdina, soproga gostilničarja «n posestnika g. Ivana Ogorelca. Pokojnlca je bila dobra trati ter skrbna gospodinja. Pogreb bo danes, ob 4. pop. iz hiše žalosti Pred igriščem št. 3. — V Dolu pri Hrastniku je preminula gospa Marija S t e r n i i a, soproga našega pisatelja, zvestega somišljenika ter odbornika ta mošnje k. o. JDS. — Na Turjaku je umrl 5. t. m. gostilničar ?n posestnik g. Josip Kožar. Pogreb se vrši danes ob 10. dopoldne. Blag jim spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Inženjerskl izpit iz strojne stroke je napravi! v soboto na tehniški fakulteti v Zagrebu z odliko g. Jaromir Hanuš iz Ljubljane.
*	Nemški poslanik odpotoval v Macedo-
nijo. Nemški poslanik na našem dvoru, g. Olshausen je v nedeljo iz Beograda odpotoval v Skoplje, odkoder obišče Bitoij, Ohrid in druga mesta Južne Srbije.
*	Ljubljanski vlsokošolcl v Beogradu. V Beograd je prispela v nedeljo popoldne večja skupina slušateljev tehnične fakultete ljubljanske univerze, da obišče svoje beograjske tovariše. Ogledajo si Beograd ter industrijska podjetja prestolice in njene okolice. To je prvi poset ljubljanskih viso-košolcev v Beogradu.
*	Pri poštni direkciji v Ljubljani so imenovan!: dr. Fran Janžekovič za inšpektorja, Anton Vesenjak za šefa poštnega oddelka, Makslm 5voboda za šefa računsko-kontrolnega oddelka in Matej KoVttira za šefa telesrrafsko-teletonskega oddelka.
*	Spremembe v poštni službi. V področju ljubljanske poštne direkcije so premeščene naslednje uradnice: Pavla Andres Iz Črnomlja v Novo mesto. AmalUa Draksler iz Metlike v Trbovlje, Marija Kolar iz Ljubljane na Rakek, Dragica Knralt iz Slov. Bistrice v LJubljano, Mara Kocijančič iz Križ v Radovljico, J os'pire Olažar Iz LJubljane v Dolenjo Lendavo, Antonija Koželj iz Križ v Ljubljano, Justina Blinc Iz Novega mesta, v Metliko, Pavla Zaje iz Ljubneza v Maribor, Marija Meden iz Rakeka v Cerknico. Ivana Kraje iz Grahovega v Crmošnji-ce, Mihela Vida!! iz Ptuja v Celje in Danica keramik !z Maribora v Beltince.
*	Sejem v Št. Jerneju. V St. Jerneju na Dolenjskem se vrši letni sejem za konje, govedo. svinje in kramariio vsled velikonočnih praznikov dne 14. aprila, to je v torek po veliki noči.
*	Zavod za troplčne bolezni v Skoplju. V Skoplju je bH prošlo nedeljo svečano ot-vorjen zavod za tropične bolezni, oprem-
Vsem,
ki hočejo dobro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pravo domačo ' K^iiiisko cikor uq,
ljen ln preskrbljen z najmodernejšimi aparati ln pripomočki. Po mnenju strokovnjakov Je ta zavod najmodernejši ne le na Balkanu, marveč v vsej srednji Evropi. Zavodu so prizldan! modemi akviriji. vivariji in več laboratorijev. Poleg zastopnikov' vlade in raznih oblastev so otvoritvi prisostvovali tudi znanstveniki Iz inozemstva, med drugimi zastopnik Rockefellerjeve ustanove, ki je novemu zavodu naklonila prispevek v znesku 20 milijonov dinarjev,
•	Angleški Industrijalec umrl v Jcgosla-vijl. V hotelu »Mcran« v Mariboru Je umrl te dni Mr. Robert Pearce Ehworihy, in-ženjer ln solastnik premogovnega podjetja Podlož-Hrastovec pri Pragerskem.
•	Smrtna nesreča. Posestnik Josip Smo dič iz Hrastnika je v soboto tako nesrečno padel iz 5 metrov visokih svisel, da je dobil smrtno nevarne notranje poškodbe. Včeraj so ga odpeljali v ljubljansko bolnico, a je nesrečnež že med potoma podlegel težkim poškodbam. Zapušča ženo In tri nepreskrbljene otroke.
•	Mesto cvetja na krsto blagopokojnega gospoda Ivana Forttma, posestnika v Stični je daroval za slepce g. Hugon Turk drž. vet. inšpektor, znesek 100 Din.
•	Živega hrošča nam je poslala Alenčica Gaber, učenka v ŠkoiJi Loki. Topk> pomladansko solnce ga je še nekoliko prezgodaj izvabilo Iz tal.
•	Tajna tovarna tobaka v Sarajevu. Sarajevska policija je prišla te dni na sled tajni tovarni tobaka. Bivši žandarmerijski stražmešter Rudolf Šejhal, ki je Imel v dobi svojega službovanja zveze s tihotapci tobaka, se je sam začel baviti s tihotapstvom ko je bil upokojen. Sprva je prenašal tobak iz Hercegovine v Sarajevo, pozneje pa je najel 12 pomagačev. To so blH njegovi nameščenci in Scjhal jim je za vsako tihotapstvo plačal troške in po 50 dinarjev nagrade. Finančna kontrola je enega izmed njih vjela in ta je izda! poglavarja in svoje tovariše. Pri hišni preiskavi pri šejfcain so našli 60 kilogramov sortiranega, s strojem zrezanega tobaka. Sejha! je bi! aretiran.
•	Pobiranje davkov. Obrtnik nam piše« Finančna delegacija je opominjala po časopisju k plačevanju davkov in grozila z eksekucijami. Finančna delegacija tem potom gotovo ne bo prišla do zahtevanih vsot, pač pa bo strla nebroj poštenih eksistenc. V polni meri uvidevamo in prazna-vamo, da je plačevanje davkov potrebno, menimo pa, da nikakor ni v Interesu države, ako se odmerjajo tako prekomerno visoki davki, kakor se godi to ponekod v Sloveniji. Naša pokrajina bo s tako prakso polagoma pahnjena v gospodarsko propast. Odmerjajte nam davke pametno in sorazmerno, pa jih bomo tudi radi in redno plačevali.
•	Profesorsko društvo, sekcija LJubljana je imelo v soboto odborovo sejo pod predsedstvom predsednika Glavne uprave, prof. Jeremije Živanoviča. G. predsednik je poročal o Stadiju, v katerem se nahaja novi srednješolski zakon, o pripravah za kongres v Skoplju in za mednarodni profesorski kongres v Beogradu. K sejam komisije, k! bo v Beogradu razpravljala o redukciji srednjih šol in učiteljišč, odnosno o njih preureditvi v strokovne šole, sta se odpeljala g. ravnatelj dr. Korun kot zastopnik srednjih šol ln g. ravnatelj dr. Orel kot zastopnik učiteljišč v Sloveniji.
•	Vožnja LJublJana-Tacen. D. d. »Stora» v St. Vidu nad Ljubljano, ki vzdržuje osebni avto-promet med Ljubljano ?n št. Vidom, je na pobudo iz turistovskih krogov razširila svoje vožnje do Tacna, kar Je posebno priročno za posetnike Šmarne gore. Avtobus vozi le ob lepem vremenu.
•	»Planinski vestnlk«. Četrta številka »Planinskega vestnika« prinaša rta uvodnem mestu konec dr. Bohlnčeve geopsihlčne črtice »O čaščenju gor in jezer«, nadalje »Plezalna tura na Rjavtno«, »Cez hrib ln okoli Mežiške doline«, bilježke »Cez hrib ln dol« obzor tn društvene vesti Aprilovi številki je priložena lepa slika koče pri Triglavskih jezerih, posneta v spomladanskem časn.
•	V zdravilišču »Terma* v Laškem razpisuje Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, za dobo od 15. maja do 15. Junija za dva zasebna nameščenca — svoja zavarovanca — za vsakega po! meseca prosti mesti s prvovrstno preskrbo, in sicer s presto sobo, vso prehrano, zdravniško pomočjo hi kopanjem, toda brez potnih stroškov. Prošnje se vlagajo pri zavodu do dne 1. maja opoldne in morajo biti opremljene t uradnim spričevalom, da prosilec nima premoženja in s potrdilom zdravnika, da boleha prosilec za protlnskim aH revmatičnim obolenjem lažje vrste, da bi bilo zdravljenje v termalnem kopališču potrebno, da je od 15 dnevnega zdravljenja pričakovati zboljšanja in da prosilec lahko potuje brez spremstva.
•	Protlsemltske demonstracije v Zagrebu. Radi svečanosti zagrebških Zidov povodom otvoritve židovske univerze v Jeruzalemu je priredila nacijonaHstična zagrebška akademska omladina v nedeljo protlsemit-ske demonstracije. Dopoldne se Je vršilo pred ur.iverzo zborovanje Orjunašev in Ha-naovcev, na katerem so govorniki vehe-mentno napadli zagrebške zlonlste, češ da gravitirajo v tujo državo in se smatrajo kot samostojen narod. Protestirali so tudi proti temu, da so zagrebški tiči. zbrali za univerzo v Jeruzalemu več milijonov dinarjev, dočim stavba zagrebške univerze radi ma-terljalnlh težkoč še vedno nI končana. Po zborovanju so napravili demonstranti obhod po mestu In so zlasti pred kavarno »Zagreb« demonstrirali nroli Židom. Policija jih Je končno razpršila in preprečila Iz-
j grede.
•	Obsodba v splitskem procesu. V nedeljo opoldne je bila pred splitskim sodiščem izrečena obsodba proti Kerubinu S e g v l-ču ln Vlahu Rajlču kot urednikoma bivše »Hrvatske Rije««. Obsojena sta radi tiskovnih deflfctov vsak na tri mesece zapora. ki ata ca s preiskovalnim »»orani ie
da edea par nogavic z ilgom in znamko (rdečo, modro ali
zlato)
«•« m
„klju6«
traja kakor štirje pat! drrgfli, ako knplte eden par. Dobivajo 5® v vsth rro<?ala'nah.
Kolesa
i. Goreč
155-a
kunlte naleeneje In
najbolje pri tvrdkl
Palača LtuW!*nske kredi'ne b»nke In Gospos^etska e. 14. Vsi dali. oprem* In pntumatiba na zalogi.
HollepU izlet zo praznike
je v Bohinj — hotel Sv. J<->et Krasne c-s'e za avtomobiliste.	J8!9-a
^M—
Ne pozabite
da kupite n*ieene'e in tudi n*'holjSe »og*-»lee. avllene »lor tfga^lc©, teravat*, a laovezilco, ra*avfco fj!»ce in trlkcf, sukanec negsvltnlUe, robce žepne In svilene ter vse druge drobne potrebščine
pri Albin Turk, galanterijska trgovina,
LJUBLJANA, Prešernova ulica 48.
NOGAVICE
v vseh modnih barvah in na boljši kvaliteti priporofa trgovina perila
HED. ŠARC, Lgubliana
Šetenburgova ul. 5
prestala. Delavec Kesič. ki je bil vpleten v proces te obsojen na mesec dni. a duhovnik Petkovič na 1000 Din globe. Oproščeni pa so ostali soobtoženci: dr. Sokol, Sarič, Kragič in Perič. Državni pravdnik je vložil ričnostno pritožbo, ker se mu kazen za šegviča In Rajiča spričo 33 tiskovnih de-Iiktov zdi preblaga. ker je delavec Kesiča radi enega samega delikta obsojen na 1 mesec. a prva dva le na tri Splitski radičevci In zaiednlčarji so na čast obsojenim priredili poseben banket
•	Naši v Ameriki. V Brook!ynu pri New-yorku si je 18. marca naš rojak Anton Zev-nik v napadu hipne blaznosti prerezal vrat in na prsih zadal sedemnajst ran. B*! je takoj mrtev. Zevnik je bil rodom iz St. Jerneja. — Kmalu po novem letu Je v Mil-waukee izgini! 45 let stari Josip Ceplak, rodom Iz Gornjega grada v Savinski dolini. Dne 11. marca so njegovo truplo potegnil! rz reke Menomenee river. AH se je pripe-t!a nesreča ali samomor, se ni moglo ugotoviti. V kamifomskem mestu Los An-ge!es je neki ljubosumni vrtnar ustreli! našega rojaka Šoferja Bogomira Repemška. — V Otrlesbv je avtobus povozil Franka Zupančiča, rodom Iz Mirne peči na Dolenjskem. BH je takoj mrtev. V Ameriki je bil dvajset let.
•	Obnova procesa CarHer-lscIB. Tajna sobe 48 v beograjskem hotelu »Palače«, v katerem je bil umorjen švicarski trgovec Iselli Je ni končno razjašnjena. Umora Je bH osumljen francoski kapetan Raymond Carller ter obsojen na 20 let Ječe. Cariier-jev pravni zastopnik Martinac je ugotovil okolnostl, ki govore za to. da je umor izvršila tretja oseba. Sum leti na natakarja Pechnerja, ki je kmalu po umoru Izginil Iz Beograda. Sodišče Je odredilo novo obravnavo na dan 26. aprila. Carller bo Iz kaznilnice v Požarevcu v kratkem prepeljan v Beograd.
Za praznike
Vas bo najbolj »res«n»Ul
Kino ^LJUBLJANSKI DVOR*
na kar Io danos OBeiarjamol
k Ljubljane
u— Kriza t opernem orkestru. Kak t znano, se nahaja naš operni orkester že dalje časa v mezdnem gibanju, ki Je prive-3-lo do tega, da le organizacija godbenikov proglasila nad naSo opero bojkot. Kal.) kvarno je tako bojno stanje, je pač :.->sno in obiskovalci opere to tudi prav nep-lM-no čutijo. Zdaj pa izvemo, da se je k- za še poostrila In za kulisami se baje govori že o možnosti Strajka opernega orkistrt. Uverjeni smo, da se bo i uvidevnostjo na obeh straneh pač dalo preprečiti, da ne pri-de do ta skrajnosti zlasti ker bi bi !i-a;k dvorezno orožje, ki bi moglo resno šk .&> vati ne le operi sami, ampak tudi čhnoro orkestra.
u— Predavanja o zdravstvu. Tretje predavanje, ki ga priredi v okviru Ljudske vi-soke šole Zdravniško društvo v LjuMlanl, se vrii danes, v torek ob 6. uri iveč?r v veliki dvorani univerze. Predava g. dr A. Kunst, Sef rCntgenoloSkega instituta v LJubljani o predmetu: «R6ntgenovi žarki ln niih uporaba v med'cini». Na to aktualno predi-vanje vabimo našo Javnost.
u— «Jurjevanje» na UubMaiisVeni grada se vrSI letos dne 3. maja. Z ozlrom na dobrodelni namen te stare narodne prireJItve vsa cenj. druStva že sednj opozarjam; 'u prosimo, da se ta dan vzdrže vseh prireditev ter agitlrajo samo za »lurievanje.
u— Najnovejše blrze. otroSke plalč\e. oblekce priporoča Krištoflč-Bučar. 157 a u— Originalne belokranjske plsanlce so se zopet pojavile letos v Ljubljani, kar lf razveseljiv polav, da živi ta lepa narodna umetnost Se med naSim narodom. Lepa hir. monija barv In pa precizne risbe possnvz-nlh ornamentov vzbujalo »ploSno pozornost Pomenljivi napis' na njih bodo ganili z'astl mlada srca. da bodo plsanlce tudi letos pri-
ljubljeno in ceneno darilce za Veliko JKČ. Razstavljene so v Narodni knjigarni, pri Ravhekar & Dergancu in Petru Sterku.
u— Koncert V restavraciji in kavarn! «Tratnik= vsak večer koncert salonske kapele. Vsrop prost Se priporoča Mirko Trst-nik.	7.7
u— Tovarna Kozina razprodaja tc inl večjo mnofino ostankov parov čevlj»v po znatno znižani ceni, na kar se ceni. ol^lt-stvo uljudno opozarja Prodaja samo n.i Aleksandrovi cesti
u— Tatovi perila V soboto popoldns je prišel neznan uzmovlč v Zvonarsko c"-f, si preskrbe! dalJSi drog in pobraJ z okna hiSe St 11 Tereziji Ošaben ter AJ i»z!H Osteršek vse perilo, nakar Je brez sleiu Izginil
u— Klub dobrovoljcev v Ljubljani ima
danes ob 20. uri v salonu pri Mraku (Rimska cesta) sestanek. Na sestanku bo prečita! tov. Josip Jeras zanimiv d kum T. o formiranju dobrovoljskin edinic v Rusi)!, k! obsega sledeče odstavke: 1.) formiranje s.b skega dobrovoljskega odreda v Odesi; 21 formiranje I. srbske dobrovollske d*virih; 3.) formiranje štaba srbskega korpusa b II. dobrovoljske divlz je; 4.) ruska rev 'u-cija in njen vpliv na srbski dobrov-.V jk> korpus. — Letos je 10-letnica formiran-. dobrovo'jskih edinic v Rusiji, prlh .dije leto bo 10-letnlca krvavih bojev na Dobrufi Dobrovoljci in niihovi prijatelji ude1ež':e se polnoštevllno sestanka, da si ž obJ?k'i/-nim poročilom vzbudimo zopet spomine ni zmagovitost in slavo dobrovoljske id*je v svetovni vojni
u— Akademski klub geodetov. Na rei-nem občnem zboru Akademskega kluba geodetov v I.jrbljan' Je bi! izvoljen s'edeii odbor: častni predsednik inž. Leon Novak, poslevodečl predsednik Josip Klepec, p.."-predsednik Avgust Mencinger, L tajnik Va-do Beltram, II. tajnik Joško Trampuš, b'a-gajnik Mihael Zbonbar, odbornika Jnkofc ■>tanovn:k In Lado Jerše, rtvizorja Jakjb Filiplč in Bogomir Fillpčlč.
