0 letošnji trgatvL Nc zadosluje še za dobro vinsko kapljko samo, če sinii poktna opravila v vinogradu irvršili vestno in po najboljših praktičnih izkušnjah. Za dober vinski pridelek, kakor za rentabilnosl vinogradništva sploh je trgatev in spravljanje mošta največje važnosti, kajti dostikrat je baš nepravilno ravnanje pri trgalvi in spravIjanjn mošla vzrok, da našega vina ne moremo prodati, kakor bi želeli. Pri kiošnji trgatvi pa bo treba še prav posebne previdnosti. Lelos grozdjc ueenako zori, »mnogo ga jt> napadcnega od kisljaka in bolnega od peronospore, oidija in Irtnega pikca. Če hočemo imeti od letošnje- ga {nidelka čiin večjo korisl, tedaj se ravnajuio po masledajik navodiiik: V normalnih razmerah se začenja pri rias trgatcv v prvi poiovici meseca oktobra. Naši južni bratje trgajo isavalno žc v drugi polovici mescra septcmbra. Lelos bo treba pocakati s Irgatvijo do druge polovice oktobra, ako ne bo preyeč dcžeyno. tt je namreč jesen deževna, tedaj trgajamo popiej, diugače pa čakajmo s trgatvijo do najvišje zrelosti, da dosežemo boljšo kvaliteto. Marsikdo se je z% iahko prepričal, kako se množi sladkor v jagodah, zlasli v zadnjem času pred trgatvijo ob ugodnem vretnenu. Od groednrga sladkorja pa tudi zavisi dobra kabovosl inošta in pozncjšega vina. Trgati je po možnosti ob iepem, suhem in solnčnem vremenu. Predpoldne začnim« trgati še le tedaj, ko se je rosa na grozdju vsaj veojitiei že posušila. V spLošiiera raKločujemo dvojno trgatev in sicer predtrgatev ali podfoiranje ali kakor tudi pravijo pafeeAiraiije, to %t poznejša trgatev tistega grozdja, ki je bito ob giavai trgatyi še nezrelo. To bi bilo potrebno ysled lega, ker je lelos, kakor že omenjeno, mnogo pokvairj-aega, bolnega in razlieao zorečega grozdja. Kdor feo toreg hotei imeti dobro kakovost, bo moral dvakrat ali ctfo trikrat btati. Ntaipc«i poberecao vso bolno in pokvarjeno grozdje. Isto sprešanio in mošt uporabimo za domače potrebe. To je predlrgalev, katero izrvedemo kaki tedea dni pred trgatvijo. Za glavno trgatev si naj pripravi vsak trgač dtojno, evenluelno trojno posodo. V prvo posodo obirano samo popoinoma zrelo, zdravo in nepokvarjeno graadje; tudi žlahtno gnilo daje zraven. V drugo posodo ekjenjo vso bolno in vodeno gnilo grozdje ter gnile jagodr. ki smo jih iztrebili iz sicer zdravega grozdja. V tretjo posodo bi pa eventuelno trgali vso nezrelo grozdje. Takšneja grozdja bo ktos prav veliko in bi se izplačalo, 4& ga pustimo na trsu in pozneje potrgamo. Ob ugodneoa vremcnu dozori grozdje lahko popolnoma in se na ta H*»Łia dobro uporabi. Ge je pa nezrekga grozdja prav iuat« ter bi se ne izplačalo ga pozneje Irgati, tedaj ga spraviBBo kar pri glavni trgatvi zase ter uporabimo mešt 7. uspehom za vinski ocet, ki je zelo fin in včasih dra«-fi »A vina. Nikdar pa ne prešamo slabo zrelega gioeijja z zteliam skupaj, ker bi sicer pozneje vina ne mojfi predati. Ak» je ie količkaj MOgoče, trgajmo vsako sorto po*. sebjej, da dobkn* sra-lna vina. Takšna vina se dražje ji>ia*iljjf|*, neg« amežtuia iz sieer enako dobiega grozdja. Na v«#ifc «aču» pa beiean« enako zrele iti enako fine so-rt« z*"sfc. Imbv« yilt« iefcajagoče od dobrik in fiuih sort soaeaB* |n«u§aU m trg, ako želim« vinogradilt e uspek@m. Zat« pa afl| vsak vmogtadnik izbira odslej samo aj.afiMag&<-> sorte za oimayl_iaBfe syojik vinogr*dov. Vino- ne pride zinečkano grozdje preveč z wakoHi v dotik« Zračni kisik kvari mošt in povzroča večkrat poznejšc rjavenjc vina. V slabih vinskih letinah je trefoa pusebiiu paziti na vsako malenkost, ker nam vsak, tudi najmanjši pogrešek utegMe povzročili velikansko škodo. Najboljše stiskalnice za manjše obrate so naše stare kscne sliskalnke. Slaba stran tch sliskalnic je ta, da pride zmečkano grozdje in mošt z zrakom preveč v dotiko. Nič kaj apeiitno ni, ako nečedni možakarji