jUadtžf

iti njih snažcnjc.

Praktično navodilo, kako je
snažiti madeže na raznem
blagu, na kovinah itd.

Iz češkega prevel in po drugih
virih spopolnil B. S.

Založila »Zvezna trgovina« v Celju.
Tisk »Zvezne tiskarne« v Celju.


Predgovor.

Pogostoma se dogaja, da si vsled nepre¬
vidnosti onesnažimo obleko, perilo itd. z raznimi
madeži, da postane vsled tega obleka manj vredna
ali celo nerabna.

In vendar se da vsak madež s primernimi
sredstvi popolnoma izprati in škoda popraviti.

Ker v slovenski literaturi nimamo spisa, ki
bi nam v to svrho dajal potrebnih navodil, in
ker je po mojem mnenju zelo potreben in gotovo
v prvi vrsti našim gospodinjam zelo dobro dojde,
sem si namenil, da tozadevni češki spis prevedem
v slovenščino, ga preuredim in spopolnim.

Upam, da ga krogi, ki jim je namenjen, z
veseljem sprejmejo.

B. S.








Snaženje madežev.

Vsak svež madež se da s pripravnimi
sredstvi veliko rajše osnažiti kakor starejši, ki
se je že globoko v blago zajedel in je že zastarel.

Zaraditega se priporoča snažiti madeže ko¬
likor mogoče koj potem, ko so nastali.

Preden začnemo snažiti, moramo poskusiti
spoznati, odkod je madež. Snaženje se vrši po
večini kemičnim potom, in če vzamemo nepravo
snažilno snov, lahko madež še bolj razmažemo.

Zelo previdno je treba ravnati z barvanim
blagom, ker je treba rabiti le ona snažilna sred¬
stva, ki barve ne raztope.

V kočljivih slučajih se priporoča sredstvo
poprej poskusiti na kakem koščeku (vzorcu) ena¬
kega blaga in šele če ta ne trpi, se z dotičnim
sredstvom osnaži ostalo blago.

Predvsem je treba posebno s kislinami,
n. pr. z žvepleno in solno kislino, zelo previdno
ravnati, ker so te snovi zelo razjedljive in lahko
vso tkanino blaga uničijo. Zaraditega se rabijo
v stanjšani obliki (z vodo pomešane) in se blago
takoj po snaženju z njimi, s čisto vodo izplakne.

Kadar pa hočemo kako kislino stanjšati,
moramo vedno vlivati kislino v vodo, ne pa
narobe. 1 g  kisline na g  vode imenujemo zelo
stanjšano kislino. Če pa ne zadostuje, je treba
še nekoliko kisline dodati.

Zelo previdno je treba ravnati tudi z dru¬
gimi tvarinami (kemikalijami), ki zelo rade gore
in eksplodirajo. To so n. pr. bencin, bencol, čter,

6

špirit, žvepleni ogljik in dr. S temi sredstvi se
nikdar ne sme snažiti pri sveči ali lampi, najbolje
le podnevu.

Madeže snažiti ni težko in se po tukaj na¬
vedenih navodilih lahko izvrši, vendar je treba
včasih malo potrpežljivosti, predvsem pa ročnosti
in izkušenosti, ka: -  se doseže s čestim snaženjem.

Od sledečih navodil svetujem porabljati
predvsem one, ki ne obsogajo jedkih kislin ; to
bodi vedno le zadnje sredstvo, če ne moremo
pri porabi drugih doseči povoljnih uspehov.

Najpoglavitnejše tvarine in kemikalije,
ki jih rabimo za snaženje madežev.

Amoniak je plin, ki se razvija povsod tam,
kjer gnijejo dušičnate, organske snovi. V trgovini
dobivamo njegovo vodno raztopino, ki močno in
ostro diši ter je alkalska (lugasta). Amoniak je
topilo za maščobe, ki z njimi daje mila. Rabi se
tudi za napravo umetnega ledu. Najbolj močna
raztopina amoniaka se latinsko imenuje liquor
amonii caustici.

Alkohol, vinski cvet ali špirit je znana, kot
voda čista tekočina, ki se dobiva s pomočjo de¬
stilacije (paljenja) iz raznih opojnih tekočin. Na¬
vadni špirit ima 95% alkohola v sebi in sedela
iz krompirja ali žita. Alkohol je močno topilo
zlasti za smolnate snovi.

Apno se napravlja, če se žge apnenec
v veliki vročini. Vsled tega izgine iz apnenca
ogljikova kislina in ostane živo apno.  Če pa'
to z vodo polijemo, se z njo hlastno spaja in
daje ugašeno apno.  Če ugašeno apno hudo
z vodo zmešamo, se čez nekaj časa kalna teko-

7

čina zopet učisti, vendar nad apnom stoječa teko¬
čina ni več čista voda, ampak močan lug, ki ga
imenujemo apneno vodo.  Ta se da lahko
spraviti v zamašeni steklenici in je izvrsten pri¬
pomoček za snaženje madežev.

Arak je močno žganje, ki se napravlja v
vzhodni Indiji iz riža in drugih primesi s pomočjo
kipenja in destiliranja (kuhanja, paljenja). Arak
je brezbarvna, kot voda čista tekočina.

Antiklor, glej žveplenokisli natron.

Beljenje platna in drugega blaga obstoji v
tem, da se blago razprostre na solnčnem kraju
ter se večkrat z vodo poliva.

Svetloba, zlasti pa solnčni žarki, razkrajajo
razna rastlinska barvila, in s tem se blago ubeli.

Belina, glej svinčnata belina.

Beneško milo, glej milo.

Bencin je vodnobarvna tekočina, ki se do¬
biva kot odpadek pri čiščenju petroleja, ki nanj
tudi po svojem duhu spominja.

Bencin raztaplja maščobe, se zelo lahko
vname in je torej treba pri njegovi rabi pre¬
vidnosti.

Bencol je ravnotako kakor bencin zelo
lahko gorljiva tekočina in tudi lahko raztaplja
maščobe, smolo, kavčuk, ima pa drugačno ke¬
mično sestavo kakor bencin.

Bergamotovo olje, glej etrska olja.

Bolus, glej glina.

Boraks ali boras je sodi podobna sol,
sličnih lastnosti kakor soda.

Cinova sol ali činov klorid je spojina cina
s klorom. To je bela sol, ki je izvrstno sredstvo
za snaženje raznih madežev.

■8

Citronov sok je raztopina citronove
kisline v vodi.

Če hočemo citronov sok za dlje časa shra¬
niti, ga je treba precediti in nekoliko prevreti.

Citronovo kislino pa lahko kupimo. To je
bel prah brez vonja in prijetnega, močno kislega
okusa, ki se v vodi lahko raztopi. Raztopina
1 dela kisline v 15 delih vode (n. pr. 1 g  kisline
v 15 g  vode) nam popolnoma nadomestuje ci¬
tronov sok.

Citronovo olje glej etrska olja.

Destilirana voda. Voda, ki se nahaja
v naravi ni nikoli prav čista, ker so v njej
raztopljene razne rudninske snovi. Če se voda
izpremeni v sopar in se ta zopet ohladi, dd to
kemično čisto ali destilirano (prekapano, žgano)
vodo. Če nimamo destilirane vode, je še najbolj
■čista deževnica ali snežnica.

Etri. Etri so brezbarvne, zelo hlapne, lahko-
goreče tekočine ostrega vonja in okusa. Treba je
z njimi torej previdno ravnati. Najbolj je znan
etilov ali žveplov eter. V njem se tope maščobe
(tolšče) in smole, rabi se pa tudi v zdravilstvu
in za izdelovanje ledu.

Etrska olja so večinoma brezbarvne ali pa
razno barvane hlapne in ne mastne tekočine,
močnega, prijetnega vonja, ki je značilen za do-
tične rastline, kjer se nahajajo. Za nas so po¬
membne sledeče :

Kafra je sicer trdno telo, spada pa kemijsko
tudi sem. Dobiva se v Aziji iz kafrove lavorike.
Gori lahko tudi na vodi, raztopi se v olju in
špiritu in se rabi tudi za zdravilo.

9

Citronovo olje se nahaja v citronovih ali
.limonovih lupinah. To je jasnorumena tekočina
finega vonja. Hraniti se mora v temnih in hladnih
prostorih v dobro zaprti steklenici.

Bergamotovo olje se dobiva iz lupin neke
vrste pomaranč in je prijetno dišeča, zelo hlapna
v špiritu razstopna tekočina zelenkaste barve.

Lavandljevo (sivkino) olje je etrsko olie,
ki se dobiva iz rastline sivke (Lavendula špica).
Njegova alkoholična razstopina se zove la-
vendljevec.

Terpentinovo olje se dobiva pri destilaciji
terpentina. To je najcenejše etrsko olje, gori rado,
je belorumene barve in močno diši po smoli.

Fižolova voda. Če vzamemo nekoliko be¬
lega, dobro suhega fižola in ga toliko časa v vodi
kuhamo, da se popolnoma zmehča, potem vodo
od njega odcedimo ter jo pustimo ohladiti, do¬
bimo fižolovo vodo,  ki je jako dobro
sredstvo za snaženje raznih madežev. Madež
se namoči z vodo ter se opere s čisto vodo,
brez mila.

Galun je sodi podobna sol, ki se nahaja v
razni obliki v mnogih hribinah. Najbolj znan je
kalijev galun, ki je sladkotrpkega okusa. Rabi
se tudi v zdravilstvu, barvanju blaga itd.

Glauberjeva sol je spojina žveplene kisline
z natrijem in z vodo. To je bela sol, ki se rabi
tudi v zdravilstvu.

Glicerin (ali oljni slaj) je olju podoben al¬
kohol, tekočina sladkega okusa, brez barve in
vonja. Nahaja se tudi v vinu in v pivu ter v
tolščah. Rabi se v tehniki in v zdravilstvu.

10

Glina. Gline so tvarine, ki nastajajo vsled'
prhnenja raznih hribin in imajo vsled tega raz¬
lično kemično sestavo in tudi različne lastnosti.
Gline vlečejo v suhem stanju rade maščobe na
se. Za nas imajo pomen:

Bolus ali lemanska glina, laško terra dt
Sienna, je rjava higroskopična glina, ki je raztopna
v kislinah. V suhem stanju hlastno pije maščobe.

Lončarska glina je bolj nečista glina, nižje
vrste kakor porcelanka.

Porcelanka ali kaolin je bela, prstena tva¬
rina, ki se iz nje dela porcelan.

Suknarska glina (ilo) je kremikove kisline
bogata, navidez mastna glina, zelenkasto bele
barve, ki se rabi pri izdelovanju sukna. Najboljše
je celjsko ilo.

Tripel (terra tripolitana) je glinam podobna
rudnina rumene ali sivorumene barve.

Grenka sol je spojina žveplene kisline z
magnezijem in z vodo, je v vodi lahko raztopna,
nahaja se v raznih grenčicah (grenkih vodah) in
se rabi tudi v zdravilstvu.

Gobe, glej umivalne gobe.

Ilo, glej glina.

Javelski lug, glej lug.

Jantar je smolnata, prozorna, krhka snov
rumene barve, ki se iz nje izdeluje tudi:
razen kinč.

Jesih, glej ocetna kislina.