u— Tombola. Na Kongresnem trs« priredi društvo nitjih postnih uslužbencev dne 19. aprila vc!"ko Javno tombolo. Segaj e pridno po srečkah, da jih ne zmanjka Prodajajo jih vsi plsmonoši In trafike po 2.50 dinarjev.
u— Policijske prijave. Od nedelje m pondeljek so bili prijavljeni polic!Jl sledeči slučaji: 1 prestopek ogrožanja osebne varr;-sti, 1 telesna poškodba. 1 izgred, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 nezgoda, 1 pre stopek vmešavanja v uradno poslovanje, 1 posest orožja brez dovo'jenja, 1 ogenj, 11 prestopkov cestnega policijskega reda in 1 prestopek prckoračenla policijske ure. Aretaciji sta se Izvršili 2 in sicer: 1 radi vla-čugarstva In 1 radi prepovedanega povra -ka.
u— Požari v rožnlškem hribu na dnevnem redu. Požari na Rnžn:ku so sedaj skr-ro na dnevnem redu. Doslej Je bilo v dv-li tednih že 6 takih slučajev. V nedeljo oko1: 11. dopoMne je pričela zopet goreti trjva t;k nad Čadom nedaleč od mesta sobotnega požara. Ogenj tudi topot ni povzroči velike Škode, vendar pa je trajal še pozr.o popoldne, ko ie bil uduSen s pomočjo pri-hitelih gasilcev. Zažigajo bržkone m'aIo-letni otroci, ki se igrajo v gozdu z vžigalicami, pušijo cigarete in mečejo ogorke v suho travo.
u— Sreča v nesreči V nedeljo okr g 14. ure se je Igrala večja skfpina otrok ob obrežju Ljubljanice na Pollanskem narinu, poleg hiše cukrarne, med njimi tudi Anton'-ja. 6-letna hčerka upokojenega vlšjetra stražnika Ivana Repeža. Dekletce se je me i igro preveč približalo bregu, !n zdrknilo v precej globoko In deročo LJublJanč'no strugo. K sreči je prišel mimo zlatarski pomo!-nik Ferdinand Hacker. skočil bllskonn za otrokom v vodo in ga reSll sigurne smrti.
Za aprilsko vreme
te nulno notreben vsikomur prvnrsten detnl plašč. - Dežne nta«če že od Din 280 nanref, do n*Jf'ne'Slh vrst 'e dohiti pri
man ivsie, Pr«a »osjo ».
TESTO
bo rahlo in finega okusa le z uporabo
MlfilA* Pecivne-a Praška in
tHftJKIM vanilin sladkorja.
h Maribora
a— Trgovce in obrtnPie opozarjamo, da sprejme podružnica «Ju'ra» v Mar!V>,J, Barvarska ulica 1, telefon 22, oglase za velikonočno številko, k: izide v 25.000 izvod h po izvirnih cenah.
a— Mariborski JelaSln. Ker »Slovencu., »Nafcl Strsžl. In Ramiharjevemu gla«ttu Se vedno ne da miru hladen »prejem Jela-čtna na občnem tboru mariborskega Trgov, skera gremlja, rmo prlmoran! pribit!, da so bila v«a tozadevna poročila od začetka <5o konca siagzna in zlobno savita. 7.a Jela-čina ee je zarz»mal edini gospod Errln. tr. govee s k«TO v Gosposki ulici oa Je tudi edini Jelačtnovec v Mariboru, vsi drugi so na omenjenem zboru med Jelačinovlm go. vorom aH deeintere»irano molčali In čakali konca njegove odbijajoče samohvale ali rt »o ga prekinjali s vrkllkl .žlvio Mohorlč.. BoljSega razpoloženja med mariborskimi trgovci za .Telačlna tud! ravlto in izmillje. no piearjonje njegovih tnrnalov ne bo ni*, dar ustanovilo. Trgovci pač samostojno mj. jo. Je te taka, g. Jelačia!
a— Mariborski avtomofclllstl, zdn^e-H v pravkar ustanovljenem Avto-klubu, priprtv Ijajo za blnkoStne praznOce avtoaio^l.cki zle* na P1itv'čka jezera. Izleta se nlc'e».r avtomobl!'st| iz vse mariborske oblasti V .Mariboru daje tozadevne informacije pri-marlj dr. Robič.
a— Skrla^lJa v Mariboru. V mar^o^ikl dekVSkl ljudski Soli le bil v soboto zandl škrlatlce peti razred zatvorjen. V bo'n!vi se nahaja 24 aa škrUticl obolelih oseb. Tj..
z pravega angleškega svfl. flora N00AV ICt v vseh modnih barvah po nainižjih cenah se dot i jo le v trgovini	ts&n
A. Ž S B E R T. Kongresni frj.
je bolniki so za škrlatico umrli, 10 oseb pa
je ozdravljenih zapustilo bolnico.
Iz Celja
e— Cellskl dopisnik «Strfže» z veliki.-« zadovoljstvom ugotavlja edhod dosed i.vk-ca celjskega dopisnika »Jutra* g nadior. Mravljaka v Maribor in si domiSlja. id bc odslej manj dopisov iz Celja. »Stražinerm: dopisniku povemo na uho, da je njegovo veselje prezgodno in da bomo Celju Sc nadalje posvečali vso pozornost tako da g;, klerika^em ne bo mognče v kalnem ribi riti, kakor go si to menda sedaj obetali. Malo manj naivnosti bi bio vsekakor na me^a e— Iz demokratke s'r^«ke. Pedni sestanek kraj. org. JDS za mesto Celje v sredo dne 8. t. m. radi obč;nske seje od-^ad?
e— Redna seja cellsfcejra cbčin k^sra sveta se vrši v sredo, dne 8. t. m. ob pi! t<3 uri v sejni dvorani mes»n"ga magisha4«. Na dnevnem redu so poročila iz raznih odsekov.
e— Pogreb R. A. Perca. V nedelje dn2 5. aprila popoldne so položili zemellsks o«tanke pok. Andreja Perca k zadnjemu p-> čilku. Pogreba se je nde!ež!'o zelo vfTikci S'evilo občinstva, z'astl okol'čanov. Moški zbor Celjskega pevskega društva Je zapel ored pokojnikovem domu in ob grobu d^o-le žalostink. Vsi ki so pokojnika poznati in cenil ga gotovo ohranijo v častnem spominu.
e— Nočno lekarniško službo ima ta ^dea lekarna «Pr! Križu* na Cankarjevi cesi
e— Oddaja mestnih njiv v najem. Mestna občina celjska odda občinske njive pri Spodnjem Lanovžu za leto 1925. v mjeti. Interesenti se sestanejo v sredo dne R. t ni. pri občinskem poslopju na Sp. Lanovžu, nakar se vrši ob 13. uri na licu mesta pot^m dražbe oddaja omenjenih njiv v najem.
e— Stekel pes se je pojavil v nedello dae 5. aprila dopoldne na Bregu pri Celju Kj-kor se je dognalo, je prišel v smeri iz Laškega. Bi! Je srednievelik, črn in Imel okrog vratu belo progo. Na Bregu je najprej ogri-zel dvoje otrok, nato pa zavil po poti z Brega proti kapucinski cerkvi, kier J? napniel dva moška. Fnemu je preluknjal hlače, ioi-gega pa ugriznil v čevelj; k sreči nI rini! kože, tako da ie v tem slrčaju infekr'ja izk'jučena. Pes je je nato podal zasledovan od orožniške patrulje, v mesto In Je v bližini župne cerkve, na dvorišču fotografa Pe riss'cha ogrlzel nekega Lndvika Lužarjn d* krvL Lužar je bii oddan v trkaišnji Pasie-ir Jev zavod. Pes se Je slednjič zatekel na dvorišče gostilne Zumer. kjer ga je doS! policijski nadzornik ustrelil.
e— V pojasnilo. Radi številnih vprašani Izjavljam, da sprejemamo v preobl kovnjc. beljenje In barvanje ne samo vse vrste djm-ske, temveč tudi moške slamnike. Vsa popravila se IzvrSuJeJo točno in po nainTili cennh. — Katl Reš. modistinja, Celje, Gre. gorčičeva ulica 4.	7t>3
Iz Trbovelj
t— Preteklo nedeljo je uprizorila «Svobo« Prireditvi je prisostvoval avtor sam. dr. A. Remec iz Ljubljane. Pokazalo se je. da bo da» v Delavskem domu Remčevo »Magdo*, šla «Magda» z velikim uspehom po vseh po« deželskih odrih. Igralci: gg. Majdič (Peter) in Korinšek (Pavel) ter gdč. Pajkova so se potrudili po svojih močeh. Najbolj doslc« den je bil g. Majdič v vlogi vedno pasive nega Petra, medtem ko se je g. Korinšek lovil in je bil najboljši v Sesti sceni kot tr. govski agent Gdč. Pajkova nam je zopet dokazala, da ima lep organ in velik talent: kar žal nam je, da ni literarno bolj izobnu žena. Uprizoritev te igre nas je opozorila na to. da je a priori nemogoče, da bi bile podeželske odrske prireditve dobre, ker pri« manjkuje celo povprečnih režiserjev. Ti bi morali biti intelektualno precej visoko raz« viti in kar je glavno: morali bi razumeti igre, ki Jih hočejo uprizoriti. Kje so takšni podeželski režiserji? — ni jih! Med odmo. rom po peti sceni smo sliSali po dvorani klicanje: «Kje je Kotnik mlajši? Hitro naj gre domov, ker mu je v Jami ubilo očeta!« Koi nato je zaigral delavski orkester, nekaj obrazov pa se je zresnilo.
t— Sokolske prireditev pri Forteju ri uspela kakor običajno prireditve tega dru» Stva, kar je pač žalostno, ker je društvo blizu otvoritve lastnega doma. Sicer se je izvršil ves program zabavnega večera in na« vzočim ni bilo žal da so prišli, ker je bilo dovolj zabave in smeha. Drakslerjev šras melj je pridno sviral koncertne točke, po» zneje pa k plesu.
h Primor ia
*	OIV promociji. Na univerzi v Pa do vi je bil promoviren primorski rojak Josip Požru iz Trsta za doktorja prava, htotsko je bila podeljena doktorska diploma iz ju« rldične stroke g. Emilu Petriču iz Vipavo, Na Se iskrene čestitke.
*	«Dom» na goriškem odru. V nedeljo so igrali v prostorih »Trgovskega doma» v Gorici Jalnovo dramo «Dom», na veliko« nočni pondeljek pa bo na istem odru pre. mijera Bloudkove enodejanske opere «V vodnjaku«.
*	Preponjanje slovenskega Uvlja v trieškl prosti luki. Tržaška «Edinost» poroča, da se ie začelo v tržaški prosti luki nesirapatič« no «čiščenje», ki kaže na to, da bodo v d» glednem času odpuščeni t d-ia vsi Soven« ci. Procedura se vrši na ta način, da polije pristojna oblast uslužbenca najprej ra zdravniški pregled, kateremu sledi — od« pust iz službe. Ljudi mečejo na cesto ter jim izplačajo oh odpustu kvečjemu malo odpravnino, da jim ni treba poginiti g'adu takoj ko so brez kruha. V soboto je bilo odpuščenih na ta način dvajset ljudi, n mihodnio soboto čaka sli "na usoda novih 22 .kekih 70 žrtev pa je prihranjenih ra po« znejSi čas. Prizadeti zahtevajo od poslan« cev JuHjske Krajine, da se zarramejo ia njihov položaj v rimskem parlamentu,
Avtcmokflsld promet v Parizu
V Parizu, tretjem mestu na svetu, kar se tiče števila prebivalstva, ie okrog 100.000 avtomobilov. Promet po ulicah ie podnevi in zvečer tako ogromen. da more le nafboli organizirana in brezhibno deluioča varnostna služba preprečiti nesreče, ki jih je v Parizu radi tega tudj res razmeroma zelo malo. tako da šteieio že med redkosti
Ureditev prometa jc naravnost mojstrska. Pametno, resno, dostojanstveno in popolnoma mimo se ureiuie velikanski promet avtomobilov, vozov in pešcev po ulicah milijonskega mesta. Najbolj nevarno mesto je Plače de Opera, središče Pariza, kjer vidiS vsak trenutek na stotine avtomobilov, ki švigaio na vse kra;e. Ta trg je križišče več velikih cest ki vodiio v glavne dele mesta. In tu sedi sredi ogromnega trga en sam stražnik na konju in rnofri s svojega vzviš^ega stališča vse vrven ie okrog sebe. Mož ima majhno piščalko, ki zažvižga nanjo vsake pol minute, pa ne preglasno, ravno toliko, da ga. slišijo redarii. ki stoje vsak ob začetku ceste, ki vodi s trga. Čim zabr-fizga jezdec, zapro stražniki takoj cestišče ali ga zopet otvorijo. Na ta način se vedno ustavi nepregledna vrsta raznih vozil, čim križa pot druga vrsta avtomobilov, ali pa hoče čez cesto kolona pešcev. Na ta način se sedai pomika val avtomobilov, raznih vozil, jezdecev in pešcev sedai v to smer, sedaj v ono. Vsa služba funkcijonira. kakor smo že rekli, brezhibno, tako da je z viška naravnost užitek gledati, kako se dolga vrsta prometnih verig pomika po trgu iz sosednjih ulic sedaj sem, sedai tja.
Ne samo na Plače de T Opera, ampak tudi na drugih izredno živahnih trgih, kjer se razen avtomobilnih omnl-busov, avtomobilov in drugih vozil križalo tudi razne proge pocestne želez niče. je urejevanje prometa ravno tako jasno, hitro in brezhibno. Zvečer se da-je1'o signali z lučkami. Kakor hitro zaslišijo stražniki žvižg svojega tovariša sredi križišč na koniu. daleio znamenja z raznobarvno svetilko, in promet se tako ureiuie kakor podnevi. Ne pasti v oči. ne zato delovati, da se o njih govori, toda da res služilo svojemu poklicu in da ureuiieio ogromni promet svetovnega mesta, kot je Pariz, to jc vrhovno račelo pocestne PoJiciie.
Tudi določevanj tarifov je izvrstno nreieno. Predvsem je načelo pariške policiie. da je treba gledati na interese vozečega ee občinstva. Kdor bi hotel zvišati tarife, bi takoj naletel na neore-mostliiv odpor pri redarstvu. Policija opozarja vedno znova razne prometne družbe, da se dalo doseči večji dobički le s cene'5imi tarifi in oovečaniem uspehov. Zato so tudi vožnje v Parizu razmeroma najcenejše v Evropi.
Casanova
To ime velikega svetovnoznanega in slavnega pustolovca je danes pač vsakomur znano. Te dni ie poteklo dvesto let od njegovega rojstva. Casanova se je rodil kot sin siromašnega zakonskega para. Roditelja sta mu bila glumea. Spoznavši. da je dete bistro in nadarjeno, sta starša namenih Casanovo študij. Poslala sta ga v šolo.
V Padov? ie Casanova študirat in ab-solvlra! pravo, potem se je posvetil bo* goslov!u. Toda megova ž<lica mu ni dala mini. da bi živel kakor b^guvdan sve-česrk. Bil je ljubimec žensk, s katerimi se ie seznami. Srce ga je gnalo za pustolovskim življenjem.
Ko ie soočal. da "i nič z duhovniškim stanom, se je napotil v Rim. Iz Rima le odootoval v Nanoli. kjer ie dob:l službo pri kardinalu Acoiiavivi. Vzdržal ni dolgo. Radi neprestanih škandalov, katere je povzročal, se je moral pozneje prese,;ti v Carigrad, kjer ie dobil po-bočmško mesto pri beneškem po«lan;t:u. A tudi Carigrad ga ni zadovoliil. Cez nekai časa se ie vrnil v Benetke, kjer se ie zače' potepati od zabavišča do zabavišča. Sviral je na vlolmo v nekem beneškem gledišču. Iz Benetk ga ie peljala not v Švico, na Bavarsko, v Prusiio in na Francosko. Na tem svo'em potovanju je dosnel celo v Petrcgrad. Povsod si je z"al priboriti vstop v nav-odl;čne;šo družbo. Izdaal se ie za čudodelnega zdravnika, za ootomca aristokratske ofrtelii itd. Znal se je povsod dobro urelati in še bnFše uveljavlja ti. Posrečilo se mu je priti v stike s Fri« derikom Velikim in celo s papežem, kl ga ie Imenoval za »viteza zlate ostroge*.
