#

vsem neznan svet, svet bogas-
tva nepreglednih razse`nosti,
bogastva `ivljenja mnogih
`ensk. Zapisala jih je in ustva-
rila niz portretov, v katerih
osebe za`arijo v vsej svoji iz-
jemnosti in ranjenosti hkrati.
Izrisala jih je na spoštljiv na-
èin, na naèin uèenca, ki je za-
bele`il izkušnjo, ki ga prese-
ga. Verjetno se ravno zaradi
tega bralca s tolikšno silovi-
tostjo dotakne val `ivljenjskih
zgodb staroselk iz Sabarkante.
Pred njim `ivo stoji prva
staroselska uèiteljica. Sposob-
na in uspešna `enska, ki po-
stane `rtev obto`be èarovniš-
tva. Pogumna in odlièna or-
ganizatorka dobro plaèanega
dela za `enske. Sramotno za-
pušèena nevesta, ki postane
modra kuharica v misijonski
postaji. @enska, ki zapusti vsi-
ljenega mo`a in èaka tistega,
ki jo bo spoštoval. Mlado de-
kle, ki zavrne splav in se od-
loèi roditi otroka moškega, ki
jo je izkoristil. Vdova s prele-
po izkušnjo skladnega zako-
na. Mati, ki se zna èuditi
skrivnosti èloveškega rojstva.
@ena, ki se ne ukloni mo`u,
ki jo skuša prisiliti v splav, jo
nato napodi in si nazadnje
pripelje ljubico. Vdova, ki za-
vrne vnovièno poroko, zaradi
katere bi izgubila pravico do
svojih otrok. Verna voditelji-
ca, ki je ob mo`evi podpori
nosilni steber `enskega giba-
nja. Kristjanka, ki ostaja zve-
sta veri, zaradi katere so skraj-
ni hinduisti napadli in prete-
pli njeno dru`ino.
Vsekakor gre za branje,
vredno bralèeve pozornosti. In
to ne samo zaradi svoje izje-
me vsebine, kajti v teh krat-
kih zgodbah so elementi, v
katerih prete`no avtobiograf-
ski opis prehaja v leposlovje.
To velja zlasti za opise narave,
ki se s svojo sugestivno lepoto
dotikajo umetniškega. Podob-
no velja tudi za opise oseb,
skozi katerega te stopajo pred
bralca in se ga `ivo dotikajo,
medtem ko je `ivost in gib-
kost dialogov in dogajanja
mestoma nekoliko okrnjena
zaradi avtorièinih temeljitih
razlag, ki slu`ijo za premosti-
tev kulturnih razlik indijskega
in slovenskega prostora.
In vendar je ravno to ena
najveèjih odlik te knjige. Na-
mreè, da je vzpostavila vez
ljubeèe èloveènosti, po kateri
lahko steèe `iv dotik s sve-
tom in ljudmi, ki bi nam za-
radi svoje razliènosti ostali za
vselej nedostopni. Zato nas
lahko skozi Marijino knjigo
tako moèno nagovarja izkustvo
indijske `enske in njene èudo-
vite sinteze `enskosti in ma-
terinstva, prepolne miline in
dostojanstva, igrive ustvarjal-
nosti in `ilave potrpe`ljivosti.
Nagovarja nas izkustvo `en-
ske, ki je z veseljem `enska,
`enske, prepolne `lahtne `ens-
tvenosti, ki je v sodobni Evro-
pi `al tako silno redka.
<$<


	0&

 *
)2AIA!/
@?$
.H

/#
,,
V zgodovini slovenskega
naroda bi te`ko našli obdob-
je, ki bi tako moèno zaznamo-
valo našo sedanjost, kot doga-
janje v Sloveniji med leti 1941
in 1945. Gre za obdobje oku-
pacije ter razkosanja Slovenije,
hkrati pa tudi komunistiène
revolucije ter iz nje izhajajoèe
dr`avljanske vojne. Slovenski
naciji tudi po skoraj petnaj-
stih letih od prvih demokra-
tiènih volitev ni uspelo najti
konsenza o tem, kaj se je de-
jansko dogajalo na slovenskih
tleh med drugo svetovno voj-
no. »Uradna« zgodovina na-
mreè še vedno deli udele`ence
dr`avljanskega spopada na do-
bre (partizane, komuniste) in
slabe (domobrance, èetnike,
vaške stra`arje, Cerkev), zara-
di veè desetletij trajajoèe ideo-
loške indoktrinacije pa je tudi
dru`bena klima obremenjena
z mitom o »narodnoosvobo-
dilnem boju« ter iz njega iz-
hajajoèem èrno-belim prika-
zovanjem zgodovinskih dej-
stev, ki jih je totalitarna oblast
selekcionirala in prirejala za
propagandne namene. Posle-
dica tega je izbrisani zgodo-
vinski spomin nacije ter nez-
mo`nost distance do NOB.
Dr. Tamara Griesser – Pe-
èar zagotovo ni neznano ime
	