Kafra, glej etrska olja.

Kalijev lug, glej lug.

Kalijev žveplec je spojina žvepla s kalijem,.
'Po. je rdeč prašek, ki se v vodi topi in daje-
brezbarvno, močno lugasto tekočino.

11

Kaolin, glej glina.

Kisline so plini, tekočine ali trdna telesa,
navadno brez barve in bolj ali manj kislega
okusa. Mi ločimo neustrojne (neorganske) kisline
(n. pr. žveplena, solna kislina) od ustrojnih (or¬
ganskih), ki se nahajajo v naravi v rastlinskih
ali živalskih snoveh (n. pr. citronova, vinska,
mraveljska kislina itd.) Kisline, ki imajo za nas
pomen so popisane pod dotičnimi imeni.

Kilajeva skorja, glej quillajeva Skorja.

Kisli ščavnokisli kalij je spojina kalija s
ščavno kislino (glej to). Dobiva se v trgovini kot
bel leskeč prah in je močno strupen ter razjeda
posebno razna rastlinska barvila. Če se ž njim
blago snaži, ga je treba hitro z vodo oprati, ker
mu drugače lahko škoduje.

Kislo mleko, glej mleko.

Klor je rumenkasto zelen, dušeč, strupen
plin, ki se v vodi topi in daje klornato (klorovo)
vodo (Chlorum solutum), ki ima enak učinek na
strojne spojine, kakor klor, namreč da razkraja
zlasti ustrojna barvila, torej močno beli.

Klornato apno je spojina klora z ugašenim
apnom, snov, ki ima tudi močno beleč učinek.

Kloroform je tekočina etrskega vonja, na¬
sladnega okusa in opojnega učinka, vsled česar
se rabi v zdravilstvu, zaraditega, da vdihan
omami bolnika pred operacijo. V večji množini
vdihan povzroča smrt.

Kreda je spojina apna z oglikovo kislino
in je torej pavrsta apnenca. Za snaženje ima
sličen pomen kakor gline.

Krompir se rabi za snaženje poglavitno
zaradi svojega soka in škroba.

12

Krompirjev škrob se pripravi na sledeči
način. Krompir olupimo, nastrgamo in mu od¬
damo petkrat toliko čiste vode, dobro premešamo
in precedimo čez sito v drugo posodo. S tem se
škrob od drugih snovi oddeli in se nahaja po¬
mešan z vodo v drugi posodi. Če zmes pustimo
nekaj časa na miru, se škrob poleže na dno in
vodo lahko odlijemo. Dobro ga je še enkrat na
ta način s čisto vodo oprati.

Voda, ki smo jo prvič odlili od škroba,
imenujemo krompirjevo vodo.  Če jo pre¬
kuhamo in ohladimo, je zelo sposobna za pranje
barvastega blaga, ki gre rado ob barvo.

Svilnato blago, ki se opere v tej vodi, dobi
lep blesk.

Krompirjevo vodo pripravimo tudi lahko
na sledeči način. Olupimo in nastrgajmo nekaj
krompirja in ga polijemo potem z vrelo vodo
{na 2 krompirja 1 / 2  / vode), ter pomešamo.

Kadar se zmes ohladi, jo precedimo in shra¬
nimo v zaprti steklenici.

Kuhinjska (navadna) sol je spojina klora
z natrijem. Rabi se za soljenje jedil in tudi za
snaženje blaga, ker ima v sebi klor.

Lavendljevo olje in lavendljevec, glej
etrska olja.

Lemanska glina, glej glina.

Lim je dušičnata snov, ki se nahaja v
svežih živalskih kosteh. Najfinejši francoski lim
se imenuje želatina.

Loj imenujemo trdo tolščo živali, zlasti
goveje živine.

Lug. Navadno imenujemo lug vodno razto¬
pino nekterih snovi, ki se nahajajo v lesnem

13

pepelu. Tak lug se pripravi na ta način, da se
lesni pepel (najbolje iz bukovega lesa) polije z
vrelo vodo in ga z njo premešamo. Ko se zmes
učisti, se tekočina — to je lug — odlije. Tak
lug ima v sebi veliko raztopljene pepelike.

Javelski lug (Eau de Javelle) je raztopina
kalijevega klorata. Rabi se za beljenje blaga in
snaženje sadnih madežev vsled klora, ki se v
njem nahaja. Kako se pripravi, je popisano na
strani (3. recept od zadaj).

Kalijev lug je v vodi raztopljena kalijeva
osnova. Hraniti se mora v dobro zaprti steklenici.
Njemu slične lastnosti ima natrijev lug. Oba sta
močna luga.

Magnezija (magnesia usta) je magnezijev
okis, to je bel prah (žgana magnezija), ki se z
vodo počasi spaja v magnezijevo osnovo (magne¬
zijev vodokis), ki je protistrup arzenika.

V naravi se nahaja tudi ogljikovokisla
magnezija (magnesit).

Bela magnezija (magnesia alba) je osnovni
ogljikovo kisli magnezij in se ne topi v vodi.

Maslo je prekuhano presno ali sirovo maslo
in se rabi za snaženje, ker rado popije (posrka)
nektera rastlinska barvila vase.

Milo. Mila so spojine lugov s tolščami, na¬
vadno kalijeve ali natrijeve osnove s tolščnimi
kislinami.

Natrijevo (sodnato) milo  je trdo in
suho in se imenuje jedrnato milo, kali¬
jevo milo  je mehko in mazavo ter se imenuje
zaraditega mazavo milo.

Prvo se rabi za umivanje in pranje, drugo
le za pranje.

14

Po raznih tolščah, ki se jemljejo za izdelo¬
vanje mil, imamo tudi razna mila n. pr. b e n e š k o
(ali marzeljsko) milo  (sapo venetus) se iz¬
deluje iz namiznega (oljkovega) olja, lojevo
milo  iz loja itd.

Žolčno milo  si pripravimo, če 60^ na¬
trijevega mila, 8 g  sušenega govejega žolča, \\ g
sladkorja, 4^ medu, 4 g  beneškega terpentina in
2 g  salniiaka na ognju raztopimo in skupaj zme¬
šamo. Drug način obstoji v tem, da 1 del (na
vago) lojevega mila in pol dela govejega žolča
zmešamo in pri tem dodenemo nekaj očeto¬
vega etra.

Milnica (saponaria officinalis) je rastlina, ki
raste na vlažnih tleh v vsi Evropi. Njene kore¬
nine imajo v sebi saponin, ki se v vodi močno
peni. Če se korenine v vodi kuhajo in se potem
ohlajena tekočina odlije ter precedi, daje dobro
sredstvo proti raznim madežem.

Natron ali natrijev okis se napravlja, če se
sežiga natrij. Z vodo se natron spaja v natri¬
jevo osnovo  (natrijev vodokis), ki se v trgo¬
vini imenuje jedki natron in je v mnogem po¬
doben ugašenemu apnu. To je bela tvarina, ki se
rada v vodi topi in da potem natrijev lug.

Natrijev bisulfit, glej žveplova sokislina.

Ocet (latinski acetum), kis ali jesih (iz nem¬
škega Essig) je vodna raztopina ocetne
kisline.  Navadni ocet ima v sebi okoli 4 od¬
stotke ocetne kisline in se pripravlja iz alkoholnih
pijač (vina, mošta itd.) s pomočjo ocetnega ki¬
penja, ki ga povzročajo ocetne bakterije.

Ocetna kislina je zelo jedka tekočina,
ostrega vonja, ki se dobiva pri ocetnem kipenju

iz alkohola in pa pri suhi destilaciji lesa kot
postranski pridelek.

V trgovini se dobiva pod imenom ocetne
esence  in se z vodo zelo stanjšana rabi za
ocet (kis).

Kakor z vsako močno kislino se mora tudi
z ocetno kislino previdno ravnati.

Octov eter je brezbarvna tekočina prijetnega
vonja, ki se rabi v zdravilstvu in za priprav¬
ljanje dišav.

Ogljikovokisli amonij je zelo nestanovitna
spojina amonija z ogljikovo kislino, ki- se tvori
tam, kjer gnijejo organske snovi, n. pr. gnoj itd.
Dobiva se tudi v trgovini kot sodi podobna bela
sol, ki diši po amoniaku.

Ogljikovokisli natron, glej soda.

Oksalna kislina, glej ščavna kislina.

Olje se navadno rabi za snaženje snovi,
zlasti železa. Olje se prideluje iz raznega semenja,
n. pr. oljke (oliv), lanu, konoplja itd.

Opodeldok (Liriimentum saponato-campho-
ratum) je znano zdravilo, ki se rabi za mažo.
Opodeldok je raztopina mila v gorkem špiritu,
ki se mu dodene nekaj kafre in čtrskih oljev.

Parafin je vosku podobna, prozorna tvarina
bele barve, ki se na gorkem tako razgreje, da
je redek kot voda. Parafin se skoraj z nobeno
drugo tvarino kemično ne spaja.

Pepel sestoji iz mineralnih snovi in ima v
sebi zlasti spojine kalija, natrija in apnika.

Pepelika je ogljikovokisli kalij. To je bela
snov, ki se nahaja v pepelu. Na zraku rada
vlago nateza, v vodi se pa topi in daje lugasto
tekočino.

16

Pivnik je neliman popir, ki rad tekočine
vase vleče. Pri snaženju se rabi navadno .le bel
ali pa siv, torej ne barvast pivnik.

Porcelanka, glej glina.

Quillajeva, beri kilajeva, skorja (Cortex
Quillajae) je škorja iz kilajevega v Čili in v Peru
rastočega drevesa. Skorja je brez vonja in ima
začetkoma sladak, pozneje pekoč okus. Prodaja
se zdrobljena ali pa kot prah in je dobro sred¬
stvo za pranje blaga, ki ima tako občutljivo
barvo, da še mila ne prenese. Pred pranjem se
škorja namaka v vodi.

Salmiak je spojina amoniaka s klorom
(amonijev klorec). To je brezbarvna sol, ki se v
vodi lahko topi. Lahko se iz njega izdeluje amo¬
niak, ki ga zaradi tega imenujemo tudi sal¬
miak  o v e c.

Soda je spojina ogljikove kisline z natronom.
To je znana tvarina, ki se dobiva v trgovini in
se rabi v vodi raztopljena za pranje in snaženje,
ker je enakega učinka kakor lug.

Če se soda segreje na ognju, izgubi vodo
in se izpremeni v prah, ki se zove žgana sol.

Sol, glej kuhinjska sol.

Solna kislina je spojina klora z vodikom
(klorovodik) in se dobiva v trgovini kot brez¬
barvna tekočina.

Sublimat je spojina klora z živim srebrom,
ki je zelo strupena in se rabi tudi v zdravilstu.

Suknarska glina, glej glina.

Ščavna (oksalova) kislina je organska
kislina, ki se nahaja v ščavu ali kislici, v zajčji
deteljici in v drugih rastlinah. Ščavna kislina je

17

brezbarvna, trdna tvarina, ki se v vodi rada topi,
ter je strupena.

V trgovini se dobiva vezana s kislim
ščavnokislim kalijem pod imenom detel j n e
ščavne soli  in se rabi za snaženje raznih
madežev, posebno črnila (tinte) itd. Ker je zelo
jedka, je treba blago po snaženju takoj dobro
oprati.