Njegovo moralno vedenje pa je bilo ves čas takšno, da so ga v Benetkah prijeli in vrgli v iečo •»dei plombi«. Od tam ie pobegnil, toda kmalu se ie vrnil nazai ter ie postal nekak prisrdnik državnih inkvizitoriev tedanje dobe. Novi škandali pa so mu izpodkopali ves
ugled in spoštovanje in moral «e ic ponovno odstraniti.
Casanova se ie potikal po svetu od rane mladosti do pozne starosti. Mnogo je živel na Dunaju. Posebno značilna je za njegovo živlieme na«Iedn;a epizoda. katero je doživel na Dunaiu. Nekoč se ie šefa! po dnna-skem Grabnu. Sreča! je človeka, v katerem je takoj s^zngl svoiega bivšega slugo, ki mu je odnesel gotovino in razne dragocenosti v znesku s^onetd^set t!«oč frankov. Casanova se je v prvem hiou razjezil toda brž nato se je pomiril. Tat, ki ga je okradel. mu je znal pihati na srce. V kavarni, kier ga ie hotel Casanova izročiti oblasti, mu je zap:sal na listek verze: Casanova. ne kriči, midva kra-deva oba. ti po svoje, jaz oo svoje; ti si učiteli. jaz učenec, izučil sem se te obrti pri tebi izvrstno. Ti si mi dal kruha. jaz ti vračam kolače — zato je bolje. če se pomiriš in molčiš!
Baraba, sai ima prav! ie dejal Casanova, ko je prečita! listek. In se je pomiril. naročil kavo za svo*ega slugo ter se ž n'"m za kavarniško mizo nizgovar-Jal. kakor da se ni zgodilo nič.
Na ženske je ' Casanova čudovit vpliv. LaMco se reče. da ie ni bi!o. ki bi se mu b;'a uspešno upirala in odneha lavoriko zmasre. S;oer so nekateri trdili, da ie Casanova vsiljiv in nasilen, a zato je bil lep. In lepota ie odtehtala vse n'e-gove grde lastnosti. Menda ie za n:s-govega živlien:a vel;ala prislovica: Nai bo moški magari httd;č. samo da je lep! Tega reka so se ženske držale in Casanova si je na niegovi podhgi osva'al srca lepega spo'a kakor za stavo, v kateri ie ostal vedno zmagovalec
Danes je Casanova radi svojih pustolovskih doživFaiev historična osebnot. če je kdo velik pa^n. pravimo navadno. da je podoben CasanovL
nese
Ne mislimo pri tem na navadne dohodke. ki jih imaio odvetniki in kazenski zaeovorniki. dasl vemo, da navadno n'so baš mnihni. ako ie odvetmk le količkaj vreden in ni ravno začetnik. V mislih imamo slučai. ki se je. a'i bolje, ki se bo v dobrem tednu pripetil v Ameriki, kier je mlad kazenski za to. vornik tako imenitno brnn:l svojo kli-jentinio. da mu ni le z veseliem odštela zasluženega honorarja, ampak mu v zahvalo podarila tudi — svojo roko.
»Jutro je svojčns pisalo, da se je Imela hči »kralja petroleja* J. D. Ro-ckefelleria. do pred nar leti najbogatejšega človeka na svetu, zagovarjati pred policijskem sodnikom v Ne\vyor-kn, ker je prehitro vozila no mestu. Gospodična Abbv Rockefellerjeva ie namreč strastna avtomobilistka in ima ob vsej svoji ljubeznivosti in čedni zunanjosti le to grdo navado, da dirja po mestu s svoiim vozom, ki ga vodi sama, kot bi šla na sr*ehod po nepreglednih preriiah. kier hhko besniš po cestah. ravnih kot črtalo, po celo uro, ne da bi videl človeka. Pred sodnikom jo je branil mlad odvetnik David Mcrrv-wether. ki io ie t^ko imenitno zagovarjal. da so jo menda zašili le na čisto maibno kazen. Zdi se nam. boli zaradi lepšega; zakai obtoženka ie vendar hči gospoda RockeHleria! To je v Ameriki isto. kot če bi pri nas stala pred sodnikom fletkana dama iz vladajoče dinastiie. V Starem svetu aristokracija. v Novem pa plutokracija. Iri ie tudi pri nas že začela precej izpodrivati dedno plemstvo, kar sc tiče ugleda. No, mladi odvetmk ie že zaradi reklame napel vse svoie sile in zmožnosti, da bi svojo kliientinio izreza!.
Gospodična Rockefellerjeva se je v svojega zagovornika, ki ie čeden dečko. na nrvi mah zabubila in ga sedaj naeradila za uspešni zarovor tudi z milijonsko doto. Oče se ni dosti upira!, ker je videl, da ima mladi gospod pred seboj še veliko bodočnost in da ima Elavo na pravem mestu. Zato se nič več ne obotavlja izročiti mu lepe mili-jončke kot doto. Dne 15. t m. se bo-
sta mlada zallnblienca poročila.
Zenitovanie bo tembolj zanimivo, ker se isti dan oženi tudi nevestin sorodnik James, sin milijonarja Williama G. Rockefellerla. z malo nečakinjo milijarderja Andrewsa Carnegieja. Torej na en dan dve poroki v najbogatejših družinah na svetu.
Visokošolka - morilka
Sodobna Rusija je zelo vaj ;ra umorov. Zivlienje v medvedovi dež li nima baš visoke cene. a zadeva m •Učinki V. semestra leningrajske ženske u.iiver-ze Pokromovid ie vendarle tvburlla celo mesto. Pokromovičeva je «tf.nov\-la pri samotni starki Kurdiumovi. vdovi po bogatem koniereicu. ki so en ustrelili boljševiki. Kurdlumova je b'a premožna. a mračna ženska: i.neli »e mato znancev. Nihče se ni čudil, če :-e ri prikazala par dni iz stanovania. Kon cem marca ie naznamla nosMe^kinia oblasti, da nI vdove domov ie ■> d it. Nihče ne ve. kam ie šla. In kedcn oi zneje so našli otroci nri ierat t v na po! podrtih tovarniških hišah oL Nevi glavo starke, za katero se ie g rlo vet: mačk. PolicHa. ki ie preiskala n^Vai zi-"uš^nih hiš v tem nk.niu. "e ončno dobila vse ude trunla Iz^iblieir .-tarki. Nahaiali so se v zaborh in lonrih t?r so biH raztelešeni r«o vseh m.d<-irskli pravilih z anatomskim nožem. Preiskava v stanovanju Kurdiumove ie dognala da je izginila tudi večja viota de-naria. cekinov in briliantov. <1 so pripadali umori-nki. Policija ie pričala zasledovati oodnaiemnco uri orjen.\ medi cinko Pokromnvičevo. ki je vescliačila po dragih barih, se freno oMač\a in sa vozila z nafboHšfmi konfi. Po*- movi-6eva je dajala iako malobesednr in nejasne odgovore ter ie bila km ni izpuščena vsled pomanikania dokazov. Končno na io je izdala mena la-l"a premetenost. Po onrostitvi Pok • v oviče ve je namreč dobila policiia nemdnlst no pismo, v katerem je nisal ».sokrivec umora». nai ustavi ooFciia zasledovanje. ker so že vsi morilci za s »»'etsko mejo. Grafološki izvedene? so ugotovili, da ie pisala p'smo neka Klimo- d. mi-boliša nriiateliic-i Pokromovič * 'e. K'i-mova ie pri zasliševanui nriTnal*. da ie napisala nismo na željo Pokrrmovidi ve. ki tudi mora b'ti mori'ka. cam* 'e zastrupila in raztelesila starko ter ie znosHa trunlo po korih iz hiše. 7dai ie Pokromovičeva drueič zanrta pride v orihodniih dneh pred gubernsKO soa-nijo v Leningradu.
t f
Po dežne plašče
je tt;ba vedno le k tvrdki DRAGO SCHVJAB — UUSLIfiNA
Na r.^logi znjamJeno n.i boljSI angleJkl dežni plašči
S
s
Zopst omor iz sočutja
Zadnje mesece se je na več krajih pripetilo, da so ljudje usmrtili bolnika, ki je bil itak zarisan smrti in so mu na ta način prikrajšali strašne muke. Pred kratkim se je vršila v Parizu senzacionalna sodna razprava, v kater! so porotniki oprostli PoI-akinio. kl ie ustrelila svojega zaročenca v bolnišnici, kjer je ležal ra smrt bolan in jc trpel strahovite bolečine.
V Maggerati v Italili ie tistrel'1 te dni sanetan svoio hči. ki leži že več mesecev vsled rarienega hrbtnega mozga v mavcu. Slučaj je ps:ho1oško tem bolj komJlciran. ker je oče. kakor sklroaio. izvršil svoj čin v strašnem obupu ne samo brez privolien:a svoie hčerke, amoak celo proti njeni izrecni volil. Kanetan si ie hotel po umoru hčerke pognati kreglio v glavo, ra so ga prt tem preprečili. Ko je policl!a priiela morilca iz usmi!'en;a, ie množica nastopila Proti n^emu in so ga redarji morali braniti pred njo.
X Vesel dogodek v Beti hiU. Bela h iS« ▼ Wtshingtonu s« pripravlja k veselemu do» godku: gospa Coolidgcova bo postala kon«
cem poletja mati. Prezidcnt ln njegova so« proga iivita reiji del poletja oa morskem obrežju, toda pred rojstvom otroka se bosta vrnila v NVashington. Pred letom dni je ir« gubil Coolidge svojega mlajšega sina, ki si j* pri nogometu zastrupil kri.
X Nesreč* na vojni ladji. V torek po« poldne so preskušali v NVilhclmshavnu v Nemčiji kotle na torpedovki «G 8», r»ri fe« mer j« nenadoma začela puičatl cev in »e vroča para brirgnila med kurjače. Pet oseb se je dobesedno skuhalo t vroči pari in so bile na mestu mrtve. Štirje drugi mor aa rji pa so dobili hude opekline.
X Ne ličil» deta v Avstrijit Zveza ru« darjev na Dunaju objavlja proglas, v ka< terem svari Inozemske rudarje, naj ne pri« hajajo t Avstrijo Iskat dela, ker se velik del avatrijskih rudarjev nahaja pred hudimi mezdnimi boji
X Nagel tat. Na Toinji med Vlenno in Lvonom na Francoskem je padla potnici i i Pariza iz vagona torbica, v kateri je iinel« velike dragocenosti. Ko je čex par minut prišel vlak v Lvon, je dama hitro naje!« ar. tomobil in z njim drvela na mesto, kier ji je padla torbica ic vlaka. Toibice p* i• ni bilo več. Vsa obupana se j« ch;-niia ginpa do orožnikov, ki so med tem našli izgub« ljcni predmet, toda torbxa je bila že. praz«
na. Razen precejšnjega zneska ▼ gotovini, jc izginila dragoccna ovratnica s 196 Hseri in drug nakit.
X Nova rudniška nesreča v Nemčiji. V petek zjutraj okrog 6. se je pripetila v novi jami v cche Matthis Stinnea v Karnapu v Porenju zopet velika rudniška nesreča. Ie doslej neznanih vzrokov se j« utrgala jekle* na vrv, vsled česar je padlo dvigalo okrog 70 metrov globoko v jamo. V dvigalu se je nahajalo 72 rudarjev. 12 rudarjev je bilo ubitih, precej pa se jih je pohabilo. To je v par dneh druga nesreča v nemških pre* mogovnikih, ki se je pripetila, ker sc je utrgala vrv pri dvigalu.
X Kitajski roparji. Večja tolpa kitajskih roparjev je napadla mesto Hinčekivan in ga popolnoma izrop*!a Ko so zapustili ro« parji mesto, ao vlekli seboj okrog 1000 žen.
X Nenavadna stavka iolark. Dijakinje v St. Parres les Vaudesu so dobile za nekaj dni učitelja, ker je obolela učiteljica. Ko ie le.ta okrevala in zopet nastopila pouk, s-o izjavile deklice, da jih je učitelj »etiko bo« lje poučeval in da nočejo več imeti učitelji« ce. Zaiele so stavkati. Nobena deklica ni prišla več v šolo k učiteljici. Šolsko oblastv^ skuša zlepa pregovoriti šolarke, naj ne de« lajo neumnosti, toda vse zaman. Trdovr.it« no vztrajajo na tem, da se pri učitelju več nauče. Kaj bo oblastvo ukrenilo, nam r al ni znano.
Šahovski dvoboj dr. Vidmar : dr. Lasker
Z velikim zanimanjem sledi šahovski svet mrzličnim pripravam za svetovni šahovski dogodek — za šahovski mateh dr. Emanu-el Lasker contra dr. Milan Vidmar.
Po Inlcijativnostl juzoslovenskth, predvsem beograjskih šahovskih krogov, se je posrečilo pridobiti najodličnejšo šahovsko svetovno kapaciteto, dr. Emanuela Lasker-ja za načrt pomeriti se v resnem šahovskem dvoboju z našim dlčnim, pravtako svetovni sloves uživajočim šahovskim prvo-borcem dr. Milanom Vidmarjem. Rezultat dolgotrajnih podajanj je kljub tehničnim in denarnim težkočam, ki so opravičevale dvom o izvedljivosti tega smelega načrta
—	naravnost presenetljiv: — šahovski irateh dr. Lasker — dr. Vidmar v Jugoslaviji je danes že gotova stvar.
Priznanje, da je načelna odločitev padla, gre seveda v prvi vrsti obema odličnima šahovskima mojstroma, kl sta se, pojmujoč odlični pomen te borbe v šahovski zgodovini, sporazumela za ta načrt, ki vsekakor zahteva neprecenljivega napora in truda ln to proti naiskromneišl odškodnini. Ako pomislimo, kako bogato honorirajo v svetovnih centrih odlKne šahovske kapacitete v enakih slučajih, ako ne pozabimo, da Je dr. Emanuel Lasker poklicni svetovni šahovski Igralec, dotelh 26 let neprctrag^Vvi šahovski prvak, ako nadalje priznamo, da Je pred vsakim resnim spopadom dveh borcev-ve-Hkarrov potreben za vsakega Izmed obeh intenziven In vesten trening — skratka, da zahteva Izvršitev vsega načrta ogromnih tehničnih naporov In denarnih žrtev — moramo dati vsem posameznim fmrkcljonar-jem, ki so Inicijatlvno sodelovali pri izvedbi tega vratolomnega polzknsa in pripomogli z nesebičnim trudom načrtu do zmage
—	naJodličnejSe priznanje.
Toda velevaina šahovska borba ne obeta bit! le šahovsko, t. j. strokovno pomenljiva. Brezdvomno bo vzbudila največjo pozornost in napeto pričakovanje v vseh kulturnih državah tndl med onimi šahovskimi laiki, ki zrajo ceniti Izvanredne narvire človeškega duha, produktivnost genMa In — kar je za nas glavno — oči tlsočev bodo pri tej priliki obrnjene na našo državo ia n« naše tri prestollce, kjer se bo mateh do-lgraval. Saj boj ne bo toliko zunanjega značaja, ne bo v njem toliko prihajala do izraza običajna poantirana ambicioznost dveh boja?e!jnih prollvnikov — temveč se bo boj vršil takorekoč v znamenja preten-dtnee za svetovno šahovsko žezlo. Dasi Je moral dr. Lasker I. 1921. prepustiti formelnl naslov svetovnega šahovskega Sampljona-ta, mlademu Knbancu Capablanci, ga vendar pretežni de! šahovskega sveta še danes smatra dejanskim prvakom radi poznejših njegovih usoehov ter vsled čudovite. psihološko poglobljene smeri njegove Igre.
Dejstvo, da sprejema dr. Laricer dvoboj z dr. Vidmarjem, je na drugI strani nr odlič-neiše priznanje prvovrstnih sposobnosti, ki Jih šahovski svet pripisuje našemu odlične-



Oyford
V par K- u«,: s...o ic z^v oni- o veslaški tekmi, ki se je vršiia. kakor vsako loto, tudi letos med slovitima angleškima univerzama v Oxfordu in Cambrid-geu. Tekma sc ponavlja vsako leto že skorai celo stoletie in ie zato znana po vsem civiliziranem svetu, v AngliM s;i-mi pa naravnost popularna. Stotboči
ijuui se z-niinajo za njo, slavijo vel.ke vsote za zmago teza ali onega moš*\a, debatirajo o kvaliteti in formi tekmovalcev. In na dan tekme same se zbereii nenregledne množice iz vse Južne Anglije na obeh bregovih Tliemse ob Grozi. na kateri se tekma vrši. Izid se bliskovito brezžično in z vsemi drugimi
modernimi sredstvi razglasi po vvct svetu, novine izdajo posebne izdni; za katere se I udje kar stepo. Porjčali smo že, da je v letošnji teknii. ki se je vrš la v nede!'o. 29 m. m zmagale eam-bridtesko moštvo, čigar sliko danes prinašamo.
mu jngoslovenskemu sinu. Ako dr, Vidmar v tem boju zmaga, je končni boj za ofjcbei-no svetovno prvenstvo, mateh Cap?b!anca — dr. Vidmar, le še vprašanje bližnje bodočnosti.