2004


med slovenskimi zgodovinar-
ji. Èeprav `ivi in deluje na
Dunaju, se je slovenski javno-
sti doslej `e predstavila z mo-
nografijo o škofu Stanislavu
Lenièu ter ekspertizo o ljub-
ljanskem škofu Gregoriju Ro`-
manu, ki je izšla v knjigi
Ro`manov proces leta 1996.
Dr. Tamara Griesser – Peèar
je leta 1973 sicer doktorirala z
dizertacijo »Stališèe slovenske
de`elne vlade do Koroške
1918-1920«, vendar pa se v svo-
jem raziskovalnem delu zelo
pogosto loteva tematike dru-
ge svetovne vojne na sloven-
skih tleh z vsemi spremljajo-
èimi pojavi (revolucija, kola-
boracija, dr`avljanska vojna).
V njenem raziskovalnem
delu, povezanem z medvoj-
nim dogajanjem na Sloven-
skem, pa še posebej izstopa
odnos komunistiènega re`ima
do Cerkve, ki je bila za tota-
litarno oblast sovra`nik števil-
ka ena. Najnovejše delo dr.
Peèarjeve Razdvojeni narod –
Slovenija 1941-1945 pa je v Slo-
veniji prva celostna obravnava
medvojnega obdobja v Slove-
niji in je plod dolgoletnega in
zahtevnega raziskovanja, saj je
zaradi te`avne situacije (ko-
munistièna revolucija in z njo
povezano brisanje sledov) te`-
ko najti pristne zgodovinske
vire. Veliko le-teh se namreè
nahaja v arhivih, kjer je Udba
unièila precej gradiva in s tem
skušala prepreèiti, da bi slo-
venska javnost izvedela resnico
o medvojnem in povojnem
dogajanju na slovenskih tleh.
Sama knjiga, ki je v nemš-
èini najprej izšla v Gradcu (v
slovenšèino pa sta jo poleg av-
torice prevedla še Nataša Pe-
ternel in Marko Urbanija),
obsega skupno 555 strani, raz-
deljena pa je na sedem vsebin-
skih sklopov. Prvi se nanaša
na dogajanje pred zaèetkom
vojne oz. okupacije, vkljuèu-
joè strankarsko dogajanje, saj
je ravno delovanje politiènih
strank kljuè za razlago neka-
terih dogajanj med vojno in
revolucijo. Drugi sklop
obravnava predvsem okupaci-
jo Slovenije ter spremljajoèe
pojave (deportacije, nasilno
ponemèevanje itd.). Zelo po-
memben pa je tretji sklop z
naslovom Osvobodilni boj in
polarizacija, saj obravnava na-
stanek organizacij, ki jih je
»konservativni tabor« (sem so
zajete vse stranke, ki niso vsto-
pile v Osvobodilno fronto) us-
tanavljal za dolgoroèno pri-
pravljen boj proti okupatorju,
poleg tega pa se loteva tudi
nastanka Protiimperialistiène
oz. Osvobodilne fronte. Po-
sebno poglavje je namenjeno
Katoliški cerkvi, ki je bila po-
memben akter dogajanja,
tako zaradi dotedanje dru`be-
ne vloge kakor tudi zaradi svo-
je konfrontacije s KPS, ome-
njena konfrontacija pa ni bila
samo ideološka, paè pa tudi
dejanska, saj je bilo `e leta
1941 s strani komunistiène
Varnostno-obvešèevalne slu`-
be (VOS) likvidiranih precejš-
nje število duhovnikov. Èetr-
ti sklop (Vojaške enote, policija
in obvešèevalne slu`be), ki je
tudi najobse`nejši, obravnava
vse vojaške in paravojaške for-
macije, ki so bile udele-`ene
v boju proti okupatorju ter
dr`avljanskemu spopadu s ko-
munisti v Sloveniji in Jugo-
slaviji, na primer jugoslovan-
ska vojska v domovini (ki jo je
vodil Dra`a Mihailoviæ in je
imela tako rekoè vse do pod-
pisa sporazuma Šubašiæ — Tito
podporo zahodnih zavezni-
kov), vaške stra`e, Slovenska
legija, Sokolska legija, Narod-
na legija itd. V istem sklopu
avtorica prika`e tudi vzroke in
okolišèine nastanka slovenske-
ga domo-branstva ter (po za-
slugi re`imske propagande)
razvpite domobranske prisege,
nastanek in vlogo »Èrne
roke« ter policije pod vods-
tvom dr. Lovra Hacina. Avto-
rica se v posebnem poglavju
loti tudi VOS ter njene de-
javnosti pri izvajanju komu-
nistiène revolucije (umor dr.
Lamberta Erlicha in dr. Mar-
ka Natlaèena, tragedija v
Cerknem). V naslednjih vse-
binskih sklopih se avtorica lo-
teva še revolucionarnega sods-
tva, smernic za povojno ure-
ditev (v tem sklopu je opisana
tudi vetrinjska tragedija, po-
vezana z vraèanjem domobran-
cem v Jugoslavijo, kjer so bili
pobiti) ter poti v slovensko
prihodnost, ki se nanaša na
prevzem oblasti v Jugoslaviji.
Glede na to, da prièujoèa
zgodovinska raziskava skuša
podati, v skladu s temeljnim
poslanstvom zgodovinarja, to
 #