Škrob se nahaja v vsaki rastlini, zlasti y
semenju, kot rezervna snov. Izdeluje se lahko
iz žita (moke), iz krompirja itd.

Rabi se za škrobljenje perila in za izdelo¬
vanje sladkorja.

Špirit, glej alkohol.

Terpentin (Terebinthina) je smolnata, kakor
med gosta snov prijetnega vonja, ki izteka iz
ran igličastega drevja. Iz njega se izdeluje ter-
pentinovo olje (glej etrska olja).

Tripel, glej glina.

Umivaine gobe, ki so pravzaprav ostanki
živali, lovijo potapljavci v gorkih tokih grškega
in sirijskega morja. Finejše gobe, okrogle ali
čašaste oblike, prihajajo k nam vse iz Orijenta,
grobejše, manj vredne gobe z večjimi luknjicami
se k nam dovažajo iz dalmatinskega ali pa al¬
žirskega obrežja. Umetne umivaine gobe se izde¬
lujejo (zlasti na Ruskem) iz kavčuka.

Vinska kislina je kislina, ki se nahaja v
grozdju, vinu, vinski trti in v raznih drugih rast¬
linah, oziroma v sadju. V trgovini se dobiva kot
kristalasta tvarina vodne barve. V vodi, zlasti v
gorki, se rada topi.

V vinu se nahaja vezana na kalij kot kisli
vinskokisli kalij, ki se pri kipenju in zoritvi vina

2

18

izločuje v obliki kristalčkov na stenah, sodov, v
drožah itd.

Imenujemo ga vinski kamen  ali
b i r s a.

Voda, glej destilirana voda.

Vodotopno steklo je spojina kremikove
kisline (kremena) z natronom ali pa s kalijem,
ali pa zmesi obeh. Barve je zelenkaste ali mo-
draste. Na zraku nateza vodo in se topi. V vodi
kuhano se raztopi v rumenkasto, gosto tekočino
slanega okusa in se v tej obliki navadno prodaja
v trgovini.

Žgana magnezija, glej magnezija.

Žgana sol, glej soda.

Žolčno milo, glej milo.

Žveplo je znana, trda tvarina svetlorumene
barve, ki je v vodi neraztopna. Zmleto žveplo
imenujemo žvepleno moko,  sublimirano
žveplo pa žvepleni cvet.  Če žveplo zažgemo,
razvija brezbarven, dušeč plin žveplov dvo-
kis,  ki se v vodi topi in se ž njo spaja v
žveplovo sokislino,  Žveplov dvokis, ozir.
sokislina razkraja razna barvila, posebno rast¬
linska, in ima za snaženje raznih madežev (od
rdečega vina itd.) velik pomen.

Žveplovo sokislino si pripravimo lahko sami,
če vzamemo večjo steklenico, kamor denemo
nekoliko (približno 1 / 4 ) vode. Nad vodo v stekle¬
nici zažgemo nekoliko žvepla, ki ga dobimo v
obliki v tekočem žveplu namočenega popirnatega
ali platnenega traku. Kadar žveplo zgori, zama¬
šimo steklenico in jo toliko časa pretresamo, da
voda popije ves žvepleni dim (dvokis). Če to več¬
krat ponovimo, dobimo' žveplovo sokislino, ki jo

19

moramo dobro zamašeno v polni steklenici
hraniti.

Žveplov dvokis  se na zraku izpreminja
v žveplov trikis in ta daje z vodo žvepleno
(žveplovo) kislino,  tekočino močno kislega
okusa in ostrega duha.

Žveplova kislina se v trgovini dobiva
rjava ali češka  (nordhauzenska) in v o d eno¬
barvna ali angleška.  Če se rabi stanjšano,
se mora vedno vlivati kislina v vodo, ne pa na¬
sprotno. Sploh je treba velike previdnosti, ker je
hudo močna kislina, ki vse organske snovi, torej
tudi blago razjeda.

Žveplovo dvojnosokisli natrij (Natrium-
bisulfit), spojina žveplene sokisline z natrijem, je
soli podobna tvarina, ki močno diši po žveplovem
dvokisu (dimu) in se lahko z izvrstnim uspehom
rabi za snaženje madežev namesto kisline same.
Treba jo je pa hraniti v dobro zaprtih stekle¬
nicah, ker se drugače razdiši.

Žveplov ogljik je močno dišeča, petroleju
podobna, lahko gorljiva tekočina, ki na zraku
hitro izhlapuje in daje strupen plin. Ker lahko
topi razne snovi, se z dobrim uspehom rabi za
snaženje madežev; treba pa je velike previdnosti

Žveplov eter, glej čtri.

Žveplovokisli natron ali antiklor je močno
beleča snov za belenje raznega blaga.

Vse tukaj naštete tvarine in snovi (kemi¬
kalije) dobimo lahko v lekarnah ali pa —- na¬
vadno ceneje — v trgovinah z materijalija-mi,
ozir. drogami (pri drogistih).

2 *

Način snaženja.

Obleko, razno bolj občutljivo blago itd. na¬
vadno tako snažimo, da pri njej ne rabimo vode,
ker dostikrat blago ali njegova barva sploh vode
ne prenese.

Če je obleka (blago itd.) zelo umazana, se
priporoča vso osnažiti. Vsekako se mora najprej
dobro otepsti, da se iz nje ves prah iztepe.
Potem se dobro okrtači, položi na kako mizo,
najbolje na prostem ali v zračni odprti sobi, in
podloži nekaj platnenega ali drugega belega blaga,
ki naj mokroto popije.

Nato se vsa obleka s krtačo, ki jo nama¬
kamo v bencin, dobro okrtači, tako da je vsa
vlažna. Potem se obleka obesi na prepih, da se
kmalu posuši.

Kadar se je to zgodilo, potem jo še enkrat
pregledamo, in če so ostali še kaki madeži, sna¬
žimo vsakega posebej s kakim tukaj nasveto¬
vanim sredstvom na ta način, da v dotično
sredstvo namočimo krtačo (najbolje majhna krta-
čica za zobe), gobo ali kako volneno belo cunjico
in madež z njo drgnemo, seveda ne prehudo,
posebno ne pri finem, občutljivem blagu. Tako
nadrobno snaženje imenujejo v kemičnih snažil-
nicah detaširanje.

Dostikrat se gre za to, da se le v drugače
snažni obleki (blagu, perilu) odstrani kak madež.
Tu seveda ni treba vsega blaga prej z bencinom
snažiti, ampak madež se takoj detašira s kakim
tukaj nasvetovanim sredstvom.

21

Kadar pa kak madež detaširamo, ga vselej
poprej podložimo s snažnim, belim, večkrat zlo-'
ženim blagom ali pa s pivnikom (popirjem).
Kadar se pa ta premoči, se zamenja s suhim.

Sploh je treba gledati na to, da se zmočen
del blaga, kjer je bil madež, zopet hitro osuši,
ker blago drugače (zlasti pa svetlo blago) dobi
na tem mestu teman umazan rob. Madež se
lahko osuši s pivnikom ali z belim, že izpranim
blagom, s kterim se nanj trka ali pritiska.

Madeže, ki jih hočemo snažiti, ločimo lahko
v dve skupini in sicer:

1. skupina so madeži, kterih vir (vzrok)
nam je znan,

in 2. skupina so madeži, kterih vir (vzrok)
nam ni znan.

Opomniti še moram, da pri naslednjih pred¬
pisih, kjer ni drugače navedeno, veljajo deli na
vago n. pr. 1 del vode in 2 dela galuna pomeni
1 dg  (kg  itd.) vode na 2 dg  (kg  itd.) galuna !

I. Madeži,

katerih vir (vzrok) nam je znan.

(V abecednem redu.)

Anilin je rdeča barva, ki se z njo barvajo
pirhi, igrače itd. in se iz nje pripravljajo rdeče in
drugače barvane tinte.

Iz belega perila  se dajo anilinovi ma¬
deži odstraniti s špiritom, ki smo mu dodali
nekaj ocetne kisline (jesiha).

Iz volnenega perila  se opere anilin z
gorko klorovo vodo. Pri tem moramo blago pre-

22

vidno mencati in takoj, ko madež izgine, v čisti
vodi oprati.

Tudi špirit se za to lahko rabi. Če madež
ni prestar, izgine tudi rad, če ga pomočimo z
ocetno ali citronovo kislino in ga potem operemo
s. špiritom in nazadnje blago v sveži vodi pre-
plaknemo.

Iz 1 e s a se da anilin izprati, če onesnaženo
mesto najprej pomočimo z raztopino salmiaka in
ga potem namažemo z raztopino žveplove kisline
in natrona.

Sicer se da anilin sploh zelo težko iz lesa
odstraniti, ker ga ta močno vpije.

S prstov in iz raznega blaga  se
dajo madeži po aniiinovi tinti osnažiti na ta
način, da jih namažemo z opodeldokom.

Iz usnja  se da anilin na sledeči način
odstraniti. Najprej operemo usnje v 5% razto¬
pini kuhinjske soli, potem z raztopino sode in
nazadnje s špiritom.

Apno. Madeže od apna osnažimo iz obleke
najbolj s cunjico, namočeno v octu (jesihu). To
se mora zgoditi koj, ko se je obleka z apnom
onesnažila, drugače se apno preveč v blago vje.

Nato se madež še s čisto vodo izpere.

Iz raznega blaga  odstranimo lahko
madeže z raztopino jednega dela galuna v dveh
delih vode.

Z raztopino madež najprej pomočimo in
potem ga pokrijemo s čisto platneno cunjico ter
z zmerno gorkim likalnikom polikamo.

Apneni madeži na steklenih tablah
(šipah) se dajo z vodo pomiti, če jih poprej po¬
močimo z močnim octom, ali pa jih obrišemo s

23 -

cunjico, ki smo jo namočili v stanjšani solm
kislini.

Bele madeže na predmetih, ki so barvani z
oljnato barvo, odstranimo lahko s pepelom od
smotek (cigar). Pepel zmešamo z vodo v kašo in
madež z njo pomažemo ter čez eno uro obrišemo.
Če madež ne izgine, ponovimo to še enkrat.

Blato iz obleke se na nasledili način od¬
strani. Najprej pustimo blato, da se popolnoma
posuši in ga potem izmencamo in temeljito iz
blaga izkrtačimo.

Nato vzamemo krompir, ga prerežemo čez
polovico in madež ž njim dobro pomažemo.
Madež izgine in blago ostane snažno.

Blesk ali lesk na črnem žametu izgine, če
namočimo črnovolneno cunjico v črni kavi in
previdno z njo brišemo (tremo) blesketajoča se
mesta.

Borovnice. Madeži od borovnic se dajo iz
perila odstraniti na sledeči način:

Osnaženo perilo namočimo za 24 ur v kislo
mleko in ga potem operemo v mlačni, pozneje
v gorki vodi. Če madeži še ne izginejo, jih sku¬
šajmo odpraviti z žveplenim dimom oz. žveplovo
sokislino.

S prstov, iz ustnic, zob itd. osnažimo ma¬
deže od borovnic, z vinsko ali citronovo kislino
ali pa s sokom zorečega belega ribeza. Tudi z
vodo, ki smo ji dolili nekoliko močnega octa se
dajo taki madeži odstraniti.

