PRAVO MESTO SOCIALISTIČNE ZVEZE JE TAM, KJER SE OBRAVNAVAJO IN REŠUJEJO   PROBLEMI, S KATERIMI SE UKVARJAJO KRAJANI KOT
SAMOUPRAVLJALCI
Razgibano mandatno obdobje
Iz poročila izvršnega odbora o delu krajevne organizacije SZDL Gradlšče v minulem mandatnem obdobju 1975 do 1978
Minulo štiriletno mandatno obdobje je bilo razgibano, de-lavno, polno pomembnih po-litičnih dogodkov, ki so kra-jevno skupnost vedno bolj iz-postavljali kot tisti pomem-ben temelj družbe in s tem delovnih ljudi in občanov, ki postajajo na osnovi lastnega organiziranja političnega in samoupravnega življenja ustvarjalni subjekt pri razre-ševanju vprašanj v krajevni skupnosti, občini, mestu in republiki.
Kljub temu pa še vedno drži ocena, da smo bili pri širših družbenih akcijah uspešnejši kot pa pri trajnem razreševa-nju različnih vprašanj kraja-nov. To slednje tudi ni lahko, ker vedno še ni ustreznih spodbud posameznikov, so-stanovalcev, članov raznih or-ganizacij, njihovih vodstev, itd. za učinkovitejše razreše-vanje različnih vprašanj. Upa-mo pa si trditi, da je politična in samoupravna organizira-nost krajevne skupnosti dose-gla tak nivo, ki zagotavlja vsa-komur, ki se želi organizirano vključevati, tudi ustrezne možnosti za aktivnost.
Krajevna skupnost Gradi-šče ima po obstoječih vendar nepopolnih evidencah 3596 prebivalcev, od tega so žen-ske v večini. Meri 0,4 km2. Vo-lilcev je 2842. Zaposlenih je 1661 krajanov ali 46,2%. Na področju krajevne skupnosti je zaposlenih 250 krajanov ali 15%, v občini 748 ali 45%, drugje 663 ali 40%. Upokojen-cev je 600 ali 16,6%, študentov 300 ali 8,3%, gospodinj 281 ali 7,8%, otfok in mladine do 18. leta 754 ali 21,1%. Sicer je na območju krajevne skupnosti zaposlenih 9318 delavcev, od tega v gospodarstvu 6388. Dnevno se na tem prostoru mudi okrog 30.000 ljudi.
Krajevna          organizacija
SZDL Gradišče ima 2579 čla-nov. Clanarino je do novem-bra 1978 plačalo 2283 članov v skupnem znesku 22.830,00 din.
V minulem mandatnem ob-dobju so v krajevni skupnosti poleg družbenopolitičnih or-ganizacij aktivno delovale na-slednje družbene organizacije in društva: krajevna organiza-cija zveze vojaških rezervnih starešin, društvo prijateljev mladine »Majda Vrhovnik«, krajevna    organizacija    BK,
društvo upokojencev in enota invalidov. Aktivne pa so bile tudi skupine, kot so: kulturna skupina »Nomenklatura«, ka-rate klub, košarkaški aktiv, mladinski tehnični center in društvo akvaristov.
Samoupravna organizira-nost obsega skupščino dele-gatov krajevne skupnosti (60 delegatov), svet skupščine (13 članov), delegacija za skupšči-no občine (20 članov), delega-cije za skupščine SIS (67 čla-nov), poravnalni svet (7 čla-nov), svet potrošnikov (21 čla-nov), pri svetu krajevne skup-nosti deluje 13 komisij, ki imajo od 5 do 15 članov, in odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
V obdobje, za katerega daje-mo obračun, sodijo intenziv-ne in široke politične pripra-ve na referendum za samo-prispevek II, ki so segale do družin oziroma posamezni-kov, tako da se je v naši kra-jevni skupnosti referenduma udeležilo 91,6% volilcev, za samoprispevek II pa je glaso-valo 75,6% krajanov. Enako uspešni sta bili akciji za vpis posojila za ceste in za pomoč prizadetim v Posočju.Posoji-lo je v krajevni skupnosti vpi-salo 226 občanov, od tega 151 upokojencev, 23 obrtnikov in 52 delavcev iz manjših delov-nih organizacij, ki same niso organizirale vpisa, in sicer v skupnem znesku 640.400,00 din; za pomoč prizadetim v Posočju pa je posebej v kra-jevni skupnosti prispevalo 120 občanov v skupnem zne-sku 33.170,00 din.
Krajevna konferenca SZDL je bila aktivna pri organizira-nju različnih javnih razprav, kar vse je aktivistom in član-stvu omogočalo nova spozna-nja o doseženih rezultatih pri razvoju in uveljavljanju siste-ma socialističnih samouprav-nih in demokratičnih družbe-noekonomskih in političnih odnosov in o tem, da si bo delavec in občan sam s svojo politično in samoupravno or-ganiziranostjo ustvarjal pogo-je za uresničevanje svojih, skupnih in splošnih družbe-nih interesov.
