Łislnica uredništva. Prejeli smo to-le pismo: . . ., 13. marca 1903. Cenjeni gospod urednik! Vsa hvala Vam, da tako čvrsto zastopate naše koristi s svojim listom. A kar ste pisali v 8. št. pod zaglavjem: .Razmere, kakršnih ni pod solncem" pa vendar ne moremo verjeti, ker ni verjetno, da bi oblastva, ki s tako paznim očesom gledajo, da kak učitelj niti za pičico ne greši zoper zakon, trpela take nezakonitosti, ki bijejo v obraz vsemu učiteljstvu. Pogovarjali smo se o tem z mnogimi kolegi, a nihče ne more tega verjeti, da bi krojača pripustili za u.itelja, izSolane učitelje pa ob istem času silili v nadaljevalne tečaje. Saj vendar nismo v časih, ko se je vršila Malavašičeva povest ,,Zlata vas", ko so imeli minuendo licitacijo učiteljske službe in je postal učitelj oni, ki jo je prevzel za najnižjo plačo. A že takrat je rekel župnik, da naj učitelja pošteno plačajo. Oprostite nam, da^dvomimo. S tem Vas pa nikakor ne maramo žaliti- ampak le mislimo, da ste bili bržkone mistificirani. Dandanes se zahteva od dimnikarja, da ima dokaz sposobnosti in od takega, ki hoče biti učitelj, pa bi se kaj takega ne zahtevalo. Notica je naredila velikanski vtisk ne le med učiteljstvom, ampak tudi med vsem pametno misleČim ljudstvom. Ako mogoče, razjasnite nam to, ker se učiteljstvo zgraža nad takimi razmerami. Neki kolega je rekel: -Pri takih razmerah niso naša zrelostna in sposobnostna izpričevala za drugo kot za na — gnojišče." Tako se pač ne izboljšuje tako grajano zaostalo šolstyo. Oprostite mi, da Vam pisem odkritosrčno. S kolegijalnim pozdravom Vaš .... Nanje odgovarjamo: Ne čudimo se, da ste tudi Vi zašli ined neverjetne Tomaže, saj je bilo tudi nam težko verjeti. A resnice ni mogoče zatajiti. Ker pa je naš princip, da pišemo^ zgolj resnico, četudi bode v oči, smo registrovali tudi to. če pa hočete zvedeti, kje so tiste šole, pojdite v najzapuščenejši košček slovenske zemlje, v črnomeljski okraj, tamkaj zveste, da ni bilo laži v naših besedah. Sicer pa tudi lahko greste po dokazilo na Notranjsko v Ž., kjer Vam povedo, da je ondotna trirazrednica vzgojila učiteljico, ki ji je bila dovolj ljudskošolska izobrazba, dajebila sprejeta v naš stan. Verao pa še marsikaj drugega, kar nam bo ob svojem času še dobro služilo. Zato se kar nič ne čudimo, da poudaijajo to žalostno resnico tttdi nemški listi. Berite samo na pr. „ Steierische Schul- und Lehrerzeitung" z dne 8. t. m. ali pa ,,Laibacher Schulzeitung" z dne 16. t. m. Tako prebaja slava našega imena od naroda do naroda. In slava tistim, ki so tej slavi plemeniti vir!