Brusnice. Madeži od brusnic se tako sna-
žijo, kakor madeži od rdečega vina.

Črešnje. Madeže od črešeni izperemo iz
perila  nn sledeči način. Kakor hitro madež na-

Ž4

Stane, izperemo onesnaženo perilo v mlačni mil¬
nati vodi (žajfnici), potem ga namočimo v mleko
in ga pustimo tam nekaj ur. Na ta način madež
popolnoma izgine. Madeže od črnih črešenj osna-
žimo lahko tudi na oni način, kakor madeže od
rdečega vina, borovnic itd.

S prstov ali iz ustnic  se dajo madeži
na enak način osnažiti.

Od črešenj umazane zobe  lahko osnažimo
z  mlačno vodo, ki smo ji dolili nekoliko octa.

Črnilo (tinta). Madeži od črnila se dajo le
težko popolnoma odstraniti. Zato je treba, da se
koj osnažijo, kakor hitro so nastali.

Iz perila  jih je zelo težko spraviti. Naj¬
prej poskusimo, ali se da črnilo izprati z lugom
ali s sodo v mrzli vodi. Potem izperemo perilo
v čisti mrzli vodi. in če madež ni izginil, vza¬
memo nekoliko nadrobno stolčene ščavne soli in
.z njo madež nekaj časa tremo in na to blago
dobro v vodi izperemo, da izgine tudi vsa sol iz
perila.

Le če bi se še na ta način madež ne dal
odstraniti, vzamemo stanjšane solne kisline,
kamor onesnaženo mesto za nekaj trenotkov po¬
močimo, ne da bi roko v kislino vteknili. Nato
moramo takoj v večkrat menjani čisti vodi perilo
izprati, da ga solna kislina ne razje.

Še bolje je, če z vodo pomočen madež z
žveplom pokadimo (to se zgodi, če ga držimo
nad goreče žveplo), ali če ga obrišemo z natri-
jevirn bisulfitom in potem izperemo v vodi.

Drug način.  Madeži od črnila izginejo iz
perila, če jih večkrat pomočimo z natronom, ki

25

smo mu dodali nekoliko amoniaka, in pustimo
potem perilo, da se na solncu posuši.

Drug način.  Dva dela vinskega kamna
in T del galuna stolčemo in raztopimo v vodi. V
to tekočino namočimo kako cunjico in brišemo
madeže toliko časa, da izginejo. Perilo s tem ve¬
liko manj trpi kakor s ščavno soljo. Na enak
način snažimo tudi madeže od rje v perilu.

Drug način.  V Ameriki snažijo madeže
od črnila s tem, da jih pomočijo s sokom para¬
dižnikov.

Madeži od črnila iz belega blaga
ali iz blaga, ki se da prati,  odstranimo, če
vemo od kakega črnila izvirajo. Anilinovo črnilo
se da oprati s'špiritom, ki se mu dodene neko¬
liko octa ali ocetne kisline. Črnilo, napravljeno
iz ježic ali pa alizarinovo črnilo, se da osnažiti
z gorko, zgoščeno raztopino vinskega kamna.
Blago se potem opere v mrzli vodi.

Drugi način.  Močno onesnaženo blago
pomočimo v vrelem govejem loju. Čez eno uro
pa z milom in z gorko vodo izperemo loj. ki je
vase vsrkal črnilo iz blaga.

Nato se madeži še osnažijo z vinsko kislino.

Drug način.  Tudi s fižolovo vodo se dajo
madeži od črnila snažiti na enak način kakor
mastni madeži.

Iz tkanin  (pletenin) se dajo madeži od
črnila s sledečo zmesjo odstraniti :

V 100 delih vode zmešamo 20 g  klorovega
apna in k temu prilijemo raztopino 25^ krista-
lizovane sode v 500 delih vode. Vse pustimo
sedaj, da kakih 24 ur stoji v zaprti steklenici, in
potem odlijemo čisto tekočino od ležišča (used-

Z6

line). To tekočino je treba hraniti v temni, dobro
zamašeni steklenici na temnem kraju. Pri sna-
ženju z njo madež- dobro pomočimo in potem
takoj z vodo dobro operemo.

Drug način.  Madeže od tinte osnažimo,.
če jih pomočimo z apnenim mlekom in nato z
nekoliko kapljami ocetne kisline.

Iz damaška  se dajo madeži od črnila
odpraviti, če jih posipljemo s kuhinjsko ali pa
ščavno soljo in potem pokapljamo s citronovim
sokom ter pustimo, da se posuši. To moramo
vsaj še enkrat ponoviti in potem posušeni madež
s suhim navadnim (jedrnatim) milom namiliti.
Pozneje blago operemo na navaden način.

Sveži madeži od črnila se dajo iz
volnenega blaga  osnažiti tako-le: S ko-
ščekom vate ali pa pivnika izsušimo najprej
madež. Nato ga pa pokapljamo s sladkim mlekom
in ga zopet izsušimo s popirjem.

To ponavljamo toliko časa, da se mleko
na madežu več ne pobarva.

Nato madež operemo v gorki milnati vodi
in ga toliko časa tremo s suho, čisto cunjico, da
se posuši.

Če je madež že suh in star, mora seveda
mleko dlje časa nanj učinkovati in snaženje se
mora večkrat ponoviti.

Iz svilnatega, volnenega in p a-
vol natega blaga  odstranimo madeže, če
jih pomažemo s terpentinom in potem dobro
operemo.

Madeže od rdeče tinte osnažimo slično
kakor madeže od sadja.

27

Iz p o p i r ■ a se črnilo osnaži< na sledeči
način: Pomešajmo nekoliko galuna, jantarja,

žvepla in solitra po enakih delih skupaj.
Nekaj tega prahu se dene na madež in se madež
izbriše s čisto cunjico. Prašek se mora hraniti
v dobro zaprti steklenici.

Drug način.  Čisto belo klorovo apno
(20 g)  se raztopi v enaki množini (20 g)  desti¬
lirane ali pa deževne vode, se pusti v zaprti
steklenici, da se vleže, in na to se čista tekočina
odlije v modro stekleničico, kjer se ji doda 5 g
ocetne kisline. Madež se s pomočjo čopiča ? to
tekočino pomoči in zopet izsuši s pivnikom. To
je treba večkrat ponoviti.

Drug način.  Madež izgine, če se pomoči
s tekočino, ki jo prodajajo pod imenom »Encri-
voir« (beri: ankrivoar). Ta tekočina obstoji iz
10 delov vinske kisline. 10 delov galuna in 10
delov destilirane vode.

Drug način.  Črniiovi madeži izginejo iz
popirja, če se večkrat pomočijo z natronom, ki
smo mu dodali nekoliko amoniaka. Treba je le,
da se blago potem na svetlem kraju (na solncu)
posuši.

Drug način.  Če pomočimo madež od
črnila na popirju z žavelskim lugom (Eau de
Javelle), izgine.

Madeži od tinte v lesenih tleh  iz¬
ginejo, če se pomočijo s stanjšano solno kislino
in s čisto vodo umijejo. Pri starih madežih je
treba pustiti dlje časa solno kislino učinkovati.

Drug  n a č i n. Za snaženje madežev si pri¬
pravimo dve zmesi,  in sicer prvo.  ki obstoji
iz 1 dela citronove kisline, 2 delov nasičene raz-

28

topine boraksa v vodi ter iz 10 delov vode, in
drugo,  ki obstoji iz 3 delov apnikovega klorida,
3 delov nasičene raztopine apna in iz 16 delov
vode. Madež na tleh namažemo s prvo tekočino,
preostalo mokroto pa izsušimo s pivnim po-
pirjem. Potem pomočimo madež z drugo tekočino,
vsled česar izgine.

Iz lesa  se odstranijo madeži od črnila tudi
na tale način: 200 g  koncentrirane angleške

žveplove kisline vlijemo polagoma in previdno
med stalnim mešanjem v 2 / vode (nikdar narobe!)
Madež se odrgne najprej z vodo in s peskom,
potem se polije s tako stanjšano žveplovo
kislino in se potem dobro izmije z vodo.

Z rok osnažimo črnilo z vinsko ali pa ci-
tronovo kislino. Najprej madež na roki malo z
vodo pomočimo in nato ga tremo s kislino toliko
časa, dokler ne izgine.

Na mramorju  (marmorju) se madeži po
črnilu ne smejo snažiti s kislinami; osnažimo jih
pa, če jih pomažemo s kašo, napravljeno iz
klorovega apna, ki ga čez nekaj časa zopet
obrišemo.

Madeži od črnila  se snažijo lahko tudi
s posebnim pivnim popirjem, ki si ga na sledeči
način pripravimo: 10 delov ščavne kisline razto-
topimo v 30 delih špirita in v tej raztopini na¬
močimo bel pivnik.

Potem obesimo popir na napeto nit in ga
posušimo na zraku ter ga zrežemo na poljubne
dekle. Kadar svež madež po železnati tinti s takim
popirjem osušimo, izgine. Če je pa madež že
star, ga je treba poprej z vodo namočiti in potem
šele s popirjem izsušiti.

29

Čreslo. Madeže od čresla v perilu  namo¬
čimo z vodo, posipljemo s stolčenim vinskim,
kamnom in jih čez 24 ur dobro z vodo izperemo..

Jajca. Madeži od jajc na volneni
obleki  se morajo najprej posušiti, potem jih je
treba izdrgniti, da se kolikor mogoče madež od¬
strani. Kar še ostane, se izpere s koščekom v
vodi namočenega volnenega blaga, ki ga nami¬
limo z belim milom.

Srebrne žlice  dobe, v jajčjih je¬
dilih  namočene, rumeno ali rjavo barvo, ki se
da le težko odstraniti. Najbolje je, če take žlice
snažimo z navadno kuhinjsko soljo ali pa s fi¬
nimi presejanimi sajami in jih potem izdrgnemo
s finim usnjem od rokavic.

Jod je rjava tvarina, ki se pogostoma na¬
haja v raznih zdravilnih mažah. Madeži od joda
se dajo iz perila  le težko izprati.

Najbolje je perilo izdrgniti s krompirjevim
škrobom, vsled česar dobi madež vijoličasto
barvo. Nato se madež z vodo dobro izpere, in če
ni izginil, se vse še enkrat ali večkrat ponovi.

Drug način.  Madež se najprej pomoči z
raztopino kalijevega permanganata in potem s
stanjšano solno kislino, ki smo ji dodali neko¬
liko amoniaka. Perilo se mora seveda potem
takoj dobro oprati.

Katranove madeže v perilu  namažemo
najprej s presnim maslom in čez kaki dve uri
jih izperemo v mlačnem mleku in potem v
čisti vodi.

Iz vsakega blaga  katranove madeže
lahko izperemo, ne da bi barvo blaga pokvarili,
če jih namažemo z rumenjakom, kjer se katran

30

raztopi. Potem se madež izkrtači s krtačo, na¬
močeno v topli, a ne pregorki vodi.

Madeži od katrana tudi izginejo, če jih sna-
ž-imo na sličen način kakor mastne madeže ali
kakor madeže od voska. Tudi s špiritom ali z
žveplovim čtrom se dajo osnažiti.