Poleg agilnega šahovskega organizatorja, beograjskega odvetnika J. M. Ovadije, deluje z vso vnemo na Izvedbi te prireditve v Ljubljani »Pripravljanj odbor za šahov, mateh dr. Lasker — dr. Vidmar,« sestavljen po gg. inž. Zupancu, B. Plcničarju, R. Mrzlikarju, M. Kraglju in V. Iskri. Ta odbor, izbran s srečno roko, je prevzel za Ljubljano vse potrebne priprave za čim naj-dostojnejšo vprizoritev mateha. Odbor vodi dnevno obširno šahovsko korespondenco z vsemi, na tem matehu prizadetimi instancami, Je v stalnih stikih z obema mojstroma in s šahovsko mednarodno zvezo v Haagu. (Pederatlon Internationale de Echees, La Haye), najvišjo šahovsko kor-poracljo na sveto, ki se je ponudila za vrhovno častno pokroviteljico nad nameravanim matehem. — Poleg obširnih tehničnih priprav za prireditev samo, bo navede*«, odbor v kratkem podvzel korake v svrho primerne denarne subvencije tako od strani Javnih, kakor zasebnih ustanov. Stroškf za prireditev so preračunjenl na najmani 110.000 Dm, od katerega zneska odpade 1500 dolarjev kot nagrada za udeležbo dr. Laskerju. Kakor izgleda svota na prvi pogled Izdatna, vendar nI nedosegljiva ter bo požrtvovalni trud pripravljalnega odbora gotovo poplačan z ugledom, kl ga prinese ta borba dveh velikih duhov našemu imenu In naši državi.
Sah, ta duševna Igra, ta plemeniti duševni šport, ta — umetnost, Je visoko čislana In Ima nebroj ljubiteljev v vseh kulturnih državah, predvsem v Angliji, Ameriki, Ru-rijl, Češkoslovaški, Nemčiji, v nordijskih deželah, v HolandiJI Itd. Ugled In pomen šaha ni manjši kot priznanje telesnih vežb, telesnega športa. Kar nam je dosegel Štu-kelj na tem polju, zamore doseči dr. Vidmar na polju duševne igre.
Ze sedaj nas prosi svetovni časopisje za podatke o poteku In razvoju priprav za odlično borbo. Gotovo je. da bo žurnalisti-ka v Inozemstvu zasledovala tudi podrobneje vsako fazo mafeha. Ime naše države In naših mest se bo vedno irneva omenjalo.
Kot mali, premalo znani In pogosto krivično ocenjevani narod, moramo vporabitl vsako, zlasti pa tako ugodno priliko, da se uveljavimo v krogu večjih kulturnih narodov ter dosežemo priznanje, ki ram gre. V ttm oziru naj bi nam služili kot vzgled meta Češkoslovaška in ambicljozna Finska.
Ljubljana, katere ožji sin In meščan je dr. Vidmar, gotovo ne bo odrekla pripravljalnemu odboru svoje pomoči. Nadejati pa se je enakega odziva tudi od strani Beograda, Zagreba, Novega Sada, Maribora In Bleda, kjer se bodo predvideno povsod odigra vaje poedine partije nameravanega 10-koHega mateha.
V	tem upanju, želimo pripravljalnemu od. born največji uspeh, obetajoč mu od strani naše žurnalisflke vsestranske poročevalske in propagandne podpore.
V	najkrajšem času priobčimo obširno VIdmarjevo biografijo, sestavljeno po najnovejših mojstrovih podatkih, sledile bodo od časa do časa t naši rubriki podrobne informacije o razvoju nadaljnih priprav zp mateh, na kaT našo šahovsko javnost že sedaj opozarjamo.
Kot predpriprava za veliki šahovski march dr. Lasker — dr. Vidmar, se vr*i za Veliko noč v Ljubljani velikopotezni tre-ring-turnlr jngoslovensklh šahovskih mojstrov, h kateremu ao se doslej prijavlH mojstri: dr. Vidmar (LJubljana), prof. L. AstaloJ (Sarajevo), V. Vukovič (ZagTeb). prof. Grič (SremskI Karlcvd ter jugoslov. šah. prvorazredna amaterja: dr. E. Kramor (Maribor) In P. Poljanec (Ljutomer).
Turnir bo trajal nekaj dni. Dan In kraj zanimivega boja pravočasno objavimo.
Mirko Kragelj.
or hoče imeli razveseljiv promet
mi MMel^tf 23 oglas v velikonočni številki JUTRA* čimprej, da ne bo prepozno! >©i VlraJIC SI pros&or Praznična številka JUTRA1' izide v 25.000 izvodni nakladi.
Gibanje cen v marca
Indeks zopet poskočil.
•Prlvredni pregleda je objavil v zadnji številki indeks cen v trgovini na debelo tekom meseca marca. Posamezne skupine beležijo naslednje številke (v oklepaiih za mesec februar): I. poljedelski proizvodi 2191 (2212); II. Živina in živinski proizvodi 2009 (2009);
III.	sadje in sadni proizvodi 18.59 (1859);
IV.	stavbni materiia! 2444 (2346); V. kolonialno blago 1542 (152!): VI. industrijski proizvodi 2070 (2015). Totalni indeks 2909 (1993).
Totalni indeks se je napram februarju dvignil za 16 točk, odnosno za 0.75 odstotkov. Skok cen se ima pripisati v glavnem nestanovitnejšemu stanju dinarja v mesecu marcu.
Skupina poljedelskih predmetov je padla za 1 %. Znižale so se cene pšenici in turščici. Pri živini in živinskih proizvodih je skupno indeksno število ostalo nesoremenjeno, a kar se tiče posameznih predmetov, so se pocenila jaica. a večia je bila cena perutnini in sirovim kožam. Skupina sadia je brez spremembe. Skuoina stavbnega mate-rijala je poskočila zaradi večjega povpraševanja Po tem blagu. Koloniialno blago se ie podražilo za 1 5 %. V tej skunmi je porasla cena kavi in sladkorju. Skupina industrijskih nroizvodov se je dvignila za 2 5 % v glavnem zaradi slabega stanja dinarja.
XXV. občni zbor Ljubljanska kreditne banke v Ljubljani
se je vršil minulo soboto ob 15. v povodom 25 letnega obstoja zavoda slavnostno okrašeni bančni dvorani ob zelo številni udeležbi delničarjev, ki so zastopali 262.618 delnic, tedaj skoro štiri petine celokupne delniške rlavnice z 26.167 glasovi.
Predsednik dr. Karel T r i 11 e r se ie po kratkem pozdTavu navzočih spominjal 25 letnice bančnega obstoja ter izvajal, da je tedaj peščica narodnih mož postavila s pomočjo bratskega češkoslovaškega naroda važen mejnik v pravcu razvoja slovenskega narodnega gospodarstva z ustanovitvijo Ljubljanske kreditne banke, ki je izpolnila zevajočo vrzel v organizaciji domačega denarnega gospodarstva. Dočim je bil?, potreba po realnem kreditu že zadostno krita po številnih regulativnih hranilnicah in vzorno ©rganizovanem zadružništvu, je bila tr-Kovina, industrija in obrt s potrebo mobilnega kredita izročena na milost in nemilost tujemu kapitalu. Začetek banke je b:l pač težak, a vsled njenega solidnaga poslovanja se je čvrsto razvijala in v kratkem času je bogato ka'ilo seme, ki so ga ustanovitelji sejali. Marsikatero danes cveteče trg. in industrijsko podjetje se mora zahvaliti za današnjo velikost Ljubljanski kreditni banki. Da so se začetne težkoče prebolele in se je zavod tako lepo razvijal, gre kot za ustanovitev samo predvsem zahvala ustanoviteljem, izmed katerih je pozdravil posebej prvega predsednika g. ministra Ivana H r i-b a r j a, predsednika Trgovske in obrtne zbornice g. Ivana Kneza. g. Urbana Z u-p a n ca. bratski česk! narod, zlasti Z i v n o-stensko banko v Pragi in njenega tedanjega ravnatelja, upravnega svetnika banke od njenega početka g. Josipa S p 1-t a 1 s k y j a. nadalje prvega ravnatelja zavoda sedanjega upravnega svetnika in nad-ravnatelja v pokoju g. Ladislava Pečan-ka. Spominjal se je pa tudi hvaležno vseh onih, ki niso doživeli sedanjih sadov njihovega tedanjega uspešnega dela predvsem hlagopokojnega soustanovitelja in večletnega predsednika g. dr. Iva,na Tavčarja, tn izvajal, da js banka izgubila v minulem letu vestnega sodslavca, ravnatelja Goriške podružnice, g. Ivana K a č i č a.
Nato je generalni ravnatelj g. Tykač poročal o bilančnem zaključku ter pri tem opozori! zlasti na naraščanje vlog na knjižice in vezanih računih za okrog 53 milijonov dinarjev, kar izpričuje vedno rastoče zaupanje do najstarejšega slovenskega bančnega zavoda, opozarja na veliko likvidnost sredstev Ljubljanske kreditne banke ter primerjal zaključne številke z onimi v letu 1923., ki dokazujejo v vseh panogah poslovanja znatno napredovanje v prošlem letu.
Nato so se na predlog nadzorstva odobrili soglasno delničarjem predloženi zaključni računi, upravnemu svetu pa se ie podelil absolutorij, upravnemu svetu, ravnateljstvu in uradništvn je bila izrečena zahvala.
Občni zbor je nato sprejel soglasno predlog upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička J?a leto 1924. v znesku 8 milijonov 6SW.369.74 dinarjev ter poleg statutarnih tantijem upravnemu svetu in nadzorstvu določi! 5,999.994 dinarjev za izplačilo 12/o cHvidende 18 dinarjev (kot lani) na delnico, dodelil 428.945.50 dinarjev kot dotacijo rezervam, 500.000 Din kot dotacijo pokojninskemu fondu ln 300.000 Din Jubilejnemu podpornemu fondu za uradništvo, določil 300.000 Din za izplačilo bilančne nagrade uradništvn ter sklenil prenesti ostanek 496.433.29 Dia na račun zgube ia dobička sa leto 1925.
Na občnem zboru je bil z vsemi oddanimi 36.075 glasovi ponovno izvoljen članom upravnega odbora vsled poteka funkcijske dob* izstopajoči g. Leo S o u v a n m mesto lzstopiviega g. Vladimirja Arko z 25.824 glasovi g. Clauda de Seze, upravni svetnik Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani. V nadzorstvo so bili izvoljeni do-sedaini člani g. dr. Peter Defranceschi Avgust Jenko, Bela Milič, Ortt Pire
inAnfcmŠkei
Državna trošarina na vino in občinske doklade
V	»Uradnem listu* St. 34 objavlja Delegacija finančnega ministrstva v Ljubljani statistiko o državni trošarini na vino ia vinski mošt in o občinskih dokladah k tej trošarini v Sloveniji za le:o 1924. Iz tabele I. je razvidna obremenitev vina z občiniktoi dokladami, in sicer število občin, ki v posameznih davčnih okrajih pobirajo d<>k!aJj ter odstotna obremen'tev v posameznih občinah; iz tabele II. so pa razvidne k->!'5He vina in vinskega mošta, ki so bile za'r.-!ša-rinjene v posameznih davčnih okrajih trr zneski državne trošarine in občinskih d<« klad k tej trošarini, ki so bili od do*iin!h količin pobrani
Dočim je delegacija za leti 1922. in 1923 izkazala zneske državne trošarine in občinskih doklad še po okoliših oddelkov finančne kontrole, izkazuje za leto 1924. te podatke po davčnih okrajih. Tudi količina, ki ie bila za leti 1922. ia 1923. izkazana za vino ln vinski mošt ter za vino v steklenicah skupno, je za leto 1924. izkazana točeno. .
V	ozemlju ljubljanske oblasti je bilo za-trošarinjenega vina iz sodov in v st»kleni-cah ter vinskega mošta: v 1. 1924. 218.0«71
hektolitrov (od tega odpade na LjuMjuto 59.641.23 hI); v 1. 1923. 192.6*0.65 hI (o i tega odpade na Ljubljano 57.585.33 hi). T^rej je Ljub'jana sama, pa tudi ozemlje ljubljanske oblasti sploh napredovalo. V oze-nl'u mariborske oblasti je pa bilo zatrošarnj*-nega vina iz sodov in v s'ek'enicah ter vinskega mošta 163.579.92 hI napram 201.175 05 hektolitrov v 1. 1923; torej znatno mail.
Državne trošarine (35 Din, oziroma ti mošt 25 Din od hI in 0.50 Din za stek'eni:j od 0.7 litra) je bMo plačane v ozemllu ljubljanske oblasti L 1924. 7,458 470.20 Din; od te vsote je bilo pobrano v Ljub'jani vso*i 2.012.637.70 Din), avl. 19?3. 6,743 245.45 Din (od tega v Ljub'jani 2 015.591.55 Din) Donos se je torej v ljubljanski oblasti zvišal, v Ljubljani sami pa nezratno znižal. V ozemlju mariborske oblasti je b'lo 1. 1°2L pobrane državne trošarine 5 593.130.25 Dir., napram 7,041.160.93 Din v 1. 1923. Donos Je bi! torej v letu 1924. znatnu manjšf.
Obremenitev vina ia vinskega mošta ?. občinskimi dckladami se je gibala v le n 1924. v splošnem kakor leta 1923. med 25 odst. in 250 odst. Par obč:n je pa pobira'o višje doklade do 500 odst., dočim ni š'a v letu 1923. nobena občina preko 300 odst Pobiralo je doklade v ljubljanski oblasti v letu 1924. 311 občin, leta 1923. pa 286 "fc-čln; v mariborski oblasti v letu 1924. 426 občin, leta 1923. pa 259 občin.
Vsega skupaj se je na občinskih dok'a-dah k trošarini na vino in vinski mošt po-braTo le*a 1924. v Ij-Jbljanski oblasti vso« 16,655.545 65 Din (od tega zneska odpj.ia na Ljubljano 6,961.487 Din); v mariborski oblasti pa 7,447.416.67 Din. dočim se je v letu 1923. pobralo v ljubljanski obhvti I0.722.352.2S Din (od tega odpade v Ljubljani 5.215.618 Din), v mariborski oblasti pa 6,030.255.73 Din.
Vsi ti podatki se nanašajo samo na m-vadna vina iz sodov, na vinski mošt in aa navadna vina v stek'cnlcah, ne pa tudi sa šampanjec in tkzv. fir.a vina, kakor malaga, shery itd.
Tržna roročils
Novosad^ta blagovna borza (ft. t. m.) Pšenica: bnška, 75 — 76 kg. 2-odst 2 vagona 460. Turščica: banatska. 5 vagonov 157.5; banatska. Zenta, 162 — 16 ; april-maj, 10 vagonov 170; maj, 12 vag' nov 170 — 172.5. Moka: «0s*. baška, 1 vig.n 655; «7», 1 vagon 700. Tcirdenca nestanovitna.
Svinjski sejem v Celin (4. t. m.) Dovoz 150 svinj. PovpTečma cora-a: prašiči 6 do 7 tednov stari 100—150, 7 ds 8 tednov 130— 150. 9 do 10 tednov 200, 3 mesece 22^—300, 6 mesecev 400—480, 8 »esecev 500—550 dinarjev. Zadnji čas so cene plemenskim svinjam zelo padle.
Mesečni živinski ss;»« v Celju (6. t. m.) Dogon 51 glav živi«: 28 krav, 12 volov. 7 telic, 2 konja. 1 bik in 1 telica. Povprečna cena za 1 kg žive teže: vol! 11—12, telice 11—11.75, krave 5—7 Din. Kupcev, zlasti mesarjev, je prišlo precejšni število. Proda'o se je nekaj pitane živine. Prihodnji mesečni živinski sejem se vrši v Celju v ponedeljek. dne 4. maja.
DsnaJ:ki goveji sala« (6. t. m.) D g-m 2451 komadov; od tega 116 Iz Jugoslavije. Za k? žive teže not:rajo po kakovosti- vrli do 1.65 (izjemno 2.10), biki 1 50, krave 1 4.5. slaba živina do 0.90 šilinga. Cene pr\-ovrsr-ni živini so se obdržale.
= Stanje Narodno baake SHS. Po izkazu dne 31. marca se je obtok novčanic zni-žal za 251.990 na 5„594,1«1.810 Din. Kovinska in ostala podkiga se je v istem času povečala na 2. 4 milijona na 429.S63.711 Din deloma v zlatu dekrrra različne neznan« vrednosti po predvojnih paritetah. Cskont in lombard sta padla za 13 milijonov na 1,295.541.089. Dki.
= Kolkovanje na naša predstavništva v Inozemstvu poslanih vlo*. Ministrstvo za zunanja dela ie obvestilo Trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljana, da mu dohajajo od posameznih kraljevih predstavništev v inozemstvu pritožbe, da se na nje obrača veliko število trsov siri h firm s prošnjo za pojasnilo o uvozu ia izvozu raznih predmetov, o pogojih za Heltacije, dobave ttd_ a svojih vlog sploh ae kolkajejo ali pa nezadostno. Da bi se to še naprej ne dogajalo in da bi s tem na eni strani ne trpela škode državna blagajna, sa drugi strani pa bi pospešilo oddajanje zahtevanih pojasnil tn s tem tudi trgovinske stle med našo kraljevino in inozemstvom, je ministrstvo naprosilo zbornico, da interesente opozori, da jtggii na uk predstavništva naslovljene
vloge pravilno kolknjejo. ker je le na ts način mogoče, da bodo redno dobivali zaprošena pojasnila.