je zvestoba dejstvom, podobo bis-
tva, ciljev in prakse razliènih
dru`benih in politiènih skupin
v èasu okupacije (stranke, zve-
ze ter (para)vojaške enote), lah-
ko reèemo, da gre za delo, ki
bi ga moral imeti na svojih
knji`nih policah vsak zgodovi-
nar ali zgodovinski »sladoku-
sec«. Ker pa se sama raziskava
loteva dogodkov tudi v po-
drobnostih, je potrebno pazi-
ti, da se bralec ne bi preveè
osredotoèil na posamezne do-
godke in osebe, pri tem pa
spregledal rdeèo nit posamez-
nega poglavja ter širši kontekst
obravnavane zgodovinske ra-
ziskave. Omeniti velja tudi, da
se omenjena raziskava loteva
nekaterih namerno zamolèa-
nih »tabujev«, eden izmed
njih pa je tudi kolaboracija z
okupatorjem, ki jo je povojni
re`im brezpogojno razglašal
za najhujši zloèin, èeprav so
tudi komunisti kolaborirali z
okupatorjem (na primer kola-
boracija komunistov z Nemci
na Gorenjskem leta 1941, Ti-
tova pogajanja z Nemci zaradi
la`jega obraèuna s èetniki
itd.). Prejšnji re`im enostavno
ni priznaval delitve kolabora-
cijo na prisilno, taktièno, po-
gojno in brezpogojno. Dejs-
tvo pa je, da je protikomuni-
stièna stran sodelovala z oku-
patorjem bodisi zaradi taktike
(zašèita civilnega prebivalstva
pred represijo okupatorja) bo-
disi zaradi prisile (komuni-
stièno nasilje), kar pa po med-
narodnih konvencijah ne mo-
remo smatrati za zloèin.
Skratka, knjiga Razdvojeni
narod se tako pridru`uje lite-
raturi, ki z razliènih vidikov,
bodisi preko zgodovinskega
raziskovanja bodisi preko pri-
èevanja razkriva tragièno na-
ravo komunistiène revolucije,
ki je moèno zaznamovala slo-
venski narod. Zanimivo in
pouèno pa je, da tiste politiè-
ne sile, ki so nekdaj prisegale
na revolucijo, sedaj le-to za-
molèujejo, saj bi tako izgubile
alibi pri obto`evanju politiè-
nih nasprotnikov, èeš da za-
govarjajo sodelovanje s so-
vra`nikom. Zatorej lahko re-
èem, da je najnovejša zgodo-
vinska študija dr. Tamare
Griesser-Peèar zelo dragocen
prispevek tako za zgodovinar-
je kot tudi za laike, ki jih za-
nima medvojna ter povojna
zgodovina Slovencev, hkrati
pa omenjeno delo prispeva k
bolj celovitemu vrednotenju
medvojnega dogajanja in s
tem posledièno bla`i posledi-
ce izbrisanega zgodovinskega
spomina.
*5	
 !
>F
Za vedno Lilja (2003), tretja
uspešnica Lukasa Moodysso-
na, ne nadaljuje njegove zaèet-
ne smeri – 35-letni švedski re-
`iser in scenarist tokrat name-
sto homoseksualne provoka-
tivnosti prvenca Poka`i mi lju-
bezen (Fucking Amal; 1998) in
gledljivosti Skupaj (Together;
2000) opozarja na (ne)smisel-
nost `ivljenja v brezbri`ni in
samoljubni sodobni evropski
dru`bi, tako zahodni kot
vzhodni. Èeprav film ni ko-
mercialna uspešnica, saj zaba-
ve vajene gledalce niè kaj pri-
jetno ne budi iz otopelosti, je
vendar zbudil precej pozorno-
sti; veèina kritikov se strinja,
da gre za doslej najboljši
Moodyssonov izdelek.
Za razliko od podobnih
»naturalistiènih« filmov re`iser
nikdar ne prestopi meje dobre-
ga okusa in ne posega po pri-
zorih spolnosti in nasilja, s èi-
mer doka`e, da je brez njih
vendarle moè posneti prepriè-
ljivo realistièen film in tako
doseèi najširši krog gledalcev.
6
Zgodba, ki temelji na re-
sniènem dogodku – samomo-
ru še ne polnoletne ruske pro-
stitutke v predmestju švedske-
ga Malmöja –, pripoveduje o
16-letni Lilji, doma iz »socia-
listiène betonske d`ungle«
nekje na obmoèju razpadle
Sovjetske zveze. Veseli se od-
hoda v Ameriko, toda mama
jo pusti samo, ko odide èez