Kava. Madeže od kave spravimo iz pe¬
rila,  če zmešamo jajčji rumenjak z glicerinom
in jih s to zmesjo namažemo in potem v mlačni
vodi izperemo ter še mokro perilo na drugi strani
polikamo z likalnikom, ki ni pregorak.

Glicerin popije čreslovino kave in maščobo
mleka, ne da bi barvo blaga pokvaril.

Iz volnenega ali svilenega blaga
izperemo madeže na sličen način z glicerinom in
z likanjem.

Iz volnenega  in  p o I v o 1 n e n e g a
blaga lahko izperemo madeže od kave z zmesjo
iz 18 delov vode z 1 delom amoniaka in 2 delov
glicerina. Onesnažena mesta s to tekočino pomo¬
čimo in kakorhitro se posuše, se to večkrat
ponovi ter se čez 12 ur blago na nasprotni strani
zlika med dvema čistima cunjicama.

Iz raznega blaga  se dajo kavini ma¬
deži odstraniti tudi na ta način, da jih izperemo
z vodo in z milom. Če ne izginejo, jih izperemo
v slani vodi (na 1 / vode 50 g  soli). Če so ma¬
deži nastali po beli kavi, jih namažemo z glice¬
rinom, operemo v mlačni vodi in na nasprotni
strani blago polikamo.

Iz svilenega blaga  madeže lahko od¬
stranimo z zmesjo 5 delov vode, 5 delov glice¬
rina in 1 / 4  dela amoniaka. Poprej se moramo

31

pa prepričati, ali barva blaga po tem sredstvu
ne trpi škode.

Če blago pomočimo z gumijevo vodo ali 's
pivom in ga potem polikamo, dobi svojo prejšnjo
svežo barvo.

Če bi pa blago po tej zmesi škodo trpelo,
je treba dotično mesto pomočiti s čistim glice¬
rinom, oprati v mlačni vodi in na levi strani še
vlažno blago polikati.

Drug način.  Madeže od črne kave od¬
stranimo iz svilenega blaga, če jih operemo z
vodo, ki smo ji dodali nekoliko govejega žolča.
Madeži od bele  kave se dajo izprati tudi z
bencinom ali pa s stanjšanim amoniakom.

Iz popi  rja  madeže od kave ali drugo
nesnago lahko izperemo v raztopini klorovega
apna. Za eno polo zadostuje 25 do 30 g  kloro¬
vega apna, ki se z mlačno vodo dobro pomeša;
tako ni videti nobene grudice več.

V tej raztopini se popir pomoči in se potem
z mrzlo vodo, kjer smo raztopili 20^ dvojno
tigljikovo kislega natrona (soda bicarbonata) to
je sode, ki se rabi pri zgagi. Popir se mora več¬
krat dobro s to raztopino oprati, ker bi drugače
klorovo apno popir razjedlo. Končno se popir
osuši s pivnikom.

Kisline. Če je kaka kislina razjedla barvo
barvanega blaga,  poskusimo to popraviti s
tem, da dotično mesto pomočimo (povlažimo) z
amoniakom in potem nanj nakapljamo nekoliko
kloroforma.

Tudi na oni način, kakor se snažijo madeži
od voska, se da barva popraviti.

Sploh je pa take madeže težko popraviti.

32

Kolomast ali kolomaz. Madeže od kolomaza
odstranimo iz blaga,  če jih pomočimo z vodo,
pomažemo z rumenjakom in z milom pomilimo
(nažajfamo) ter pustimo nekaj časa na miru.

Potem izpiramo madeže enkrat v terpenti-
novem olju in drugič v vodi toliko časa zapo¬
redoma, da izginejo.

Drug način.  Madeže namažemo s ter-
pentinovim oljem in ga pustimo, da se posuši.
Potem madež z nohtom opraskamo in izperemo
z gorko vodo.

Iz svilnatega ali pa volnenega
blaga  izperemo madeže, če jih pomočimo z
močnim žganjem ali pa špiritom.

Čez eno uro pomažemo madež z rume¬
njakom in onesnaženo mesto rahlo tremo s
prstom.

Nato blago dobro izperemo v čisti vodi in
ga izžamemo. Končno se onesnaženo mesto
zbriše s. platneno cunjico in se pusti, da se blago
posuši.

Drug način.  Madeže namažemo s svežim
presnim maslom, in kadar so se odmehčali, jih
izperemo z bencinom in potem še s čisto vodo.
Pri starih madežih je najbolje namesto masla
rabiti žveplov eter.

Kri. Madeže od krvi iz raznega blaga
lahko izperemo v vodi, kjer smo bili raztopili
nekoliko beneškega mila. Če še kaj ostane, ope¬
remo madeže z vodo, ki smo ji dodali na 30 g
vode 1 g  ščavne kisline.

Drug način.  Iz krompirjevega ali pšenič¬
nega škroba in nekoliko vode naredimo gosto
kašo in z njo madež nadebelo namažemo in pu-

33

stimo, da se posuši. Kadar potem škrob okrtačimo,
izgine tudi madež. Pri starih madežih je to treba
večkrat ponoviti. Ta način snaženja ne škoduje
niti najbolj občutljivim barvam.

Iz volnenega blaga  izperemo lahko
krvne madeže, če dotično mesto dlje časa na¬
makamo v vodi, ki smo ji dodali nekoliko mila.
Posebno sveže madeže na ta način lahko izperemo.

Iz perila ali pa iz volnenega blaga
se krvni madeži izperejo, če se perilo namaka
najprej v mehki vodi, pozneje pa v vodi, ki smo
ji dodali nekoliko sode. Potem se madež šele iz¬
pere s pomočjo vode in mazavega mila. Krvnih
madežev ne smemo nikdar takoj z milom prati,
ker s tem postanejo manj raztopni.

Iz lesenih  tal  odstranimo madeže od
krvi, če jih drgnemo se stanjšano žveplovo
kislino (na 4 dele vode 1 del kisline). Pozneje
umijemo dotično mesto z vodo ali pa z lugom.

Tudi z vodo, ki smo ji dodali nekoliko
sode, ali pa z močnim lugom se dajo taki ma¬
deži izprati. Nazadnje se pa tla oplaknejo še s
čisto vodo.

Kotlovinska rja se da iz srebrnih pred¬
metov osnažiti s stanjšano žveplovo kislino
(13 delov vode, 1 del kisline). Predmet vložimo za
nekaj časa v kislino, potem ga takoj oplaknemo
s čisto vodo in osušimo s pivnim popirjem. Če
ga potem za nekaj časa vložimo v raztopino
Glauberjeve soli, dobi svojo prvotno svežebelo
barvo.

Lak. Madeže od laka ali pa tudi od oljnatih
barv je treba najprej omehčati z namakanjem v
špiritu ali pa terpentinovem olju. Potem se izpe-

3

34

rejo z bencinom ali pa, posebno starejši madeži,
s kloroformom s pomočjo ostre zobne krtačice..

Tudi voda, kjer se je kuhal krompir, je za
snaženje zelo dobra.

Lapis (peklenski kamen), ki se rabi v zdra¬
vilstvu, napravlja na blagu in na koži madeže.
Iz blaga ali kože  lahko madeže odstranimo,
če jih pomočimo in lahko drgnemo (tremo) z
raztopino 5 delov sublimata in 5 delov kuhinjske
soli v 40 delih vode, ali pa z raztopino 3 g  sal-
miaka in 3 g  sublimata v 500^ vode.

Liker (sladko žganje). Madeži od likerjev
se dajo iz raznega blaga  obrisati s cunjo,
ki smo jo namočili v bencinu, ali pa če pomo¬
čimo madež s stanjšanim špiritom in zbrišemo s
čisto vodo.

Loj. Madeže od loja ali pa od stearina
(sveč) snažimo bodisi z bencinom ali pa na ta
način, da razgrevamo kepice vate na plamenu in
kolikor mogoče vročo vato pritisnemo na madež
tako, da vata loj (ozir. stearin) popije. Pozneje
osnažimo še dotično mesto z bencinom ali pa z.
etrom.

Maline. Madeže po malinah mažimo na
enak način kakor madeže od vina in drugih rast¬
linskih barvil.

Maslo. Madeže od masla na suknenem
blagu  osnažimo, če si napravimo iz gline »bolus«
in vode kašo, ki z njo madež obložimo in pu¬
stimo, da se posuši, pri čemer bolus maščobo-
vpije in se potem s krtačo odstrani.

Drug način.  Včasih se dajo madeži od¬
straniti tudi s pivnim popirjem in z gorkim li¬
kalnikom. Ostanek izperemo z vodo.

35

lz papirja  odstranimo maslene madeže,
če jih segrejemo in posipljemo z bolusom.

Mastni madeži so najbolj navadni. Izvrstno
sredstvo za njih snaženje je bencin, posebno pa
z bencinom namočena magnezija. Ogljikovokisla
magnezija (bela, ne žgana magnezija) se najprej
segreje na gorkem ognjišču, da izgubi vso vlago,
in potem se pomeša s toliko množino bencina,
da se iz obeh napravi gosta kaša. Kadar se ž
njo snaži, pokrije se madež 3—4 mm  nadebelo
s to kašo in se tu rahlo s prstom tre. Kadar se
magnezija posuši, se obriše in se vse ponavlja
toliko časa, da madež izgine. Nato se blago
skrtači.

Če snažimo s samim bencinom, je najbolje
dotični madež dobro z bencinom namočiti, potem
ga odložiti in pokriti z večkrat zloženim, močnim,
pivnim popirjem in z gorkim (ne vročim!) likal¬
nikom pritisniti. Pri snaženju z bencinom je
treba previdnosti, da bencin ne pride z ognjem
v dotiko 1

Iz baržuna (žameta)  se mastni madeži
odstranijo, če jih proti vlaknu brišemo z gobo
ali cunjico, ki smo jo namočili v terpentinu.

Baržunasti ovratniki na suknjah
se dajo mastnih in umazanih madežev osnažiti,
če jih proti vlaknu mažemo z napol prerezano
čebulo in jih potem, kadar so se posušili, po-
likamo.

Tudi z amoniakom se dajo umazani ovrat¬
niki dobro snažiti.

Iz suknenega blaga  izperemo madeže
s krtačico ali flanelo, ki jo pomočimo v zmes iz
38 delov vode in 1 dela amoniaka.

3 *

36

Drug način. 4 žlice amoniaka pomešamo
z 1 žlico vode, namočimo v tej tekočini vato ali
cunjico in brišemo z njo madež. Kadar madež
izgine, operemo dotično mesto še s čisto vodo in
obleko obesimo tako, da se ne zmečka, ter jo
pustimo, da se posuši.

Pri občutljivih barvah je treba poprej po¬
skusiti, ali amoniak ne razje barve.

Mastni madeži iz belega in barva¬
stega blaga  se dajo osnažiti tudi z fižolovo
vodo (glej to); z njo se dajo oprati tudi madeži
od ne prehude tinte in od sadja.

Iz svilnatega, volnenega in p a-
vol natega blaga  izperemo mastne madeže
s sledečo tekočino: 30 g  milnice kuhano v 1 / 4  1
vode toliko časa, da se tekočina na polovico
ukuha.