= Tvoralca za predelavo opija pri nas.
Tvornica kemijsko-farmacevtskih proizvodov »KašteU d. d. v Karlovcu je poslala v Beograd svoje zastopn&e. ki so posetili ministra trgovine in industrije ter mu izročili spomenico, v kateri se prosi, naj se omenjeni tvornici dovoli odkup maka, predelava oplia in irvoz viška dogotovlienih proizvodov ic opija. Tvomico bi firiansirala neka francoska skupila finančnikov i neomejenim kapitalom.
= Izvoz stavbnega lasa in desk za Izdelovanje zabojev na Kreto. Neka importna in eksportna agemnra v Grčiji se zanima za naše tvrdke, ki bi prišle v poštev za Izvoz lesa na Kreto. Interesentom je naslov navedene agenture v Trgovski In obrtniški zbornici v Ljubljani na razpolago.
= Obrtniška razstava za Črno goro v Podgerlcl. V Podroricl se bo otvotlla 8. junija t I. prva obrtniška razstava za Črno goro. Prijave se naj pošljejo do 15. maia t. 1. na pripravljalni odbor. Trije najboljši Izdelki se bodo ra<r<-a<J'M z denarnimi nagradami, a vsak razstavija'ec dobi diplomo. Za Informacije je vprašat: pri Trgovski in obrtniški zborrid v Ljub!jani.
— Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejme do 20. t. m. ponudbe glede dobave 100 kg semena za travo ter glede dobave vulkanskega vlakna (Vulkanfiber) In magnetov, do 25. t m. pa glede dobave voalčkov za vreče. — Vršile se bodo ra-slednje ofertalne licitacije; 14. t. m. pri direkcij državnih železnic v Subotici glede dobave 10.000 kg lesnega oglja; 16. t. m. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 2000 kg lanenega firneža; 13. t m. pri Hlrekclji državnih železnic v Subotici glede dobave svetiljk, piščalk in blaga za zastavice; 27. t. m. pri direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave parke-tov, ladijskih tal, zidnih deščic itd. 28. t m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave orodja za opremo lokomotiv; 29. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave borovih desk: 30. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave pločevinastih kart in škatelj ter glede borovih desk. — Predmetni oglasi v Trgovski In obrtniški zbornici v Ljubljani ra vpogled.
= S tržaškega sladkornega tržišča. V prošlem tednu je b:lo tržaško sladkorno tržišče v splošnem apatično ter pronrt ne-anaten. Večji posli se niso mogli rarviM niti za tekočo, niti za novo kampanjo. Celo majhno znižanje cen ni moglo oživiti tržišče.
Horire
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanje, druge ponudbe 'm v oklepsilh kupčij-ski zaključki). Vrednote: 7^ posojilo 0—61.50, 4.5% kranjsko posojilo iz !. 1917. 0—21, vojna škoda 160—161.50. Celjska posojilnica (210), Ljubljanska kreditna 217 —0, Merka-nilra 110—126, Praštediona 830 —S35. Kreditni za trgovino 192—230, Stroj-jre 120—134. Trbovlje 398—408, Vevče 100 —107. Nihag 50—0. Sisvhna 255—280. — Blago: zaključki smrekovi in jelovi hlodi, od 25 cm naprej pre*nera. suhi. media 45, fco Ljvb1 'ana, 4 vagoni (300); bukova drva, 1 m dolžine, polsuha, fco meja, 8 vagonov (25); turščica, okrogia, pariteta Zagreb, Ivagon (200). Povpraševalo se je po smrekovih ln jelovih deskah, bukovem oglju in hrastu. Ponudbe so bile v tramih. pšeničnih otrobih, turščici ter rdečkastem belem In rcirencm krompirju.
ZAGREB. V e i t k t i h tendenca asspr-;-atenjena. Večji promet beležita Eskomptm in vojna škoda. — V devizah je b'.a danes tendenca slaba. Tečaji vseh d»vu so bili napravljeni v glavnem na p*:\.cvi višini: le Newyork ček in d:v'za na svum sta bila za nekaj točk slabša. Blaga je bi'.) dovoli In Narodni banki ni bilo treba intervenirati Promet precej slab; le v d^.izi na Švico je b"l nekaj večji. Notirale so d e-v i z e: Dunaj 863 — 8S3, Berlin 1470.5 d 1485.5, Ha!!ja izplačilo 253.3 — 256.3 č-k 253.3 — 256.3, London Izplačilo 295.2 do 298.2, ček 295 — 298, Newyork ček 61.4 do 62.4, Pariz 319.5 — 324.5. Praga 182 5 lo 185.5. ček 182.5 — 185.5, Švica 1192—1207. ček 1191.5 — 1201.5; valute: dolar 60.f> do 61.6, mK 0.0S6 — 0.088; efekti: bančni: Litorale 59 — 65 Trgo 15 — 16, Esk rr-ptna 105 — 106, Kreditna Zagreb 105 — 110. Hipo 58 — 59, Jugo 99 — 100. Ljublja-sV.a kreditna 217 — 2.n, Praštedintia 830 — •> I. Slavenska 72 — 73 Srp<-ka 130 — 131, Narodna 0 — 3700; 'ndustrijski: Pk-.pioa^cl-a 42 — 43. Drava 190 — 200. Dubrovačka 450 do 460 Sečerana 635 — 650, Isls 60 — 61, NIhag 45 — 50, Outmann 440 — 445, Sl^vr-nlja 54 — 55, Trbovlje 405 — 410, V^^on Osijek 95 — 96.5, Vevče 100 — 0; dr?a/-nl: 7-odst. posojilo 0 — 63. volna šW'a per kasa 158.5 — 159. obračun 1J9 — I'V)
BEOGRAD. Tendenca nestanov;tna. Nr-tirale so devize: Dunaj 870 — 872. Berlin 1475 — 1477, BudimpeJ-a 0.086 -0 0*6?, Bukarešta 28.25 — 28.75. Italija 254 5 do 254.75, London 296 — 296.75. Newy-rk 61.75 — 61.9, Pariz 320 — 321, Praga 183 /5 do 184. Švica 1196 — 1197.
CTRIH: Beograd 8.35. Newyork 51830. London 24.80, Pariz 26.80. Milan 21.32. Tra. ga 15.375, Budimpešta 0.0072, Bukarešta 2.45 Sofiia 3.775. Dunaj 73.
TRST: Biograd 39.25 — 39.45, Dunaj 341
—	347. Praga 72.25 — 72.75, Newvork 24.25
—	24.35, Curih 469 — 472, dinarji 39.10 — 39.40. 20 zlatih frankov 92 — 94.
DUNAJ: Beograd 11.46 — 11 50. Milan 29.12 — 29.24. Pariz 36.66 — 36.82. Praja 21.035 — 21.115. Sofiia 5.1575 — 5.1975. Cu. rih 136.83 — 13733. dinarji 11.45 — 1131.
PRAGA: Beograd 54375, Dunaj 477.25, Rin 13*..75. Nevrvork 13.80. Curih 635.
BERLIN": Beograd 6.782. Dunaj 59.06, Mi. laa 17.25, Praga 1143, Curih 80.SK.
Sokol
Predavanje posL dr. Pivka v Ljubljanskem Sokolu
V soboto zvečer je v veliki dvorani Narodnega doma predaval posl. dr. Pivko o cSokolstvu ln naši nacijonalni borbi za u.'s-dinjenje«. Predavanje Je bilo razmeroma dobro obiskano. Starosta Sokola Boiorr!' Kajzelj je uvodoma pozdravil v prisrčnih besedah predavatelja g. dr. Pivka, ki js nato v svojem predavanju najprej omenjal velike sokolske ideje Tyršovega telovadnega sistema. Po načelih' ustanovitelja Šolstva je bPa od početka glavna naloga 's telovadne organizacije, vzgojiti telesno in d'.> ševno močan narod ki se bo mogel osvoboditi tujega jarma. Sokolstvo je to svojo nalogo vedno točno izvrševalo in ko je izbruhnila svetovna vojna, se io Je zlasti češko Sokolstvo popolnoma zavedalo. Slab?-* Je bilo v tem pogledu med jugos1oven<k;-ml Sokoli, med katerimi so se svoje velike naloge v polni meri zavedali poedlnci, mel-tem ko so sokolske množice čutne s"cjo dolžnost bolj podzavestno ter Jo tudi skušal Izpolniti. Predavatelj je z navajinje zgledov dokazal, kako so Sokoli deia'i zi osvobojenje izpod avstrijskega Jarmi Na-glašal je velike zasluge soko'sklh delav-iv za priboritev svobode tlačenim slovanskim narodom, ki bi brez sistemat:čnega njihovega dolgoletnega dela bržkone ne bila dosegljiva, ako bi ne bilo duševnega preroje-nja teh narodov potom Sokolstva. Preliv^-telj dr. Pivko Je za svoja temeljita izv,i'i-nja žel med navzočim občinstvom žlv?hd> odobravanje. Predavanja sta se poleg dni gih udeležila tudi starosta JSS Enge'b.*rt Cangl in namestnik delegacije fin. ministrstva. dvorni svetnik Fr. Bonač. Po preJ3-vanju se je vršil prijateljski sokolski sestanek v restavraciji »Zvezdi«.
Šport
Hašk : Hennes 4 : 1 (3 :1)
Naš vsakoleten gost Hašk je tudi leto« posetil Ljubljano. Nastopil sicer ni s kom« pletnim prvim moštvom (bilo je 7 rezerv), vendar pa je pokazal prav dobro in za» dovoljivo igro. Mlado zagrebško moštvo se jc zlasti odlikovalo po svoji tehnični izvežr banosti, ki se je zdela napram domači na« ravnost dovršena. Najboljša je bila kril« aka vrsta z izbornim srednjim krilcem Ko« libašem, bivšim Ccmcordijašem. V napadu je bil trio zelo dober le često premalo od« ločen. Branilca sicer dobra toda čestokrat tako neslguma. da sta ustvarila prav aijaj« ne pozicije za napad SiSkarjev, ki jih pa ti niso znali izrabiti.
Za Hermesa, ki jc odigral s tem letos svojo prvo tekmo z zunanjim moštvom, ta poraz nikakor ni nečasten. Tehnično in tak« tično sicer mnogo šibkejši, je te nedostatke nadomestil z izrednim elanom in požrtvo« valnostjo. Predvsem je moštvo trpelo na raztrganosti napadalne vrste, ki se je le redkokdaj znašla in še to le za trenotke. Vodja napada. Pleš I, je topot igral kot srednji krilec v dobri krilski vrsti, vendar se ni tako obnese!, kot sicer na svojem sta« rem mestu. Najboljša je bila vsekakor obramba.
T«l:ma je bila prav lepa, z napetimi mo« menti ter odigrana v zelo živahnem tempu. V prvi polovici jc bila docela odprta. Prvi gol je pade! v 23. minuti po Križu L Her« mes vehementno ripostira in ko Benkovič v 31. minuti zgreši žogo, pošlje Uršič nc« ubranljivo v mrežo ter s tem izenači. V 38. minuti zabije Križ drugi gol in dve minuti kasneje Grdenič tretjega.
Kljub absolutni premoči Haška v dru« g-m polčasu ni bila igra nič manj zanimiva. Eno minuto pred koncem se šele posreči Hašku četrtič premagati izbomega Hablch« ta. Križ je bil zopet strelec. Sodil je g. Bc« tetto objektivno.
Frimorje : Klstfenfurter S. V. 3 : 2 (1 : 2)
Z nedeljsko tekmo s Klagenfurter 5. V. je Primorje otvorilo letošnjo mednarodno nogometno sezono ter si priborilo častno in zasl-iireno imago. Tekma ni nudila bogve« kaj lepega, ker Celovčani niso pokazali one« ga, kar smo od njih pričakovali, zlasti ker so bili v celovškem moštvu trije igralci, ki so že igrali v repreientanci Koroik^. Po ne« deljaki tekmi lahko smatramo, da ima Kla« genfurter S. V. moštvo, ki ne nadkriljuje dosti naMh drugorazrednih.
Tekma je pričela s premočjo Primorja, čeprav je to igralo proti vetru. V deveti mi« nuti zabije Erman prvi gol. V 15. minuti se posreči gostom, da po lepi aolo akciji desnega krila Steinerja izenačijo. S'edijo menjajoči se napadi. Vodstvo doaežejo v 43. minuti Celovčani po krasnem, skoraj iz »redine igrišča strelianem prostem strelu, ki ga JanČlgaj sicer drži. toda ioga mu pade iz rok in že obtiči zopet po desnem krilu v mreži. 2e v 7. minuti drugega polčasa se nudi Primorju »rečna prilika za izenačenje. Sodnik prisodi prosti strel proti gostom, ker je njihov vratar neael žogo več kot dva koraka. Iz neposredne bližine zabije Birsa po mdirektnem prostem strelu iogo ter s tem izenači. V 21. minuti pade po Ermanu tretji gol, nakar sledijo ljuti napadi na pri« morjinska vrata, ker so Cdovfani napeli vse sile, da bi odšli domov vsaj neporaženi Večkrat se jim nudijo lepe priliko, toda ostanejo neizrabljene. Tekma konča z zma. go domačinov.
Med gosti je bil najboljši desna zveza Steiner, ki je pokazal tudi nekaj tehničnih spretnosti. Omeniti bi bilo treba tudi rba branilca in morebiti le vratarja. Pogrešali pa smo pri Cclovčanih skupnosti ▼ igri in zmisla za kombinacije. Skoraj vsi pa so pre» cej urni in gojijo boli visoko igro.
Pri Primorju je majal napadalni trie. £r»
/
Jajpri$odnij{ usIcrsnC darovi!
i zlatno naliv pero
ovka
man v desni zvezi se je izkazal kot izboren strelec in je precej nevaren za gol. Dobro mu je sekundiral Čamernik v levi rvezi, zla« sti ko je Birsa prepustil v drugi polovici napadalne akcije tema igralcema ter pre« vzel vlogo ofenzivnega krilca. V Ermanu tn C-amerniku ima Primorje dva napadalca, ka terima ne manjka one prodorne sile, Id jc potrebna za uspešne napade. Pri Ermanu izgleda, da premalo trenira, ker ni vedno zdržal in je moral večkrat počivati.
Krili nista bili na mestu. V krilski vrst? je šlo nekoliko boljše ko je Vindiš stopi! mesto Arharja. Obramba, zlasti Slamid, prid na. Jančigaj. ki je moral uskočiti namesto suspendiranega Ermana. je branil zelo nc« sigurno. Sodnik g. Vodišek.
Prcdtekma Slovan : Jadran 3 : 1 (1 : 1).
Drui?e nedeljske tekme
MARIBOR. Ilirija je v nedeljo igrala * Mariboru prvenstveno tekmo proti Rapidu ter zasluženo zmagala z 2 : 0. O tekmi, pri kateri je moral sodnik g. Ochs izključiti od vsakega moštva po enega igralca, bomo še poročali.
CAKOVEC: Cakovački S. K. ; S. K. Celje 6 : 3 (2 : 2). Celje je gostovalo v nede* Ijo v Čakovcu ter podleglo v docela odprti igri dobro razpoloženim Čakovčanom. Mo« štvi sta bili precej enaki, le domačini so bili jačji v napadalnem triu, kar je tudi odloc čilo tekmo.
ZAGREB: V medmestr.i tekmi Zagreb : Gradec se je splošno pričakovala zmaga do= mačinov. Tekma pa je s 3 : 3 (2 : 1) ostala neodločena, Zagrebčani so bili v zelo slabi formi. Mantler je zastrelU eno enajstme«' trovko.
BEOGRAD: BSK. : Jugoslavija 5 : 2. Rezultat je splošno presenetil.
DUNAJ: Sobotne in nedeljske prvenst« vene tekme so zopet prinesle vodstvo v pra venstveni tabeli Amateurjem. ki imajo dve točki več kot Hakoah. ki pa je igrala še dve tekmi manj kot Amateurji. Izidi nede* tje so: WAQ : Sportklub 1 : 1 (1 : 0). Ra« pid : Rudolfshiigcl 3 : 2 (1 : 2). II. neama« terska liga: Floridsdorfer : Hertha 2 : 0 (1 : 0), Sportfreunde : VVeisse Elf 2 : 1 (1 : 1), WAF. : Bevvegungsspicfer 1 : 1 (0 : 0). Tekma je bila predčasno prekinjena, ker je občinstvo vdrlo na igrišče. International : Ostrr.ark 2 : 1 (1 : 0). Sturm 07 ; Germani« 1 : 0 (0 : 0).