To aktivnost so spremljale različne kulturne manifesta-cije, proslave praznikov in jubilejev, pohodi, razstave, izleti, obiski pomembnih obeležij NOB, prireditve, so-
delovanje z drugimi krajev-nimi skupnostmi tako na Bloški planoti kot tudi na Re-ki, v Zemunu in Gostivarju. Vseh omenjenih manifestacij se je udeleževalo veliko števi-lo krajanov, pri organizaciji so sodelovale vse družbenopoli-tične organizacije, društva in družbene organizacije, šole, delovne organizacije ter svet krajevne skupnosti. Zlasti moramo pri tem poudariti proslavljanje 40-letnice usta-novnega kongresa KPS na Cebinah, 40-obletnice priho-da tovariša Tita na čelu ZKJ, uspele množične proslave 8. marca v Operi itd. Namen teh manifestacij je bil razvijanje solidarnosti, vzajemnosti, hu-manosti, tovarištva, bratstva in enotnosti in s tem revolu-cionarnih tradicij NOB.
Delovanju delegacij smo v naši krajevni skupnosti v ok-viru SZDL posvetili veliko pozornosti. Spremljali smo njihovo delovanje in odprav-ljali slabosti. V prejšnjem mandatnem obdobju smo ugotavljali, da delegacije pri oblikovanju stališč za seje skupščin še premalo izhajajo iz interesov občanov, da je še premalo pobud za sklicevanje zborov krajanov oziroma sek-cij SZDL in drugo. Na osnovi teh izkušenj smo v pripravah na zadnje volitve dali poseben poudarek oblikovanju poseb-nih   delegacij   za   skupščine
SIS, njihovi sestavi, zastop-stvu žensk in mladih. Volilna udeležba na zadnjih volitvah je bila visoka, skupaj je od 2810 volilcev volilo 2457 kra-janov ali 88,07%.
Skrb za delovanje delegacij se nadaljuje. Konferenca de-legacij, ki vključuje vse dele-gacije, se je po izvolitvi že se-stala s predstavniki družbe-nopolitičnih in družbenih or-ganizacij ter samoupravnih organov v krajevni skupnosti, in skupaj podrobneje obrav-navala     program    občinske
Zbor članov SZDL in prvm seja delegatov novolzvo-Ijone krafevne konference SZDL Oradišča, zdruiena s proslavo dneva rapubUkm, bo v čatrtek, 23. novembra 1978, ob 19. uri, v 2. nad-stropfu osnovne šole MmJ-do Vrhovnik, LJubljana, Gregoriitevm 16.
skupščine in posebej vpraša-nja, ki zadevajo našo krajevno skupnost. Delegati so se tudi dogovorili o metodah in vse-bini dela delegacij, o usposab-ljanju delegatov in drugo. Iz-postavljene so bile potrebne lastnosti delegatov, kot so stik s krajani, poznavanje nji-hovih problemov, poznavanje problemov širše družbene skupnosti in sposobnost do-govarjanja in usklajevanje problemov.
Da bi zagotovili dejansko možnost neposrednega druž-benopolitičnega delovanja delovnih ljudi in občanov na območju naše krajevne orga-nizacije SZDL smo usta-novili tri terenske odbore SZDL in sicer Trg revolucije, Vrtača in Majda Vrhovnik. . Pri ustanavljanju in delova-nju izhajamo iz izkušenj orga-niziranja terenskih odborov OF v času NOB, zagotavljamo možnosti delovnim ljudem in občanom za učinkovitejše ra-zreševanje njihovih neposre-dnih interesov na različnih področjih družbenega dela in življenja, na področju družbe-ne samozaščite, civilne zašči-te, pri delovanju hišne samou-prave, sodelovanju pri boljši preskrbi, urejanju komunal-nih problemov, dograjevanju delegatskega sistema, uspo-sabljanju članov SZDL za šir-še družbeno delovanje, sode-lovanje pri uresničevanju ka-drovske politike itd.
Stanovanjska samouprava je v krajevni skupnosti orga-nizirana v skladu z zakonom o gospodarjenju s stanovanji v družbeni lastnini. V krajevni skupnosti je 86 hišnih svetov, le ena hiša ga nima, dobro de-luje zbor stanovalcev, katere-ga člani so delegati zbora sta-novalcev.