Kadar se tekočina ohladi, jo precedimo, ji
dodamo 20 g  amoniaka ter jo spravimo v dobro
zaprti steklenici. Kadar snažimo, madež dobro
namočimo s to tekočino in operemo potem s
krtačo in gorko vodo. Pri finem blagu, n. pr.
svili, vzamemo namesto krtače umivalno gobo. S
to tekočino lahko snažimo tudi madeže od olja
in smole na občutljivem blagu, ki pranja z milom
ne prenaša.

Mastne madeže odstranimo iz raznih
tkanin  s sledečo tinkturo: 4 g  amoniaka, 4 g
citronovega in 4 g  bergamotovega olja v kaki
steklenici dobro žmešamo. Kadar se tekočina
zopet učisti, kanemo nekaj kapljic na madež in
ga zbrišemo z belim pivnikom. To izvrstno sred¬
stvo ni drago, koristi vedno in ne pokvari barve
blaga.

37

Drug način. Voda pa amoniak se skupaj
zmešata, madež se s to tekočino pomoči, nanj se
položi bel pivnik in blago se polika.

Drug način.  Madeži se zbrišejo s teko¬
čino, ki je zmes enakih delov amoniaka, bencina
in špirita, ali pa enakih delov amoniaka, špirita
in navadne soli.

S to tekočino se dajo osnažiti tudi madeži
od olja, katrana in smole, samo da je zadnje
treba prej z maslom namazati in s tem omehčati.

Drug način.  Mastni madeži izginejo iz
blaga, če jih dobro posujemo z debelo plastjo
suhega krompirjevega škroba, ki ga čez 24 ur
odstranimo s koščekom vate.

Drug način.  Zmešajmo 100 g  špirita,
30 g  najmočnejšega amoniaka in 9 g  bencina ter
s to tekočino zbrisujmo madeže toliko časa,
dokler ne izginejo.

Drug  n a č i n. Sveže madeže lahko odstra¬
nimo, če pomočimo bel pivnik v bencinu, z njim
obložimo onesnaženo mesto in obtežimo s težkim
predmetom.

Drug način.  Mastni madeži se lahko
snažijo tudi na ta način, kakor madeži od voska.

Iz usnjenih  predmetov se masten madež
opere z močno raztopino ogljikovokislega amo¬
nija. Z njo se toliko časa krtači, da se napravi
pena. Potem se predmet tako dolgo briše, da se
posuši in se nato ugiadi z gladilno kostjo.

Iz papirja  se mastni madeži odstranijo
na sledeči način: Masten popir podložimo s piv¬
nikom, ga polijemo z bencinom, pokrijemo zopet
s pivnikom in močno obtežimo. Bencin raztopi
maščobo in pivnik jo popije.

38

Drug način. Na pivni popir potrosimo
nekaj krede (najboljša je plavljena kreda), pod¬
ložimo s tem mastno mesto, pokrijemo zopet s
pivnim popirjem in obtežimo z gorkim likalnikom.

Drug način  obstoji v tem, da'vzamemo
namesto krede magnezijo, zmešamo z bencinom,
madež pomažemo, pokrijemo spodaj in zgoraj s
pivnikom in obtežimo.

Iz tapet  (popirnatih sten) odstranimo
mastne madeže, če jih pokrijemo s tenko plastjo
kake gline, ki jo zmesimo z vodo v testo;

Kadar se glina posuši, jo opraskamo čez
24 ur stran, in madež izgine. Če so madeži fi¬
nejši, napravimo si kašo iz žgane ali pa bele
magnezije in vode in s to zmesjo madeže poma¬
žemo. Pri tem ne smemo magnezije na tapetah
preveč treti, ker bi se lahko izbrisala njih
slikarija. Čez 24 ur magnezijo obrišemo s čisto
cunjico.

Iz klobukov  se dajo mastni madeži
osnažiti na sledeči način:

Zmešajmo v stekleničici 5 žlic amoniaka,
5 žlic špirita, in l 1 / 2  žlico kuhinjske soli in s po¬
močjo volnene cunjice ali pa gobe brišimo ma¬
deže toliko časa s to tekočino, dokler ne izginejo.

Iz lesenih  tal  itd. izperemo madeže po
maščobi takole :

Iz bele gline (porcelanke) in bencina napra¬
vimo gosto kašo, pomažemo z njo onesnaženo
.mesto in pokrijemo s pivnikom ali pa s suknom,
da bencin prehitro ne izhlapi.

Čez 3—4 ure umijemo nesnažno mesto z
močno in gorko raztopino sode, potem pa ga
polijemo z malo špirita in ga zažgemo.

39

Drug način. Stare mastne madeže na
lesenih tleh ali pa na mizah osnažimo na sle¬
deči način :

Madež se pomaže z zelenim (mazavim)
milom, potem se polije s špiritom in se ta zažge.

Kadar plamen ugasne, se dotično mesto
drgne s krtačo, z vodo in milom.

Drug način.  Mastne madeže namažemo
s suknarsko glino, ki smo jo umesili z vodo.
Čez 24 ur izdrgnenio mesto s zmesjo 1 dela
ugašenega apna in 3 delov peska.

Iz hrastovega pohištva  lahko spravimo
mastne madeže, če jih umijemo z gorkim pivom.
Če hočemo, da se pohištvo lepo sveti, skuhamo
nekoliko voska in sladkorja skupaj v vodi, na¬
mažemo s to zmesjo hrastov les, in kadar se
zmes posuši, tremo s suho volneno cunjico.

Mastni madeži v parketih  se dajo
osnažiti z železnimi opilki, še bolje pa je, če jih
posipljemo z bolusom (gl no), položimo na nje
pivni papir in pritisnemo z gorkim likalnikom,
kar je treba toliko časa ponavljati, da madež
izgine.

Drugi način.  Mastni madeži izginejo iz
parketnih tal v 24 urah, če jih namažemo z gosto
kašo, napravljeno iz bele gline, vmešene v
močnem octu, ali pa z zmesjo bele magnezije z
bencinom.

Cementne plošče  (tlak) osnažimo lahko
od mastnih madežov na isti način kakor parkete,
torej z octom ali bencinom in glino.

Mleko. Madeže po mleku osnažimo iz
tkanin  enako kakor kavove madeže.

4’0

Iz temnomodrega blaga se osnažijo s
sledečo tekočino : 4 žlice špirita, 4 žlice amoniaka
in 1 žlico soli zmešamo skupaj in kadar se je
sol raztopila, zbrišemo s to tekočino madeže s
pomočjo gobe ali belega flanela.

Muhe. Če onesnažijo muhe s svojimi iz¬
trebki svilnato blago,  ga operemo z vodo,
kjer smo dalje časa namakali kilajevo skorjo.
Onesnažena mesta s to vodo pomočimo, da se
omehčajo, in potem vedno s svežim delom brisače
izbrisujemo le v eni smeri. Na zadnje jih še
osnažimo z bencinom.

Iz pohištva  osnažimo mušje iztrebke s
cunjico pomočeno v petroleju. Politi ran les po¬
stane s tem še lepši.

Iz pozlačenih okvirov  osnažimo mušje
iztrebke, če zmešamo enake dele vode in špirita
ter v tej zmesi namočimo košček blaga in z njim
nesnago zlahka zbrisujemo.

Steklo in druge predmete  lahko osna¬
žimo z zmesjo enega dela amoniaka in dveh
delov vode.

Steklo. Če postanejo steklene table
(šipe) v oknih motne (medle, slepe), jih snažimo
s koščekom suknenega blaga, ki smo ga namo¬
čili v laneno olje. Potem še steklo dobro obrišemo
s pivnim papirjem od olja in ga umijemo z vodo
in milom.

Ocet. Madeže od octa (kisa) odstranimo iz
svilnatega ali volnenega blaga,  ako
ga izperemo v čisti vodi in ga pri zmerni toploti
posušimo. Potem namočimo čisto cunjico v
amoniaku, ki smo mu na 16 delov dodali en del

41

vode, pobrišemo žnjo večkrat madež in pustimo,,
da se posuši.

Omaka. Madeže od omake spravimo iz
oblek  z vodo, kjer smo namakali nekoliko ki-
lajeve skorje in smo ji dodali potem, ko smo
skorjo odcedili, nekoliko špirita.

Madež dobro zbrišemo s krtačo, namočeno
v tej tekočini, in če ne izgine, se še pobriše s
cunjico, namočeno v bencinu. Potem se obleka s
pivnikom hitro osuši in narobe se polika. Če je
treba, se seveda podlaga pred snaženjem odpara.

Oljnate barve. Madeži od oljnatih barv se
dajo iz raznega blaga  odpraviti s terpenti-
novim oljem, s finim špiritom ali pa z bencinom.
Če so madeži stari, jih je treba namazati z ma¬
zavim milom in čez eno uro dobro v čisti vodi izprati.

Drugi način.  Stare, trde madeže od
oljnate barve izperemo, če zmešamo en del či¬
stega terpentina z enim delom amoniaka in s to
zmesjo madež brišemo ter potem blago z milom
dobro operemo.

Iz lesa  ali  p a s t e k l a (š i p) osnažimo
madeže, če jih namažemo z mazavim milom in
pustimo nekaj dni milo učinkovati ter jih potem
z gorko vodo umijemo.

Drug način.  Madeži se pomočijo s stanj¬
šanim vodotopnim steklom, ki v kratkem vso
nesnago omehča, tako, da se dajo madeži z gorko
vode umiti.

Oljnate madeže lahko izperemo iz perila
v gorkem mleku in potem v vodi brez mila.
Madeže od olja v perilu  (n. pr. od šivalnih
strojev) izbrišemo s cunjico, namočeno v amoni¬
aku, in potem izperemo v gorki vodi z milom.

42

Izraznih tkanin .izperemo take madeže
na sledeči način:- Na pet litrov vode vzamemo
180 gramov amoniaka ali pa sode in 90 gramov
amoniakovega mila ter pet centilitrov parafino-
vega olja in vse dobro pomešamo. Če onesna¬
ženo blago namočimo v to tekočino in je tam
pustimo 12 ur, izginejo madeži:

Iz volnenega blaga  izperemo oljnate
madeže s cunjico, namočeno s kloroformom.

Drug način.  Krompirjev škrob natro¬
simo na madež, ga pustimo dalje časa na njem
in ga potem izbrišemo.

Iz svile  odstranimo take madeže, če jih
izbrišemo z vato, pomočeno v krompirjev škrob.

Oljnati madeži na oknih  ali vratih
izginejo, če jih namažemo z raztopino 1 dela
sahniaka v 12 delih mrzle vode.

iz papirja  odstranimo oljnate madeže,
kakor mastne madeže. Najbolje je, če jih pomo¬
čimo z bendom, obložimo s kredo in s pivnikom
in obtežimo z gorkim likalnikom.

Orehove lupine imajo črno barvilo v sebi,
ki ga je iz blaga  težko izprati. Najbolje je, če
umazano blago izperemo v mlačni vodi; potem
pa namočimo volneno cunjico v bencin in bri¬
šemo žnjo madeže toliko časa, da izginejo.

S prstov  ali  rok  osnažimo črno barvo
po orehovih lupinah, če jih umivamo z močno
stanjšano solno kislino, z javelskim lugom ali pa
z amoniakom.