Velikanski boi se je na Hohe VVarthe vr« šil med praško Sla\ijo in Hakoah. Pražani. ki so v prvih 20 minutah pokazali igro, ki je že dolgo niso videli na Dunaju, so bili s 5 : 3 (1 : 0) poraženi. Začetkoma je i r« gledalo, da bo doživel velik poraz Hakoah. zlasti ker je Slavija v krasnem stilu zaporedoma zabila dva gola Kmalu nato pa jc prišel preokret. Hakoah je prevzel vodstvo ter preseneti! Pražane z izredno ostrimi napadi ter tudi zmagal.
PRAGA: Vienna : Sparta 1 : 1 fO : 0). Ta tekma je vzbudila precejšnje zanimanje, ker je pri zadnji tekmi obeh klubov na Dus naju končala precej grdo. Takrat je Sparta pri stanju 2 : 3 odstopila. Kljub temu, da srednji napadalec Vienne Kalman Konrad, ki je suspendi-an radi incidenta z Durr« schmiedom, ni nastopi!, je Vienna izsilila neodločen rezultat. Za Sparto je seorta! Hoier. za Vienno Rvba.
Ostala rezultata: <*AFK : Vršovice 2 : 1, Viktorija Žižkov : Meteor VIII. 3:1.
TOPLICE: DFC. : F. C. Toplice 3 : 1.
GENOVA: Nacional (Montevideo) : C. A. Ceno« 3 : 0 (3 : 0). Genoa je državni prvak Italije.
C.LASGONV: Škotska : Anglija 2 : 0.
LIZBONA: VAC. fBudimpešta) : S. C Časa Pia 4 : 2 (2 : 0).
Na$!m športnim kttibom v prmrfane!:. V nedeljo se je vrši!a v Mariboru važr.a prvenstvena tekma med prvakom Ilirijo in Rapidom. ki je na drugem mestu prvenst« vrne tabele. V Ljubljani sta si pa kar dva kluba naročila zunania moštva. Za Li"b« liano, ki ima svojo s*a!no športno tv-Miko. ki ni bogve kako velika, sta dve tekmi oh iste mčasu. pa naj bosta Se tako zanimivi. bre7dvomno preveč. Oba kl-iba morata. z'a« sti če ni ue^dno vreme, riskirati precejšen d-ficit. Prebocat p« tudi ni noben naših klubov, da bi mogel brez potrebe žrtvovari pri tekmsh denarno izgubo. Radi tega bi prinoročali. da se naši kl-hi medsebojno plede tekem z rTaniimi kb-b? sTKjranirp-jo da se izognejo deficitom, ki jih potem tlači celo sezono in ovira pri sklepanju novih te« kem.
Tenniusekcija S. K. Wr!ie poziva vi i-M« no vse svoje lanskoletne člane in os»«Ie ljubitelje tennia»sporta. da pridejo na do« govor v sredo, dne 15. t m ob 6. v dtms^o sobo kavarne «Emona». Na dnevnem redu so prijave članov, konstituiran le odbora sekcije, uvrstitev igralcev, razdeljenie ur igran ia, nabava rekvizitov in končno finan« airanje investicij.
S. K. Primorje. Odborov« plenarna se-« ja se vrši danes t torek ob 30. v restavraciji •Zveida*. Vsled važnosM jo potrebna pol« noitevilna udeležba. — Tajnik.
Izdajatelj tn lastnik: vKonzorcif •Jutra*.
Odgovorni urednik: Fran Brozorfč. TUk Narodne tiskarne v Ljubljani
Od Splita do Malte
Hajdukova turneja v inozemstvo.
(Zapiski udeleženca za «Jutro»).
Nedelja, 22. marca.
Končno !e napočila nedelja, predvečer ,dhoda splitskega Hajduka na drugo velijo turnejo. V naših klubskih prostorih ie vladalo veselo razpoloženje fn dovrševali mo zadnje priprave za novo športno tur-<ejo.
Danes rano zjutraj smo se rbraii na obali, kjer je vladala nenavadna živahnost. Obralo se je tudi obilo naših športnih prijateljev, ki so nam želeli mnogo sreče na tujih zelenih poljih. Parobrod <cA!misea» je ,<dp!ul točno ob 6. zjutraj. Na krovu je zabadalo veselo kramljanje, kajti mirno sinje morje je napravilo na nas mogočen vtis. Ko smo pripluli na odprto morje, so valovi postajali močnejši in oko je imelo pred se-ivsj diven razgled. Čim bolj smo se bližali o teku Visu, tem nemirnejše je postajalo rrorje, V pristanišču Komiža se je parobrod n stavi!, ker so se stroji nekoliko pokvarili. Ta kratek počitek nam je bil prav dobrodošel, ker smo tako vsaj lahko v miru obedovali. Po obedu smo si ogledali mestece in nato kmalu zopet odpluli dalje. Po štlrt-tn-ni vožnji po razhurkaeiem morju smo dospeli na otok Lastovo — v Italijo. Brlo je že mračno, ko ie parobrod krenil povsem va odprto morje v smeri proti fašistovski Italiji. Legli smo k počitku, a kmalu nas je nrebudil glas sirene, ki je javljal prihod v mesto Rarletta. Ob 2. zjutraj smo morali vstati, ker je bil odrejen zdravniški pre-gled. Nas niso mučili, ker so takoj videli, da smo atleti in zdravi jugoslovenski športniki. Pregledali so nam potne liste in vse ie bilo v redu. Tu je ladja precej časa stala in zato smo se v noči odločili, da si ogledamo mesto. Nekaj nas je takoj zapustilo krov in evo, že smo bili v mestu, ki ima kakih -40.000 prebivalcev, precej lepih stavb, a se odlikuje po nečistosti, kakor pač vsa .nžno-italljanska mesta.
Torek, 24. marca.
Ob 1. zjutraj smo odpluli dalje proti mestu Bari. Krasen razgled se nam je odpiral na italijansko obalo in globoko smo se dl-vili krasotam sinjega morja. Pluli smo tik obale mimo mest Trani, Bisceglie in Mol-
fetta. To so lepa mesta, ki Imajo po 50 do
70 tisoč prebivalcev. V Molfetti smo maio časa pristali in nato dospeli v Bari. Krasno mesto z divniml stavbami, lepimi parki In spomeniki. Mesto šteje okrog 150.O00 prebivalcev: presenetile so nas zlasti nizke cene vseh življenskih potrebščin. Italijani so nas prav gostoljubno sprejeli in potem v velikem številu spremljali po mestu.
Sreda, 25. marca.
Ob 13. smo sedli na vlak In se odpeljali mimo lepih pokrajin do mesta Taranta, kamor smo dospeli ob 17., nato pa šH takoj tia dolgotrajno, celonočno pot proti Reggiu.
Četrtek, 26. marca.
Oh 7. zjutraj smo bili v Regglu. Tu smo zapustili vlak in se zopet vkrcali na ladjo, da nas prepelje na Sicilijo. Sledil je najzanimivejši del našega potovanja. Diven je bil zlasti pogled na Etno. Ob 17. smo dospeli v Sirakuzo, kjer so nas pričakali znanci iz Splita, ki žive v mestu in okolici. Ves večer smo se veselo zabavali in dva Sicl-fijanca sta nas kratkočasila s prijetnim svi-ranjem na gosli.
Petek, 27. marca.
Ob 6. zjutraj smo bili zopet vsi na ladji, da napravimo zadnji del našega dolgega potovanja. Ko smo dospeH na Malto, smo bili vsi zadovoljni, žeieč si prer>otrebncga počitka. Malta sestoji iz več mestec, ki tvorijo skupaj pravo velemesto. Življenje je zelo živahno, Inka polna ladij. V oči pa ti pade veliko število cerkev. Mesto je čisto, večji del prebivalstva tvorijo Angleži in Italijani. Bili smo prisrčno sprejeti in dobili krasne sobe v lepem hotelu. 2e zgodaj smo legli k počitku, da se pripravimo za borbo, ki nam prinese zmago ali poraz.
Nedelja. 2S. marca.
Ves dopoldne smo se včeraj marljivo pripravljali za borbo, ki je bila določena za 15. popoldne. Z udobnimi avtomobili so nas ob 14. odpeljali na igrišče, ki je bilo že polno športnega občinstva.
HAJDUKOV! IGRI NA MALTI. Hajduk : Schlema Wanderers F. C. I : 1 (0 : C).
Za našo prvo tekmo je vladal velik interes. Na lepem igrišču se je zbralo do S000 ljudi, ki so z napetostjo sledili živahni borbi. Publika je simpatično jklamirala naše
igralce, ki so — dasi precej izmučeni —
predvedli lepo Igro in t uspehom kljubovali tukajšnjemu močnemu moštvu. Potek igre je bil normalen In tudi rezultat je popolnoma realen. Po igri smo bili vnovič živahno pozdravljam od publike, ki nas je spremljala do hotela, kjer smo bili sijajno pogoščeni.
Danes smo igrali proti močni reprezentanci celokupne angleške flote.
Hajduk : Prek Navy 3 s 2 (0 r 1).
Za današnjo tekmo Je vladalo še večje zanimanje, kajti Jakost tega moštva je izredna. Lahko trdim, da je to najmočnejše moštvo, ki Je doslej igralo s Hajdukom. Publike je bilo nad 12.000, kar je za Malto rekord. Z rezultatom smo bili izredno zadovoljni In tudi publika je bila navdušena nad našo lepo kombinacijsko igro, ki nam je prinesla zmago.
Podnje.
Popisi
KAMNIK. Narodna čitalnica v Karmikn se toplo zahvaljuje gg. Vrančiču In Juvan-cu za ve'iko delo in trud ob priliki uprizoritve zadnje Igre. Ni vaju strašilo s!'u-» Je-lo in ne ovire, ki so se stavile od Izvestrih strani Pribiti moramo, da sa Izvršila prevedbo, vse prepise not in viog popolnima brezplačno ter za nastop nisra zahtevah ni-kske honeraeje. Uspeh — t: ko gmoten ki-kor moralen — je nad vse razveseljiv Le tako vztrajno naprej. Jaka volja za pošteno, požrtvovalno delo pren-aga vse o\rre —le slabiči zlezejo pod klop. Vse pričanje in hvcla tudi pridnemu Igralnemu osebju ter članom orkestra, k! so z veliko p>-žrtvovalnnstio, ljubeznijo in razumevanjem pripomogli do lepega uspeha.
IG. Pri nas smo tako napredovali v plakatiranju, da se bolimo, da ne nastane konkurenca znani ljubljanski Aloma Cojnnanv. Da se stvar le preveč ne zavleče na d:tyo, bomo z drure strani zaprosil1 tkzv »pa-tent> za našega dušnega pastirja g. kaplana Milavca in obenem naročili tndl lestvo in kiblo z lepilom. Kako se ie trudil In spr-njal po zidti. Ker pa Je vseeno premajh.n,
Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 20 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
2enUve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I-—. Najmanjši znesek Din 10-—*
Slamnike In svilene klobuke
vsakovrstno preoblikovanje prijiorofi M J«sllJ. ,-|.-mž!;ov» ulici Stev. ST
SHVe za fssrltlmaclje
jz-Muje najhitreje fotograf
H i h * e r tjana VulTMorjM trg 6J-
Vsakovrstne
VJohtiVe
nafritan«, »d 120 Din 7>re} pri Starhlj- - Ma.i-nke, LjnMjaro, Jidovska ■II'*.
154
Strojevodja
fram-tan. ?	kol
I s u 5 p ti ključavničar, p« rpr^t-ie ▼ .talno plnfho. — I nrrt^h« na rcnravo .Jntra, rod »TjfjrraSan »trojevo"* Kt.. 3Sf»V	"B?9
Kuharico
/®fi»!Tn. ftsrn 55—41 let, ti M oprr.vliala iadl
■■l.i. 1358 rodbina S »-rh. Pona'h« na ra.lov: TTaramata. Z . m n n. Faramatlna nlio-a Ster. IT.
7WH
Foirorterii
RP^TIVI, <""» ra-^favanje n	v?.!« krnje
pirvvvni!®. 6 9 i š 2 e i a. —
ni na.liv: Na«*1-W lii"nrno 4ru5lvtv, Ma'a V^^nlt,.	7024
TVn
I- s. v— -0'tT-r * V m-
^'ni^a rlncvro Tiri profTa'1, o^ao-r« iw*T.''ovenIn ni-
rtv '»Rbro vnt»T^ni>i rosvq-
<T."-sVih fkrntev. orlr. ao«. r ur tn	* in. VaKno
-n tr<r. notnlv«, treoveft. Invalide itd. Ponntllie Trt* «}''-'Virrfca obl3!t> na "ir. «.!ti*ra».	7939
Oost'lnJšVo Jmksrloo
tieonnretiPO	m-
•akarlro. v .prelme. — Popiv*^« na nn-a-n cjutn"
fnij ,Pr.=tnna	7>74
Orožnik
fsHe rtaln? in friTrema
!lti51» nri fcikfjn vr<"]etn
rn-liffn ali inda«triii t FlnvrMM. — Kartoni la^ko o.! M.—SI. av-mrta 102S. r<-nn*>>» na nnravn .Jntra. rM šifro	88S»>.
7ST7
Š'v5lia
T7v»Sn«na v šivanjn
eMek. lto«t-nnov in nor-'la. rra Šivat na dnn. Ka-lnv oprava .Jutra.. 7R27
Sod ar
<»'>ro Hit'>t» tn	rrno»'n
.nfl Vctaratvl.	»ln«>«.
TonuiOi« na rniraro	.Jntra*
.Sodar 9S40..	T798
Prodajalka
itareJKa m o!, «15» t»«1i
trgov,kih io piaarniSklh del ter dol-ra aranierka izlolb, ieli premenlti merto, najraje v Celju ali Maribora. Ponudbe na upravo »Jutra, pod .Dobra moi S630>.
7819
Šofer-kljiičavničar
!eli premenlti tnoplo. Event pr pravila iivrSuie ram. — Nartopiti bi mocel 20. apr. Cpniene ponudbe na upravo •Jntra. pol .Zanesljiv in poSten 8643».	T7»4
EleVtromonter
v-?? in.lalarii.kib, proatj-vodnib in dnisih T »o 'triko fpadajofih del, lil« .luibe rri kakem podjetjn v Ljubljani, ki rabi mon-teria ia montalna dela. — Gre tudi v kako elektrarno v Floveniji. — Cenjene i<>-nudbe pod »F.lektromonter, na upravo «Jutra». 7930
Trgovski pomočnik
me»ane, po.ebno fpecerljjke rtroke, joliden in delaven, leti svoj« eedanjo neodpo-vedano meeto spremeniti. — Fonuibe na npravo .Jutra, pod «Fr. 8725».	7949
Kniigovodja
koreiT»nden». ve«f sloT»n-*keira. nem^ketra in italijanskega jerika, i55e rapo-»leni« » popoldanskih urah. Ponudbe na npravo .Jutra, pod Šifro «Samostojen 11».
7978
Matematiko
ponfnie profesor proti internemu bonorarJn. — Ponn ibe pod .Matematika, na nnr. .Jutra*.	7967
Otroški vf>7'etft
SPOTtTN-t (n
I.rKPt'7Vl po najniJii c-ni in največja mlo-a Prodaja na obroke — .TPlFIt1?,^. F B L. tovarna dvo-kole« in otrnKkih voiičkov. Lju>'lTana. Karlovčka e. 4. Ceniki franko.	187
Moško kolo
malo rabljeno, posteljo 1» sivo moško letno oM*ko. i malo no5eno. proda Vrtafl-1 nik. Dunajska cesta St. 4T.
7862
Električni aparat
za masTPnie
^po7roma nov, po proda za po!ovift~.o erno. K»s1ot l>ov» upr. .Jutra*. 7848
Otrofil voT*čck
ponislan In košara, oboje f'obro ohranjeno, » proda. Naslov pove npr. .Jutra*.
7826
Sna!n:ca
temnordefa. it {eSnje-repa
lesa in knhinja. novo, »e n-odno proda. Dopl«» pod
.Vrodao* na «J»,"*>
7819
Orehe
rudi t dobri kakovo.fi In I« najniiii eeni tvrdk« 1. KNKZ, Ljnbljana, Gospo-tTetska cesta 8. 7/4.3
Šamot-opeko
In Samot-moko, nrlporo^a F. Hočevar, Liubljana, Dunajska cesta 8«.	7689
Oprema za jedilnico
ne va, »e »"rodno proda. — Naslov pove npr. .Jutra*.
7636
Motorno kolo
inamke «Wan-ierer*. 4 Kr. se proda Oirleda in pojasnila se dobijo pri Bare-MJs, Ljubljana, Dunai-k.i resta.
Sadike nageljnov
se porenl prodajo t Goru-povi ulici 17.	7940
Jedilno orodje
srebrno, 36 komadov, se poceni proda. Naslov pove uprava .Jntra*.	7944
Pisalni stroj
.Ideal*, dobro ohranjen, se ceno proda. Naslov v npr .Jutra*.	7932
Bukovo osrlie
po va?onib. dobavlja Zeljem! Maidan i Talionn, Topusko, Hrvatska. 7939
Proda se sako in iportna
moška obleka
ter M»5e. Vse dobro ohra-nieno, cena niikn. Ogleda se lahko v popold-nskih Rimski cesti 9-11,
nrab na vrata 16.