Pomembna je dejavnost krajevne konference SZDL pri krepitvi ljudske obram-be, družbene zaščite in civil-ne zaščite, ki je sicer izhajala iz dejavnosti odbora za ljud-sko obrambo in družbeno sa-mozaščito in se preko družbe-nopolitičnih organizacij v vseh oblikah prenašala do nji-
hovega članstya. Lahko ugo-tovimo, da delovni Ijudje in občani vsebino naporov za krepitev ljudske obrambe in družbene samozaščite sma-trajo kot svojo potrebo, zato so v teh naporih pripravljeni sodelovati in se vanje vključe-vati. Podobne so ugotovitve za organizacije združenega dela oziroma delovne skupno-sti zlasti za tiste, ki so pri ure-sničevanju skupnih nalog že povezani z ustreznimi organi v krajevni skupnosti. Po-membno vlogo pri podružb-Ijanju ljudske obrambe in družbene samozaščite že odi-grava delegatski zbor stano-valcev, zlasti po problemski konferenci o teh vprašanjih v naši krajevni skupnosti, kjer je bila opredeljena širša vloga zborov stanovalcev in hišnih svetov.
Pred nami je naloga za orga-riiziranje koordinacijskega odbora za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito pri krajevni konferenci SZDL, ki naj bo politični koordinator te dejavnosti v krajevni skupno-sti ter povezovalec in predla-gatelj novih oblik dejavnosti na tem področju družbene or-ganiziranosti.
Trenutno smo pred izredno pomembnimi nalogami, ki bi jih lahko opredelili s pojmom načrtovanje razvoja krajev-ne skupnosti. To je za našo krajevno skupnost, kjer se ta-ko neposredno srečujeta širši družbeni interes in interes ob-čanov, še posebno pomemb-no. Dnevno se pred krajane Gradišča postavlja razumeva-nje novih zahtev in posegov v prostor, ki so razumljive le dotlej, dokler ne izrivajo ob-čana, mu ne slabijo že itak sla-be življenjske pogoje in ga s tem ne postavljajo v položaj, da sam ne more nič storiti, povedati, predlagati ali opo-zoriti.
Razumljivo je, da je v seda-njem obdobju uresničevanja zakona o združenem delu in uveljavljanju družbenoeko-nomskih odnosrov prišlo pr-venstveno do stikov z delov-nimi organizacijami na po-dročju krajevne skupnosti in sicer zato, ker smo v tej fazi ustavnega preoblikovanja krajevne skupnoati želeli predvsem vedeti, kaj hočejo organizacije združenega dela skupaj s krajevno skupnostjo v interesu njihovega lastnega razvoja.
Zaradi tega je bil junija 1977 v krajevni skupnosti v sodelo-vanju z občinskim svetom zveze sindikatov Ljubljana Center ustanovljen svet dele-gatov osnovnih organizacij sindikata delavcev v temelj-nih  in  drugih  organizacijah
združenega dela, ki naj • bi spodbujal neposredno pove-zovanje s krajevno skupnost-jo. Vidni so že prvi rezultati tovrstnega povezovanja zlasti pri organiziranju ljudskega odpora in družbene samoza-ščite, organizaciji skupnih proslav, kulturnih manifesta-cij, pohodov, športnih tekmo-vanj, največji dosežek sodelo-vanja z delovnimi organizaci-jami doslej pa se odraža v združevanju sredstev Ljub-ljanske banke, NAMA in SDK za izgradnjo vzgojnovarstve-ne ustanove za otroke delav-cev omenjenih organizacij na področju krajevne skupnosti, ki bo odprt februarja nasled-njega leta. V naslednji fazi bo-mo morali najti stik še z orga-nizacijami združenega dela izven krajevne skupnosti, kjer delajo naši krajani. V pri-pravah na volilno konferenco so organizacije združenega dela ponovno delegirale dele-gate osnovnih organizacij sin-dikata, ti pa izvolili delegacijo v krajevno konferenco SZDL. Prav je, da v poročilu vidi-mo tudi delovanje krajevne konference SZDL. Zavedamo se slabosti in jih izpostavlja-mo zato, da jih bomo lahko hitreje odpravljali. Naša kra-jevna konferenca SZDL do-slej še ni bila vedno mesto, kjer bi vse organizirane sub-jektivne sile poenotile delova-nje in poglede na skupna od-prta vprašanja krajanov ter s tem pospešile enotno družbe-nopolitično akcijo za njihovo razreševanje. Kadar smo to uspeli storiti, smo tudi lažje reševali skupne naloge. Ta ugotovitev je pomembna zla-sti za bodoče še uspešnejše delovanje krajevne organiza-cije SZDL, njenih sekcij in koordinacijskih odborov, ki morajo postati osrednje me-sto za delovanje članov, dele-gatov in osnovnih organizacij ZK, mladine, sindikata, orga-nizacij ZZB NOV\ družbenih organizacij in društev, usta-nov in združenj, skratka vseh, ki so zainteresirani in odgo-vorni za razreševanje posa-meznih vprašanj.     radaijevanje