Petrolejeve madeže iz lesenih tal odstra¬
nimo na sledeči način: 3 dele lončarske gline
pomešamo z 1 delom sode in napravimo iz tega
s pomočjo vode gosto kašo in potem z njo po-

43

mažemo madeže. Po 6—8 urah, kadar se je glina
posušila, jo opraskamo in tla z vodo in z milom
zdrgnemo.

Drug način.  2 dela sode, 1 del plavlje¬
nega gobovca (plovca, lat. pumex, Bimsenstein) in
1 del živega apna zmešamo z vodo v gosto kašo
ter žnjo madež pomažemo. Pozneje pa zdrgnemo
tla z milom in z vodo.

Pivo povzroča zlasti na svetlem blagu
madeže. Če je blago sukneno, se dajo taki ma¬
deži izprati, in sicer dokler so sveži, s čisto vodo,
drugače pa z bencinom.

Drug način.  V mlačno vodo denemo
nekaj salmiaka in s tem madeže osnažimo ter
potem s čisto vodo 'zplaknemo.

Na svetlem volnenem blagu  se
dajo pivni madeži osnažiti, če jih namažemo z
glicerinom, potem izperemo v mlačni vodi in na
zadnje še vlažno blago polikamo.

Iz svilnatega blaga  izperemo madeže
z zmesjo enakih delov vode in špirita.

Drug način.  Madeže tudi lahko izperemo
z zmesjo enakih delov vode, špirita in salmiaka.
Potem pa oplaknemo blago še z. zmesjo enakih
delov špirita in vode.

Iz moških oblek  izperemo madeže od
piva na sledeči način: V snažnem loncu kuhamo
nekaj časa 250 gramov milnice (Seifenkraut) v
1 litru mehke vode, potem pustimo to, da se
ohladi, in precedimo skozi gosto platno.

S to tekočino dobro izperemo s pomočjo
krtače vse madeže, potem pa še vlažno blago
polikamo.

44

Pri likanju ne smemo z likalnikom sem pa
tja vleči, ker bi s tem blago dobilo blesk; naj¬
bolje pa je, na dotično mesto položiti košček v
čisti vodi namočenega platna in ga z gorkim li¬
kalnikom naj pritisniti.

Na ta način se osnažijo tudi mastni madeži. .

Plesen glej rumene madeže.

Potne madeže izperemo iz svilnatega, pa-
volnatega ali pa volnenega blaga z zmesjo iz
1 dela amoniaka, 2 delov špirita in 3 delov
žveplovega etra. S to zmesjo moramo madeže
previdno zbrisati.

Iz slamnikov  osnažimo potne madeže,,
če jih namažemo s terpentinovim oljem, ki ga
pustimo nekaj časa na madež učinkovati. Potem
izperemo madež z vodo in z milom.

Če plesalec s potno roko  pri plesu one¬
snaži, plesno obleko  plesalke, se tak madež,
lahko osnaži na sledeči način: Madež se pokrije
s strto kredo, potem s pivnikom in nanj se pri¬
tisne gorak likalnik.

Drug način.  Madež se izpere z razto¬
pino 15 gramov belega mila, 100 gramov octovega
etra in 60 gramov amoniaka v enem litru mehke
vode in se potem oplakne z mlačno vodo.

Prah povzroča na blagu trajne madeže,
zlasti na mestih, ki so bila onesnažena z mastno
ali lepljivo tvarino.

Taki madeži se dajo osnažiti, če jih zbrisu-
jemo z -rumenjakom, ki smo mu pridejali neko¬
liko močnega žganja.

Prašne madeže  izperemo iz temnega
volnenega blaga  najbolje z vodo, kjer smo
dalje časa namakali kilajevo skorjo. Na 1 liter

45

mehke tople (ne gorke) vode se vzame 15 gra¬
mov kilajeve skorje in se 12 ur v njej namaka.
Potem se tekočina odcedi in se z njo blago
izpira s pomočjo krtače.

Preležano blago. Če perilo ali kako blago
dalje časa leži, dobi večkrat madeže. Perilo jih
dobi tudi od tega, če visi na nesnažni vrvi.

Pri perilu  se taki madeži dostikrat dajo
osnažiti z navadnim beljenjem, ki obstoji v tem,
pa perilo razprostremo na solnčnem kraju in ga
večkrat z vodo poškropimo. Pri tern tudi perilo
nič ne trpi.

Drug način  obstoji vtem, da namakamo
onesnaženo mesto perila 24 ur v kislem mleku,
potem ga pa najprej v mlačni, pozneje v kolikor
mogoče gorki vodi dobro izperemo.

Drug način.  1 žlico kuhinjske soli in

1 čajevo žličko stolčenega salmiaka raztopimo v

2 žlicah vode in s to tekočino pomočimo ma¬
deže. Potem obesimo perilo za nekaj ur na sveži
zrak in nato ga izperemo. Tako izginejo tudi še
tako stari madeži.

Iz svilnatega blaga  osnažimo prele¬
žane madeže na tale način: En del salmiaka in
dva dela vode zmešamo skupaj, in če je blago
črno, pridenemo nekaj črnila. S to tekočino iz¬
brišemo s čopičem ali z gobo madeže in potem
na narobni strani blago polikamo.

Na g l a j e n i h (glacč) rokavicah  od-
strauimo preležane madeže, če rokavice za nekaj
časa vložimo v škatlje, ki jo napolnimo z žgano
soljo (žgano sodo).

Vsled pritiska nastanejo na baržunu
(žametu) in plišu  madeži, ker se-na dotičnih

46

mestih tkanina (vlakno) stisne (potlači), vsled
česar pridejo fine nitke (vlas) v poševno lego,
kjer ostanejo.

To pa lahko popravimo, če blago na lica
namočimo (povlažimo) in potem narobe zlahka z
gorkim likalnikom potegnemo, dočim blago na
lice v nasprotni smeri pretegnemo z vlažno gobo.

Drug način.  Gorak likalnik obložimo z
mokro cunjo tako, da se razvija sopar. Skozi ta
sopar vlečemo stisnjena mesta sem in tja, da se
pritisnjeno vlakno (vlas) zopet po konci postavi.
Nato napnemo blago na lesen okvir in ga lahko
brišemo s cunjico, ki smo jo nekoliko pomočili v
petroleju.

Duh po petroleju kmalu izgine.

Drug način.  Stisnjena mesta osnažimo
najprej s cunjico, ki smo jo namočili v špiritu.
Potem jih držimo na lice nad vrelo vodo, da se
v soparu lahko pokonci postavi. Če se to ne
zgodi, mu pomagamo z ostro krtačo, katero na-
lahko vlečemo sem ter tja čez vlažno blago.

To se tolikokrat ponavlja, dokler se stisneno
mesto ne zboljša. Seveda je treba k temu ne¬
koliko vaje. Kadar se blago posuši, se suha
krtača malo navlaži z mandljevim oljem in se
baržun v eni smeri nalahko pokrtači. Pri tem se
seveda ne sme vzeti preveč olja, ampak samo
toliko, da dobi baržun zopet svoj prvotni blesk.

Prismojeno (ožgano) perilo vsled pregor-
kega likalnika se na ta-Ie način osnaži: 100
gramov klorovega apna raztopimo v 100 gramov
vode. Kadar se raztopnina očisti, pomočimo vanjo
kepico vate in nalahko z njo pobrišemo prismo¬
jeno mesto. Kakorhitro madež izgine, se mora

47

perilo v mrzli vodi oprati. Če je bilo perilo že
škrobljeno (štirkano) je treba škrob poprej z.
gorko vodo izprati.

Punš. Madeže od punša odstranimo, če jih
brišemo z mehko cunjico, namočeno v bencinu
in če jih potem operemo s čisto vodo.

Rja. Rjasti madeži, ki nastanejo vsled do¬
tike mokrega perila  s kakim železom, se dajo
na razne načine očistiti.

Zmešajmo grenko sol z vodo v gosto kašo
in pomažimo ž njo dobro in večkrat madež, po¬
tem pa nanj postavimo cinasto posodo, napol¬
njeno z gorko vodo. Čez nekaj časa vzamimo
posodo stran in izperimo perilo v mehki vodi.
Če niso madeži zelo stari, izginejo.

Drug način.  Madeži izginejo tudi, če
jih ■ brišemo s citronovo kislino in izperemo
z vodo.

Drug način.  1 del ščavne kisline, 1 del
citronove kisline, 1 del kuhinjske soli in 8 delov
čiste vode dobro skupaj pomešamo, da se vse v
vodi raztopi. Onesnaženo mesto s to raztopino s
pomočjo gobe namažemo in potem nanj postavimo
z gorko vodo napolnjeno cinasto posodo.

Čez nekaj časa dotično mesto z milnico
(žajfnico) dobro operemo.

Drug način.  V 100 gramih vode razto¬
pimo 2 grama ščavne soli in pustimo, da raz¬
topina zavre. V vrelo raztopino pomočimo potem
osnaženo mesto. Kadar madež izgine,, je treba pe¬
rilo v vodi dobro oprati.

Drug način.  Zarjavelo perilo pomočimo
v močno stanjšano solno kislino in ga potem v
vodi dobro izperemo.

48

Drug način. Mnogokrat zadostuje, če
limonov sok na srebrni žličici nad svečo zavremo,
madež vanj pomočimo in potem z mrzlo vodo
operemo.

Drug način.  Madež pomoči s 5°/o solno
kislino in ga potem operemo v raztopini sode.

Drug način.  Od rje onesnaženo mesto
namočimo v raztopino 1 dela krvne soli in
1 dela zgoščene žveplove kisline v 500 delih vode.
Potem madež z vodo operemo, vsled česar po¬
stane. moder (plav) in ga nato odstranimo z raz¬
topina pepelike.

Drug način.  Močno rjast madež pomo¬
čimo s čisto vodo, kanemo nanj 1 — 2 kapljici
solne kisline in ga s prstom zmerno drgnemo.
Čez nekaj minut moramo madež v čisti vodi
dobro oprati, in če ne izgine, vse še enkrat
ponoviti.

Drug način.  V porcelanastem lončku
zavremo nekoliko vode in nad soparom držimo
madež, ki smo ga poprej pomočili s sokom, s
stanjšano solno kislino ali pa z raztopino ščavne
soli. Na zadnje je še treba blago v čisti vodi
oprati.

Drug način.  Madeže od rje lahko od¬
stranimo iz perila, če jih pomočimo s stanjšano
raztopino cino ve soli. Madeži takoj izginejo. Treba
jim le še z mrzlo vodo dobro izprati sol.

Drug.način.  Zarjavelo perilo pomočimo
z vodo, potem pa položimo nesnažno mesto na
čisto cinasto žlico in kapljamo nanj močno raz¬
topino ščavne kisline, vsled česar madež takoj
izgine. Potem ga operemo v vodi.

49

Drug način. 5 gramov ščavne soli, 5
gramov citronovega soka in 5 gramov kuhinjske
soli raztopimo v 80 gramih mehke vode. S to
raztopino pomočimo madež in ga držimo nad
vrelo vodo, vsled česar madež izgine. Potem ga
izperemo še v gorki milnati vodi.