obdelujejo Tir.sko brozgo in tropine s svojimi umazanimi nogami. V tem oziru bi se dale tudi le vrste stiskalnk izpopolniti in bi bile tedaj še boljše. Za velike obrate najboljše stiskalnke so hidraulične stiskalnice^ ki so pa tudi najdražje. Pri prešanju je uporabljati kar najmanj orodja, zlasti železnega, ki je čestokrat vzrok počrnjenja vina. Če se bomo pri trgatvi držali zgoraj omenjenih navodil, ledaj bomo naprešali dobro vinsko kapljico, katero bomo tudi lahko vnovčili. V tem oziru so dmgi narodi, na primer Nemci, Francozi in drugi naprednejši od nas. Oni imajo v te svrhe tudi modcrnejše priprave in večje strokovne sposobnosli. Mi bodemo pricapljali še le črez dolgo vrsto let za njimi. Učimo se torej od naprednih vinorejcev, da bomo dvignili naše vinarstvo do višje stopnje. Iyan Šlampar, ekonoin grajščine Ormož. ...... ., . - . . , .... . •p-a* s slahimi s«iiaa» pi^ nas ne bodo pnšh vec v p-»-Steg-iamrti bo-i« Hi«4 lasUuki ofl jinskega Irga v do|-kd«nm ca«w |>.p.l:;*«a iddjutau. nci iigalvi im |»e'»«j»gu je »agvcčja s»ae*o.sl «©!• b*-Btest«. P*t>*4« jjf fre«i iai •>• uporabt oprati s čitto yod« ia ajkrtti s latitč« ia tmbtmmim* skisaiaje taenik ostaaik«Dr:. BBi «e*UyMa aa«Łta, ki s* ot>yisele «a posodi. Pfaj»'•MCV' ff. pirl kgatrij« ys* |>os*d«, ki piidr pri tea> pv&n, y tvliav inauli t. vrel« yod», y kateri uai« rmetopili ¦ «l«[«4ka s«4fr. ^sk« »a| sr kolikor snogoee naglo, d« sa« w nm k«t, k|«r fc še foStr^ Hoft«ui-»y L«i«s ki s« |e Ml But grt«» ler stn* cde f«re' o6esn i^S* "ek*J !«ti* u> »j#5«T© gr-Mit* smti. ^& P&t**cc se Łp««ain|aM še «« t», da &• srfjbjtidj«' 5*"1" K-»f*a^«ye k»6mro p* imevu, p» bjio«« jp* rem, i* 4 ie memim^ i«.«. -ik«« ¦<- «Pb BBim*. »ednrkoli se fei,is-n« r«W«-MI» M s» UiMi oblaki groEiti ¦ ledean«» hflkm tn je metfnm* »»id» ig. satneri loforeevc k»m-m$. a« m HvM* kriialii im bilt nu&ega ¦utea|«: t «m •PCS1^ fca!jt* I* "*ie h«di«fer iekl<wi zofc i« p« te^t hdK ai*f qf aaet arc«m«H iii Ujdtom . . EadraEajBtc ote«^aje m BMterr Birajtlr k potctrS^iM i-a prtdjmosti, CeC: •M^ ikt fRi-feai ko*Ji, če mc, pri*e p« te straŁni Koferc bree •¦*« ut s pdkleBUikuBi zdkam. R«|_i C»f«rr gft •§** >»oi«| va-aŁi1» « *«n,H, m Ml««ta« ._ JCf straiBiega X«l'«t-c« sam kil že dajm* p««-afcd, s« yni» 4«B»y ie t»yet«y_e yojj-c im saat nakial duč«j»» brskai p* KBptii|ski krwtiki. fcadel «oat m iHe Kofecc m t|H«l Umkaj Bi«g«y* poye«t, kater* (je E««pala p«pirj» diifc«*«* roka res tak«. kakor ae je floigraia y itsnici biee b^bjevemik [jrimeei. Go^>od rajni naž župnik j« vofiml, da Soferca au agrimil na ycliko soboto zlodej, ata^pdk U9 strdjalt ofc priliki procesije y Koejem ie yo- jaSktga reyolyer,ja ui 6odn» krogla, ki je bila ie- «*rdj«a y mk, _je na 8006 korakov zadela Koferc* v nog«. €*•!© «ideyo si je Kofcrc saua r»zpukšal, ko se mu |e tagnojila jfkienka iz noge. ^fosa mu tudi ni odščipw& Trag, flinj^ak s«nl|>eterski grobokop Magdec |> imet p«4 ka.porm naslavljeno mo«ino železo ali past za podfaai'*. Past |<- Lila yisoko n« deski, g katero |e hotel «ri»otgji Koferc jvokriti ceniciit. Ker ni yidel y temni noči, •je oaalo i>»-0Teč od lilizu pogledal im čap past se |« sjMoeila, Koferc jc bil prepočasen s syojim nosom, kl je postal rrtey želeea. Zakaj si je Koferc pierezal yrat ika BWti čisto sam kot sainomorilec, gospod župnik ni za ketoifi. Dostavil |e Łe tamo Kafer6eyi storiji, da ga je rkl pokopati y syarilcn yKgled drugioa y iieblagoslorIfflBi kot m eiyo inego, kjet- počiyala od početka župnije •io daae* sani« dya. Gospod župnik je zaključil Koferkm ifyolufMs r besedami: Eakžno Aiy]jenje, Uka smrt! •jferorice pief>rofc(rgB naroda, da ima anr«ze s t.amim p«lAwMsJtoBM, 6« iii bflc 4obrodoeie, Ijodjo se ae fa bafi, 4 || pnuaortnJb farorlc _f« postalit Iftiiam ia t» «k> K«vfKtfrri, m c«l« fhavm-f« i*l««tatf smbt#. j