7934
Pozor, kovači!
pris alki
Dobiva m pristen in najboljši kovaSki premos po
nainilji ceni oo'l naslovom Premogovnik Bv. Ana, pošta Hakole pri Poljfanah. 7942
Ptetilni stroj
8/SS cm, preda V I d o v I IS. Simlentovska ulic« ft. 11'!.
7971
Izredna priiika
▼sled odpotovanja Fe preda posamezno ca 100 kosov pristno usnjatib damskih torbi,\ denarnic, doz za smotke, Izdelki najboljše tverniee »Karstadt fc Co.», tlamburc. Znatno znižano oil tvorniikih cen. 0?led samo od 4.-7. ure do 12. t m. v hotelu .Tivoli*, soba tt. ti. I- nadstropie.
7913
Prazne steklenice «OdoI»
k c p ■ J • dro-erija Anton Kane, iinova. Židovska nI it. t
Llnolenm prepros«. « kupijo. — 1'onn lb« na npravo .Jutra, pod »Linoleum*. 7911
Pe?'str. blagajna
mala .Kationa!*, s« kupi. Ponudbe na upravo »Jutra* pod .Blacajna 3745». 79*8
Srebrne krone
se kupijo. Ponudbe na npr. »Jutra* pod iifro »Krone*.
7463
Suhe mavrohe ali smrčke
kupujemo P	Krpe i smo
"	tudi za snhe
pobe jurčke.
Ssi"r S Ko
mm
Trgovino
z manntakturo — najbolje vpeljano, v Ljubljani, se prav npodno proda. — Ponndbe na upravo Jntra* pod .Priložnost*, 7754
Liniliri i
7224
Lepa vila
z manjSim posestvom, pripravna za letovišče, tik kolodvora na Dolenjskem, se proda. — Naslov pove uprava »Jutra*.	7891
Proda se stavbišče
ob poti v Ro2no doline, v izmeri 14000 m', event. tndi poram^zne parcele. — Pojasnila daje uprava »Jutra* 7726
Vila
v blliini mesta Olja. koma i * minut od koledve-a. v nnilepgi le-i .o dve vili 2 vrtom, stavbnim prostorom in po-podarskim poslopjem. mdi smrtnega slučaja takoj za prodati. — 01,'ekti se skupno ali raz-delieno oddajo. Pojasnita daje posestnik hotela <IM poŠti« v Celja.	7693
niša
zraven trlavne ce**o, ▼ bTl-žinl Ljubljane, se takoj p-o-'a. Naslov pove uprava »Jutra*.	7946
Vila
lepo urejena, e sadovnjakom in vrtom — skupno 40S7 m* — v najlepSem delu m-sta Celje, se proda. V vilo je napeljana elektrika i» plin ter imi tudi ko;«lno sobo. — Poizve se: I je, Jurčičeva ulica St. 2 791»
kopa 0*1 j<
Posestvo
* lepim stanovanjem, tik Ljubljane, se pro 'a. Naslov pove uprava .Jutra*. 7254
Parccla
n stavbe, poceni naprodaj. Po?asnil.i daje Andrej Jakopič, Hala vas 14, pošta Jeiica.	">963
Proda se prav lepo kmetsko
posestvo
v prijazni vasi Libellčab. dobro uro od Dravocrada. Zelo prostorna hiša in ra»-seino renov. co«podar»ko poslop;e. l'ovsod e|ektr:ina raz.vetljava. — Ge>podar«kl stroji na poson z vedno močjo na lastni zemlji, mogoč domač mlin: vodovod, debre kleti, veliko dvorišče; 23 oralov zemlje, od te ca 10 oralov njiv, dobr: travniki za vrrejo do 15 glav iivine, cozda za potrebo. sadja v dobri letini za 80 potov« iakov mo>ta. Posestvo je blln občine, šele in cerkve. — Podrobna izjasnila daje resnim kup-cem Ivo Močnik, aadočiteli v Libellčab.	7MS
Veliko skladišče
suho. • pi.arno, s« tokoj odda. — Motam se proda
velika orehova P15AI-NA KTZA. Ce-ta ra Goren;«ko i-leznico St. 22	7922
Soba za pisrrno
če me-oče s predsobo, v •re,'i:«-.i metta. se i i č e. Ponn Tl>e na upravo .Julrs* pod .Pisarna.,	7963
Ukal
ali skladišče. ISČ,em sredi mesta. Ponn tbe pod IHro •J/ikal 3749» na upravo .Jutra*.	""
Stanovanje
(komfortnol. ob«toječe ix 8 sob. v novi vPi, blizu centra, odda za maj .Pesest-, Sv. Tetra 24. — Odd» »ulj več mesečnih sob. 7874
OpremMena soba
z 2 posteljama, se takoj odda na Vodovodni e**li St. 297.	7865
Dve prazni sobi
se oddat« v novi hiši la-kon.kemu paru brez otrok. Naslov pove upr. <Jn'-a,.
7853
Soba. event. s brrno
se odda dv°ma so'Mnlma (rospodičnama v sredini mesta. Kje, pov« npr. .Jntra.
7837
Sobo
mimo In »pafno. t eleVr. ra-svetljavo. i S č C -oliden -n-pod s 13. aprilom. — Ponn-,K* na nn.avo «Jn*^» pod .K. VI. 23». 7745
Z^rncnlnm Pla^ovsnl« t 4 sobami za večje (S_7 »obV Ponndbe na unravnlStvo Jntra» pod «SU 8313».	732»
Oorpml'eno sobo
lepo. s po.ebnm vbodom. 0^'am. Naslov povo up-ava .Jutra.,	7937
Ak^rte-^ik
iSče s 1. majem lepo sobo. Ponu'be na upravo «Jut"» pod «1. maj*.	7920
Soba
. noeebnifn vbodom, so takoj o-','a eo-podn. Na»lov pove ujTava »Jutra«. 792S
Dve gospodični
iščeta sobo. Naslov na npr. .Jutra* pod iifro .Snafns«.
7909
St^novrnie
v Mariboru, soba hi knhl-«'a • pritlkllnaml. rame-niam «» enako v Llnhljani. event. sa prazno sobo. — Naslov pov« upr. .Jutra* 79x1
ja dobil neko «pručko», da Je vsaj tako visoko nalepil lepak, da b: ga ne videli, o?*-roma strgali oni, ki Jih smrtno so\ia?L Kljub temu, da je p'akat nalepllen pr cei visoko (za Orle bi mr.ral biti nižja, da bi videli) so nekatere bistra oči takoj vi d-le. da gostujejo ljubljanski dijaki in upr:£.',re znano «Sumlllvo osebo«. Da bi »e g. kap'*« res tako potrudil za svoje zgubljene ov;e in Jih pripravil na pravo pot zveličanla, kakor se potrudi za častite naše bra»r<«n.c (Orle), bi gotovo užival sloves med ižanskimi občanL Priporočli'vo bi bilo, da si brzda tudi v svojih člankih, da ga ne Mirti zopet kaka občutnejša kazen, kakor je fe bila.
2UŽEMBERK. Pri nas se bodn v VrM-kem vršile občin«ke voli Ive, za kater- pa vkljub vloženim številnim listam ne vladi nit! najmanjše zanimanje. Pač pa se v rad-njem času obrača vse večja pozornost tukajšnjemu poštnemu uradu, čegar rarme'e krlče po rcmcdurl. Vsa čast sedanji po!U-rici gdč. 1. O. za vzorno nradovanle '.n uljudno in uslužno občevanje s strank imu Vse to pa hudo bode v oči bivšo p >!tp-< upraviteljico M. D., ki Je bi'a svoječasno ra di neprestanih pritožb v cbčo zadpvol.'nnt reducirana in kasneje zopet nastavljena k M podrejena moč. Očividno bi rada, da ss z^ pet povrnejo stare razmere. Toda zaporni naj si, da se časi njenega paševanja n kdar več ne povrnejo.
GRAHOVO PRI CERKNICI. (Zahvab). Gospod Alojzij Kraje, veleposestmk ' dr. v Grahovem je daroval, v znak zadoščsuja. da je demokratski volilcc temeljito zavrnil pred sotfiščem maščevalne nak.me svojega nasprotnika, tukajšnji šoli 100 Din. Srčna hvala!
BELA KRAJINA. Na Talčjem vrhu se le ustanovila ljudska knjižnica. Pri tej priliki se Je sestavil knjižnični odbor, ki Je pregledal knjige in jih uredil. Ker Je stvar 5e:e v povoju, je vsaka knj ga dobrodošli Pcš'-nina se darovalcem povrne. V kritje ra^Vh stroškov se Je ustanovil tudi dnmjtlčni odsfk, ki priredi v ta namen 14. juniji ign G. Tranju Krisperju, notarju v Črnomlia za poslanih 11 knlig iskrena hvala.
SLOVENSKA BISTRICA. Lekarno g M.*. Milana Kniewalda je kup'1 s. Mr. Bran:<lav Mondini iz Dalmacije, dosedaj Kkarnar v
Knjigovodstvo
vpeljuje, pregleda in izpopolnjuje
Vodi kniigo
v podjetjih, ki nimajo la«t-aega osobja
Bilance
seetavlj« in daj« tozadevne nasvet«
«F1DPS»
r»»Titii^ki hiro (rBTTtKtelJ Milan BoeailT) T/nbljana, Anton Knezova ulica §t. 3.
Za velikonočno številko „Juira"
je treba ogase brez odloga na'očiti, ker jih sprejem* "glasni od:lelek uprave „Jutra", Pre5emova nI ca 4 le do pet<a ziti'rai. Za pozneje do<I« „ira'e og'a-e" :n Ir^erate oglasni oddelek ne more prevzeti lamsfva, da pridejo v velikonočno __Številko.
iMiiim»iHniiii'iii''MniviiitiiiMty'"i'Viit"MmnM'Hftiii'i^niin'm
Opremljena soba
t 1—8 posteljama, posebnim vho'om, elektrtiio razsvet-
ljavo, prvo nadstt.. •« odda
visokoiolru ali boljier-u po-spodtt s l.V apriloas. Naslov
dru ali boljier-u 15i aprilo«,. Ka' pove uprava .Jutra«. 7943
Stanovanje
I »ob. kuhinje In rritiklln sr o d d a onemu, ki plača 5 let naprei. ozir. da 15.001* Din na-ra'e. Naslov pove oprava ^Jutra*.	79«0
Majhna sobica
n-«o-opta, sa odda gospodični, ki bl event. imela
M 0,0 posteljnino. Naslov v upravi .Jutra*.	7ȣ9
Mirna gospodična
iSče »bo • posebnim vbodom s 15. aprilom. Ponudbe na upravo .Jutra* pod Sifro »Čistost«.	7970
Stanovanje
obstoječ« ii sobe in knM-nje, se «d-la enemn, ki pla-
ča 2000 Din naprej. Nislov pove nprava Jutra«.
7»83
Sepsrirana soba
se m* > 1. majem v bli-8hii trj» Tabor. — Poim lb« na npravo .Jntra« pod iifro .Udobno ia nemoteno*.
Stanovanje
soba ■ kuhinjo, se o d d * stranki, ki plača W00 Din naprej. Naslov pove (prava
.Jutra«.	7982
Opremljeno sobo
s popolno oskrbo, se odda nelidnemu rn^*>du. Naslov v (pravi- »Jntra«. 7976
i^rsm.

Išoe se dn:žnhn'k
s 50.000 Pin m »el>!o treo-vina na Sn Stajcr-kem. — Dopise na ppdrutnleo • Jutra* v ll.-.ribors pod
Sifro «4000*.	7777
10.000 Din posojila
se ifče za kratko dobo —
Pod Sifro «p!.-nrnost 874-* na npravo .Jutra*. 7953
Mlr»d trgovec
in posestnik na dele!!, !«e izobraženo gospo-lično. ne nad 26 let staro, v svrho tenitve. 1're.lnost imajo trgovko naobralene. Dopise 1 sliko In po'nia (ulovom po^ .Naobratena* na apr. .Jntra*. Tajnost častna zadeva.	759«
Za plrbe
bo velikonočno »JCTTtO, onim. ki lelijo re.nega znanja. preskrbelo Jeninv obnosno nevesto. — Kdor lell čimpreje v zakonski rta«, ae sme zamuditi t« Izredne prilike i« oaj UkoJ poilj* oglas, da se ra erioMi v praznični Iteviiki.
Mlad obrtnik
1 zelo dobičkanosno obrtjo, Ifte Hedljlvo trgovsko naobralene ne na I 35 let staro drniiee. Ponudb« • sliko in polnim naslovom na unr •Jutra« pod .Tenltov 3533» Iajnost zajamčen«. 7586
Dame
ki se 5ele poročiti, a nimajo primernega »nanstva, naj se e'rne'o za posredovanj« na kon-e.tjoniranl bir« »Furtnna* v Barajev*. Pri'etiti j« zn«mk« z* «1-p»v«r.	757T
Milan Vončina Ivanka Vonfina roj. MeWwa
poročena Konjice-Slaribor. 5./IV. fSTi
m
Akade-nlk
lell znanja z damo, katera bi bila vollna materijoln« ga pobirati. Popolna <il-skrecija. Dopl.e aa upravo •Jutra* pod iifro .Pome?..
7935
Dva mlada gospoda
akademsko naobralena, telita znanja radi zabave dvema inteligentnima i( li-vabnima jorpodičaam«. — Poru "-,« na upravo .Jutra* pod .Duet». P0-0J »lik« i( po!® naslov. D;=kr»rija zajamčena • častjo. 7931
Zajce
dobro, srednje pasma, kupim. Potrebujem 4 zajkle tn 1 zajca. — IHnu-l« na unrrvo «Ju«ra» pod mačko »Zajce*.	7941
V p:tek zvečer
Je bila v strani"« v r*»t«v-raepi »Pri Ie»tiH» na Dunajski ee-ti pozabljena listnica s krstnim in drulin-•kim listom. Ker j« list velik« valnosti. se naproSa poStene-a najditelja, da vrne proti nagTadi v opravi »Jutra*.	797S
ZgnbHa se Je
črna nsnjata rokavi«*. Odda naj s« v upr. .Jutra«.
7930

Predtlskanle
ročnih del »a;mod»ro«Jlik v-orcev — po Irvanrednl nizki ceni Pred Škofij« l/l 113
Glavno prodajo
za vso drlavo u novo Iznajdbo, t* preti kavciji odda. Depl.e pod .N«vost» H asravo J«Lra*, T977
Uw& izumila!
Brrzkvarienja blaga kemično saaieme |n vsakovrstno barvanai Ollle'4 152 a
ANTON B O C
liol]!;3M, SeltnlurrTJ i'.S, i. n:istr. Eitn-TiUt.
Išče se
sa vetje tovarni* Sko podjatj«
0 «
treoženjen, ki je samo stojen in vešč v vseh trojno ključavničarskih -'o-llh In strugatstvn. Prednost Imajo oni, ki s<> bili i*po5 eni pri velikih loknmobilah s kon-
dcn'aci:o in žapah. rVmtdbe z Izpričevali ;er 7ahte\kl plače na .Puhlicitas" d. d. oplas ni zavod, Ltubiiana Šeler>burcova ul. 7. nod St. .Za-4706* 4706
Novosti
češkega In angleškega sukna v boga« Izberi priporom tvrdka
A.&E. Skabernfc
l'aM'W. Mrstnitr?St. 10
Srp*kem Paju v Banatu. G. Mr. McfJlil namerava združiti z lekarno tudi dro?« rlja ia imeti v zaiogi vse v lekarniška !d dri*, gerljsko stroko spadajoče predmete. — Trw rovec Draeotla Jerman je prjavit konku z. Terjatve je prijaviti do 15. maja pri okrajnem sodišču v Slov. Bistrici. — Srjem dr« i aprla jo bi sicer precej d-bro oMsk*a In je bilo prignane precej živine, veni^r je b"la kupčija s'aba. ker je primanjkovala kupcev ia so bile cene zelo nizke.
DOBROVNIK V PREKMURJU. Do sedej smo b'll skoraj odrezani od ostalesra sv*ta. Po zaslugi vel. župana g. dr. Pirkmaierja in poštne direkcije pa dobimo sedaj dnevno avtomolvlsko zvezo Murska Scbotj-Oo-brovnik-Dolnia Lendava. Potreb; avtornv« bilskega prometa in koristi, ki jo bodo im — li od nlesa kraj', ležeči ob tej progi. P"»5 ni treba še posebej nanašati, če se pomiri, da je posebno naš kra) od Dolnje Len lave od Murske Srbote in tudi železni?ke post«, je v Beltincih zelo odd.illen in smo I.Tt-ll radi tega slabo poStno z^-ero Z otvorliv';# avtomoblskega prometa bomo dob'va'1 Sto celih 24 tir poprej, kakor do seda). 0»-vel bo pa tudi vej nsta'1 promet — Sioves* na otvoritev bo najkasneje 1. maja.
^)MlltifniftnffiffitiiittMitMtH*Mtt(ttltttt:ttti|t|ll|||t|||UU|||H'^f
CVETKO GOLAR:
VDOVA ROSLINKA
komedija v treh dejanjih je pravkar Izšla.
Cena za broš. izvod Din 25'—,
za vezan izvod Din 35'—, brez poštnine.
N?roča se v knjigarni
TISKOVNE ZADRUGE,
Prešernova ulica štev. 54, nasproti glavne pošte.
_ -lUtlllillllltillilvItiMiiiMiiniiiiiiiiiiitiiirtiiitiifiiinmmiiitr;
Opozarjamo
vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih unravirštvo pismeno reši, brezpogojno pri'ožiti poštnino ia manioulacijsko pristojbino v znesku Din 2'—. Posebno opozariamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti
pošlje mslove od mnlih oglasov. Vsa vprašan a in prošnje glede naslovov od .malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din S--
Ceno se proda
perzijska preproga
(Buchara)
ter turške vezenine. Opleda se in cena pri podružnici .Jutrs*. M*iihor. 1795-a
Ferdo Primožič
parketar In mizarski mojster
LJUBLJANA. Trnovski pristan 4
se priporoča za dobavo in polaganje hrastovih ia bukovih parkett, popravijanie in struženje starih podov in vsa v mizarsko stroko spadajoča dela
2592«
Podeželske odre
o poiarja mo
oh oalcoTeiSe Ecre Iz zlslrke Oder:
Scbtoberr, Zemlja. Živjenska komedija, is Din, po poŠti 75 p več. Srsboda Oovekar, Poslednji mož. Veseloigra, 14 Din, po poŠti 75 p vet Linhart, Županova Nicka. Komedija. Veseli dan alt Matiček aa ioni. Komedija, 10 Din, po petti 1 Din več.
V kratkem Uide: ViQ{-0«Tcku, Narodni poslanco
Naročila aprejema:
zadruga imTn
Prešernova ulica 54.
1
Za velikonočne praznike I
Praška šunka "»a
ter različne dalihs'®«« kakor: »mentola*! afr, s?rdi*o različne
konservir?ne ribe, i-OB«ak, r«m, Cai. Cokoltd-«. likerji v-eh vrst, butal si;a in derertns vina, tempai ec itd. nudi tvidka
F R. K H A M
faasrr«« heteta .Union*. 1787-a Zratno	cer^l
Mnogo denarja
prihranite, ako pred nakupom blaga za ohlcke. perila, srnic, ovratn e, nabavnih rut, šerp, obMsa'k, nogavic, odej. najrazličnejšega drugega b'aga ter usn a obiščtie trgovino, kjer so cene najnižje in sicer pri tvrdki
„DANICA", Majzel & Rajšelj LJUBLJANA, TnriaSM tr«T #»• t-
1660»
VODNE TURBINE
avtomatične regulatorje, zatvornica i« t. d. Izde'uje in dobavlja
ING. F. SCHNEITER - SKOPJA LOKA.
Konkurenina cena.	Prvovrstne reference.
M»t««a.t« ponudb«.	ii>S4-»
ALEKSANDER. DUAAS
VESTOBA DO-GROBA
(LA-DAAE DE-/\ONSOP.EAU)
112
»Kdo je nocoj prežal z mušketo kakšnih dvajset korakov cd vašg hiše. za kamenjem?* «To sem bil jaz, monseiz;;eur!>" «DobrOj grof, ta čas je bil nekdo pri vaši ženi, v va".i biši v njeni spalnici!® «Vi ste koga videli, ki je vstopil v hišo?* eRavno ne, ali videl sem sa, ko je prišel ven.» «Na vrata s «Ne, skozi okno!» «Vi ste ga poznali?» «Špoznal sem »Imenujte mi ga, monseisneur, jaz ne jamčim za rič!» Vojvoda seže z roko po če!u in ustnice mu lahr.o zadrhte. kakor da se hočejo nasmehniti. »Gospod grof, tako mi duše in pnnčeve besede, predno poteče osem dni, vam bom predstavil me?.s, ki vam je ukradel srce svoje žene!» «Vi mi prisegate-3« »Pri segam!» «Dobro, mor.seigneur, za osem dni!» reče grof ir sc udari po prsih baš na ono mesto, kjer je imel spravljene strašne dokumente, za osem dni bom že povsem zdrav, kajti kdor se hoče osvetiti. mora biti jak!=>
In grof ds Monsoreau sc oddalji s kretnjo slovesa katero kretnjo pa bi bil princ lahko tolmačil tudi kot kretnjo s.cž.'<je.
XVIII.
PRIPRAVE PRED DVOBOJEM, KI SE POTEM NI VRŠIL.
Polagoma so se drug za dragim vračali v Pariz razni ple-niiči, med njimi štirje Anžovinci, ki so sledili vojvodi in uživali kot njegovi glavni privrženci stičen sloves, kakor kraljevi plemiči. V kraljevem gradu sta se obe skupini srečali, se dogovorili zaradi skupnega dvoboja z osem udeleženci, in Bussv jih je vse skupaj, prijatelje in protivnike, po takratnem običaju povabil v goste v svojo paiačo. Dan spopada pa so sporazumno določili za čez šest dni. Videli so, da večina njih teh šest dni ne bo preživela, ali sovraštvo in viteški ponos jih je podžigal.
Za vse te odredbe in dogovore je izvedel tudi kralj, izvede! pa tudi Cliicot. Henrik ie nestrpno pričakoval, da se njegovi miljenci vrnejo z gostije, Chicot pa je šel celo za njimi na prežo, in med potjo je tudi vstopil k Monsoreauu, z izgovorom, da vprašuje za n;':govim zdravjem po kraljevem nalogu. Na-
šel ga je v postelji Poset pri vojvodi je pokvaril njegovo popravljajoče se zdravje in vse prenapete vzmeti so grozile, da hočejo počiti. Remy pa je s skrbjo na licu postopal okrog postelje in opazoval svojega bolnika ter se bal za lastni ugled in sloves nepremagljivega zdravnika. Orof de Monsoreau je v razgovoru, kateremu se ni hotel odreči vešče zakrival svojo jezo nad vojvodo, tako da razen Chicota sploh nikdo ni ničesar zapazil. Edini Gaskonjec je pogodil nadlovčeve misli. «Ni mogoče,» si je mislil, «da bi bil kdo tako zavzet za vojvodo Anžovinskega, pri tem pa da ne bi nečesa tajil!« Tudi se je prepričal, da grosova troznica ni zgolj komedija, slična oni, kakor jo je pred nedavnim odigral brez uspeha mojster Nikolaj David. Toda Chicot se je kmalu prepričal, da je zadeva resna in resnična. Monsoreau je zares obolel, in Chicot se je uveril, da ne more podvzeti ničesar. Zato je odšel in sklenil poiskati Bussyja.
Našel ga je v njegovi palači, ki je bila vsa razsvetljena in slavnostna. Vpraša! je slugo, ali se gospod de Bussj- ženi. kajti slavnostno je izgledalo na takšen način. «Ne. gospod, gospod de Bussy je povabil več gospode z dvora in slavi to slavje z gostijo in glasbo!»
Chicot se vrne v dvor in najde Henrika, ki se nestrpno šrta po orožarnici in psuje vsakogar, ki mu pride v bližino. Kralju pove, da so se njegovi plemiči pri Bussyju težko napili sladkih vin, da leže pod mizami.
Ko so se vrnili, tih je kralj sprejel precej nemilostno. Pomiril se :e pa, ko so mu povedali, kako so se zmenili z Anžovinci. celo objemal jih je in je celo zaželel, da se dvoboj vrši takoj drugj dan po Telovem, ker se je tako zelo želel osvoboditi Bussyja in vojvodovih privržencev, plemičev uglednih in močnih.
Monsoreau se je pa po dvodnevni groznici zopet popravil in je zopet pričel prežati na tatu svoje časti. Ni ga pa mogel nikjer odkriti in se je zato še bolj razljutil nad vojvodo, vedno bolj uverjen, da je on njegov edini in najopasnejši tekmec, ki ima svoje nakane z Diano. Remy je opozoril Bussyja na prekipevajočo ljubosumnost Monsoreauovo, tako da je Bussy opustil svoje nočne posete, zato je prihajal po dnevi redno.
Chicot je do Telova bedel nad Henrikom in posečal redno tudi svojega prijatelja Gorenflota. Opat se je vrlo radoval, ko je slišal, da ima kralj celo namen, da hoče ostati po telov-ski procesiji še ves dan v njegovem samostanu, da bo v po-božnosti razmišljal. Gorenflot, katerega je Chicot redno posečal, se je pa v svoji celici zabaval s kraljevim žaljivceni, ki je prinašal s seboj vedno po več steklenic izbranega vinca. V samostanu se je že celo govorilo, da je Gorenflot pridobil Chicota, da postane menih in da vstopi v niiho^ samostan.
Kralj Henrik je pa med tem podučeval svoje miljence v
sablianju in zlasti jih je učil svojega slovitega neodoljivega sunka, zlasti pa je skrbel za Epemona, na katerega je po žrebu zapadel najopasnejši protivnik, nepremagljivi Bussy sam.
Kdor je tisti čas po noči šetal po Parizu in seveda primemo opazoval svojo okolico, bi bil zapazil, da prihajajo in prehajajo razne postave, oblečene po meniško, pa mnogo podobnejše konjenikom, kot menihom. Takrat bi v okolici palače Gviških tudi zapazil, da je ta palača postala nekakšno tajinstveno shajališče, kjer so se v veliki dvorani vsak večer vršila neka tajinstvena posvetovanja, a okna so bila ta čas trdno zaprta z zapahi. Pa tudi predpoidne so bili neprestano sestanki celih skupin neznancev, a predsedovala je mnogokrat neka ženska, in sicer gospa vojvodinja de Montpensier.
Mestne straže niso ničesar zapazile. Tako .ie prišlo Telovo. Ulice, po katerih je imel iti obhod, so bile polne cvetja. Chicot je kralja prebudil zelo rano. ■
«Aj, ubogi Chicot, vrag te vzemi, slab trenutek si si izbral, ker sem prav lepo samal!» «In kaj si sanjal, sinko moj?» «Sanja I sem, da je Oueles prebodel Antragueta z mojim sunkom. No, sedaj bomo prosili k bogu za srečen izid. Pokliči, pokliči, Chicot!« *Kaj želiš?. «1. kaj? Svojo košuljo, kakor navadno. In pa šibe.» »Raje naroči dober zajtrk. Sibali te bodo danes drugi. In nekoliko se porazgovoriva.« «No, pa naj bo!» In na vrsto je prišel spretno napeljani razgovor o programu današnjega dne, Najprcje maša v katedrali Saint Gcr-main d'Auxerrois. Potem povratek v Louvre. predjužnik, potem procesija po ulicah, poset glavnjh samostanov. Zadnji je glavni, od Jakobincev do svete Genovefe pojdemo, a tam ostanem. Očetu priorju sem obljubil, da ostanem ves dan pri njem v pobožnem posvetu. Moliti hočem, da bo jutri zmagalo naše orožje.« ».laz poznam tega svetega očeta!« pripomni Chicot. »Tem bolje. Spremljal me boš. Kar obleci se in pojdi z menoj!« «Prav. Ali povej mi še popreje, kaj pa bo z dvorjani?« "Spremljali me bodo!« «In tvoja telesna straža?« »Francoska telesna straža pod Crillonom me čaka v Louvru. Švicarji pa na vratih opatije.« »Dobro! Obred bo diven!« »Nadejam se, da nam bo bog hvaležen zanj!« pravi Henrik. »To bomo videli jutri. Pa si li povsem siguren, da prideš do opatije svete Genovefe?« »Seveda? Saj si obljubil!« «Sedaj pa poslušaj mene! Obred mi niti najmanj ne ugaja. Pri obedu pa ti bom povedal povsem drug razpored obredov, in ta obred sem sestavil sam.« »Kaj nai to pomeni? No, pa če bolje znaš, naj ti bo! Dovoliuiem!« »Vse iedno, ali dovoljuješ, ali ne. Prisiljen boš!« «Kai? Kaj? Ali se ti blede? Kaj hočeš reči s tem?« plane nezaupljivi kralj, ki je bil tudi nagle jeze in v nekih stvareh zelo občutljiv. »Tiho! Tvoji uslužbenci prihajajo v predsobo!«
SBHGBBS
Roman
Ulenspiegel \v Lam Dobrin
Junaka veseljaka lz dežele Flanderske. Stane broš. Din 60 — vez. Din 70'— brez po-š'nme. Naprodai v kn i-garni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54. (Nasproti gl. ooSte.)
Modistka
Z. Gorjanc
& Co.
tjubians, Sv. Petra t. 27 poleg hotela Tratnik
priporoča svoje veliko zalogo vsakovrstnih B8imotferne'ft'.h
damskih klobukov
m sini
Sprejema slamnike v prekrojevanj* ter vs3 popravila. Z*'o?a Spaterle-oblik Postrežba točna
Cene najnižje
164-a
Eii io sntla
fOfeaVEiil U
Tini tei-tee
ercilrol.
i
Samo Din 15'-
prvovrstni šifon
za perilo Hodna trgovina
K. KENDfl, Ljubljana
Mestni trg 17
Trgovski loka!
v večjem provincijalnem mestu v Sloveniji prvovrsten kraj v sredini mesta, na križišču cest, (7 m široko, 8 m dolgo in 4 m visoko), betonirano, obokana skladišča ca 80 korakov od hiše se vsled smrti gospodarja proda železninarju. Natančnejši pogoji pod .R. G. K." na Aloma Company, Ljubljana. 1762-a

Preoblfko-valnica
MM ■ ZavriH iresblifciii slai-iih»r|imliil m*; istotakB molke Mm
1374a
■■■■■■■■■■■■■■
Lasna tvrdka iUa
ravnatelja
v tej stroki popolnoma vrrzirar.ega. Imel bi voditi nakup ter prodajo, ter bi radi tega moral biti zmožen laščine. — Res zmožne moči se prosi za ponudbo t navedbo dosedanjega službovanja ter zahtevko plače na Aloma Companv pod „Las 1925".	1832-a
mcHf^nsz




?k
m

i, ' , ■. f l ' ari - ~
Bloiče in film«, daiie-limosa, Satrap, Ko-dak^aglpli, vse loto-po-trebSčine in fotograflčne aparate P.nieman, Contesi, Kečak G8r*r že od 160 Din naprej hna etaino v zalogi
drtgerija Anton fcat simta
ljubijo«, ŽJdcnii ulica t.
Zshievajte ceni*' IT7S-«
MM pndpetniM in PO D PLUTI
vzdržijo vsako vreme, se prožni in hisrreničnl.




Oglejte si
Željra užetc (umi)
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni oče, stari oče in stric, gospod
tvrdke Trebar
Ljubljana, Sv. Petra «. 6 Proti femstvu tndl na obrobe
IS4S a
ako T.OCS kg u v a tri pocinkana 58i 79 mm:,na tirven. kclutima I omoiana, patpune nova, pro* daju sa us vrlo povollnu d« j en m- Upitati: „EI n" za elekt-rSSno industrijo v Mar boru, druSba 3 o. z. Vatrlnjska ul. 1.
ta eapr^flolel

18S3-1
Ob bridki izgubi naše srčnoljubljene hčerke, sestre, svakinje in tete, gospodične
Anice GolavSek
trgovke
izrekamo tem potom naileoSo zahvalo vsem kateri so jo na zadnji poti spremili ali so na katerikoli načia izkazali nam sočutje in sožalje.
Posebei se še zahvaljujemo prečastlti duhovščini ln Pevskemu društvu v St Pavlu pri Preboldu za v.srce segajoče žalostinke ter vsem cenjenim darovalcem prekrasnih vencev.
V Št. Pavlu pri Prebolda, 4. aprila 1925. |J
Žalujoči ostali.
posestnih in blusi dolgoletni dsželni pcslsnec itd.
v ponede1!ek, dne 6. aprila po kratki mučni bolezni umrl.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 8. aprila ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Vavto vas.
Jurka vas, dne 6. aprila 1925.
Jože, Ivan, Albin, Vinko, Matija, Ema, Olga, Vilko, otroci. — Giza Dular ro}. Volkar, IHici Dular roj. Žagar, Zorka Dular roj. Popovič, snahe. — Lojze Vinter, zet. — Duian, Darinka, Desa, Vida, Vojka, vauki in vnukinje.

m<:r£
mg?*
C'
Zobni tehnik
prvovrstna mož, vešč samostojno delan kavčuk in zlato tehniko, s 3 letno onerativno
prakso, išče službe. Nastop po dogovoru. Pismene ponudbe na upravo .Jutra" pod .Zobni tehnik 3?5."	1832 *
Pisarniška nroc
tO Išče za elektrotehnično podjetje z znanjem slovenskega in nemškega jezika ter z lepo pisavo. Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo na M. Leben, Ptuj.	1RM-.
t
SSiiiniiminiiiiiiiiniiiHmn
T " i'T	jg.' k.
Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš srčnoljubljenl soprog, dobri oče, brat in svak gospod,
Josip Kožar
goittlaiear la posestnik
dne 5. aprila 1925 ob 3. uri zjutraj po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v torek dne 7. apiila 925, ob 10uri dopoldne iz hiie žalosti na pokopa-like na Turjaku
Turjak, dne 5. aprila 1925.
Žalujoia rodbina ! I8®i	in aorodniki.