Drug način.  V 1 liter mlačne, mehke
vode denemo 4 kaplje žveplene kisline, pomešamo
z leseno palčico in v tekočini namočimo onesna¬
ženo mesto. Potem pa toliko časa v vodi peremo,.
da madež obledi. Nato položimo perilo v lug, ki
sestoji iz mila in sode, tam ga pustimo čez noč
in potem dobro izperemo v vodi.

Če potem perilo še na solncu belimo, izgi¬
nejo madeži popolnoma, drugače pa izginejo pri
prihodnjem pranju.

Drug načn.  Če je perilo čisto, pomažemo
rjasto mesto s cinovo soljo, ki smo jo stanjšali
z vodo, in izperemo potem perilo v gorki vodi.
To se ponavlja toliko časa, da madež izgine.

Drug način.  Madež pomočimo najprej v
octu, potem ga polijemo z vodno raztopino ščavne
soli in nazadnje izperemo v gorki vodi.

Drug način.  Najprej se onesnaženo pe¬
rilo opere in posuši, ne da bi se oškrobilo. Po¬
tem pokapljamo madež s svežim citronovim
sokom in ga posušimo. Nato izperemo perilo v
vodi, ki smo ji dodali nekoliko citronove kisline
in če je treba, se to še enkrat ponovi. Ta način
perilu nič ne škodi.

Drug način.  Rjaste madeže pomažemo
z gorkim robiginom, ki je zmes 4 delov solne
kisline, 4 delov ščavne kisline in 92 delov vode.

4

50

Pred uporabo mora zmes zavreti. Potem se pe¬
rilo opere v čisti mehki vodi.

Drug' način.  Iz vsakega, (tudi barvastega)
perila se rjasti madeži izperejo z zmesjo 2 delov
vinskega kamna in z 1 delom galuna. Perilo se
v to zmes pomoči in potem v sveži vodi opere?

Iz pavolnatega blaga  se rjasti ma¬
deži izperejo na enak način kakor iz drugega
perila.

Iz pletenega, trikotovega blaga
ali pa iz česane preje  (Kammgarn) osna-
žimo madeže od rje, če jih najprej pomočimo z
raztopino 10 gramov ščavne kisline v 100 gramih
vode in potem skrbno izperemo v mehki vodi,
tako da odstranimo vso kislino.

S srebrnih predmetov  odstranimo
rjaste madeže, če jih umijemo z gorkim octorn
in oplaknemo z vodo.

Z likalnikov  odstranimo rjo na sledeči
način: Madeže dobro pomočimo s petrolejem in
jih pustimo nekaj časa, da se odmočijo, potem
pa drgnemu z milom in s peskom, oplaknemo z
vodo in osušimo z brisačo.

Drug način.  Na gorkem likalniku po¬
mažemo madeže od rje z belim voskom in jih
zbrišemo z volneno cunjico.

Na nožih in vilicah  osnažimo rjo
tako-le: Onesnažena mesta pomažemo s petro¬
lejem in jih potem izdrgnemo z gorkim peskom
ali pa s premogovim pepelom.

Drug način.  Rjaste nože in vilice vložimo
za 6—12 ur v raztopino cinovega klorida (cinove
soli), potem jih pa osnažimo z apnenim prahom
in umijemo. Pri tem je treba gledati, da se ves

51

klorid z apnom obriše, ker bi predmetu škodil.
Še bolje je predmet nazadnje oplakniti s stanj¬
šanim amoniakom.

Z jeklenih predmetov  osnažimo rjo
ha sledeči način: Rjasta mesta najprej dobro po¬
mažemo z oljem in pustimo 24 ur olje nanje učin¬
kovati. Potem olje obrišemo in rjo odrgnemo z
neugašenim (živim) apnom (prahom).

Drug način  Če je rja še sveža in se
še ni globoko vjedla v kovino, jo lahko izbrišemo
s plutovino (zamaškom), namočeno v olje.

Če se je pa rja globoko v predmet zajedla
pomažemo madež s testom, pripravljenim iz tripla
(gline), žveplovega cveta in olivovega (namiz¬
nega) olja. Čez nekaj časa zdrgnemo madeže s
koščkom usnja.

Rumene madeže iz črne svile  odstra¬
nimo, če jih brišemo s cunjico, namočeno v
amoniaku, in umijemo z gobo, namočeno v vodi.
Potem položimo na mokro mesto platnen robec
in polikamo, da se svila posuši.

Iz perila  se dajo rumeni madeži odstra¬
niti, če jih namočimo za nekaj ur v siratko in
potem na navadni način operemo. Tako lahko
osnažimo tudi madeže, ki so nastali vsled
plesnobe vlažnega perila.

Drug način. Plesnivo  perilo najprej z
vodo in z milom operemo in ga potem vložimo
v vodo, ki smo ji dodali nekoliko vodikovega
prekisa. Čez nekaj ur se perilo opere z vodo, ki
smo ji dodali 1% žveplene kisline.

Drug način.  Sveže madeže lahko ope¬
remo že s tem, da perilo pomočimo v ocet, ali

4 *

52

pa v raztopino 20 gramov citronove kisline v
1 litru vode.

Tudi s klorovim apnom ali pa z beljenjem
na solncu se doseže dober uspeh.

Sadje. Madeže od sadja, vina, octa in drugih
kislih tvarin lahko snažimo na sledeči način: Če
je nastal madež od brezbarvnega soka, n. pr. octa,
jabolk itd., skušamo najprej kislino centralizovati.

Za to je najbolj sposoben amoniak ali pa
raztopina sode. Blago podložimo s platnom ali
pa s pivnim papirjem, potem ga zmerno pomo¬
čimo z vodo in z gobo ali s čopičem pomažemo
onesnaženo mesto z amoniakom ali sodovo raz¬
topino. Pri tem pa gledamo, da pride ta snov le¬
na onesnaženo mesto, ne na drugo blago.

Nato izperemo madež s čisto vodo in ga
izsušimo s pivnikom ali s platnom.

Če je bil sok barvan, n. pr. od črešenj,
rdečega vina itd., je snaženje, posebno pri ob¬
čutljivem blagu že bolj kočljivo. Platno se da
seveda najlažje osnažiti, ker ga lahko belimo s
klorovim apnom ali pa z žavelskim lugom. Se¬
veda moramo pri porabi teh sredstev previdno
ravnati, ker so zelo jedka. Treba je predvsem
vselej lug iz platna s čisto vodo dobro izprati.

Madeže na volnenem ali pa pavoV
natem blagu  lahko izperemo z raztopino
vinske kisline (1 del v 6 delih vode) ali pa s
stanjšanim amoniakom (1 del na 12 delov vode).
Potem se tudi blago z vodo opere.

Madeže od borovnic, črnih črešenj, robidnic,
brusnic itd. izperemo iz belega perila  z
močno stanjšano žveplovo kislino ali pa z vrelo
klorovo vodo.

53

Drug način.  Onesnaženo perilo nama¬
kamo 24 ur v kislem mleku in ga potem ope¬
remo najprej v mlačni, potem pa v gorki vodi.

Č.e madež ne izgine, ga lahko pomažemo z
natrijevim bisulfitom ali pa ga pokadimo z go¬
rečim žveplom. Nazadnje je seveda vselej treba
perilo v vodi oprati.

Drug način.  Suho perilo, ki je onesna¬
ženo po sadju, lahko osnažimo, če madež zbri¬
šemo z močnim špiritom. Večkrat ostanejo potem
še sivi madeži, ki pri prihodnjem pranju izginejo.

Tako se osnažijo tudi madeži od trave ali
pa od vina.

Iz svilnatega, volnenega ali pa
pavolnatega blaga  izperemo madeže od
5 ^dja s stanjšano raztopino salmiaka ali pa z
vodo, kjer smo raztopili nekoliko beneškega mila.
Na ta način se snažijo tudi madeži od vina ali
pa od črnila.

Iz barvanega blaga  izperemo sveže
madeže od sadja na sledeči način. Onesnaženo
blago držimo nad loncem in vlivamo nanj v
tankem curku vrelo vodo ali pa še bolje vrelo
mleko. Potem blago na navadni način operemo,
če je barva stanovitna, z milom.

Z rok se dajo madeži od sadja dobro
umiti s siratko.

Saje spravimo iz blaga, če blago čistimo z
mehkim črnim kruhom.

Iz-perila in barvanega blaga  saje
najprej iztepemo, potem izkrtačimo in kar še
ostane, izperemo z bencinom.

Madeže od scalnice lahko osnažimo iz pe¬
rila z raztopino vinske ali pa ščavne kisline.

54

Smolne madeže izperemo  iz  suknenega
blaga, če jih dalje časa brišemo s cunjico, na¬
močeno v močnem špiritu ali pa v etru.

Iz oblek  se dajo na sledeči način odpra¬
viti: Madež pomažemo najprej z maslom ali pa
s kako drugo maščobo in ga potem nekaj časa
pustimo. Potem operemo dotično mesto z milom
in vrelo vodo.

Drug način.  Tudi z gorko sodovo alk
pa amoniakovo raztopino se dajo madeži od
smole odstraniti.

Drug način.  Smolni madeži se snažijo
tudi slično kakor madeži od voska.

Z rok jih osnažimo s petrolejem.

Madeže od stearina ali sveč odstranimo
navadno s špiritom. Tudi z vročim likalnikom
in s pivnim papirjem se dajo odstraniti.

V mrzli vodi se stearin strdi in se da potem
lahko iz belega platna  izmencati.

Iz baržunastih prevlek  pohištva se
dajo stearinovi madeži odstraniti na enak način
kakor lojevi.

Tobakovi madeži na belih žepnih robcih se
dajo na sledeči način izprati. Robci se operejo
na navadni način. Potem se umazana mesta z
rumenjakom in s špiritom napoje, in se potem
namakajo in izpirajo najprej v žganju in potem
v gorki in nazadnje v mrzli vodi.

Tičje iztrebke osnažimo iz raznega
blaga  tako-le. Najprej jih pustimo, da se po-
suše, pot^m jih opraskamo in izkrtačimo in na¬
zadnje zbrišemo ostanke pri svetlem volnenem
blagu s kruhom, pri temnem blagu s stanjšano
črno kavo.

55

Trava. Madeže od trave lahko izperemo
iz vsakega blaga  z vodo, ki smo ji dodali
nekoliko amoniaka. Potem še madež z vodo in
z milom operemo. Če ostane še kaka sled po
madežu, je treba blago dobro oprati z vrelo vodo
ali pa pokaditi z žveplovim dimom in potem z
mrzlo vodo oprati.

Drug način.  Blago z madeži od trave iz¬
peremo v vreli vodi brez mila, kajti vsled rabe
mila ostane navadno še umazan madež.

Drug način.  Madež od trave osnažimo
iz srajc, predpasnikov itd. z močnim, gorkim
špiritom ali pa z raztopino salmiaka.

Tudi iz barvanega blaga  se lahko na
ta način madeži izperejo. Prepričati se je pa po¬
prej treba, če salmiak ne škoduje.

Iz belega perila  se travni madeži od¬
stranijo, če se pomažejo s stanjšano raztopino
cinove soli; perilo je pa treba potem takoj v
vodi oprati. Na 1 liter vode se vzame pol kavne
žličke cinove soli.

Travni madeži  se snažijo enako kakor
madeži od sadja.

Z marmornatih vodnjakov  se osna-
žijo madeži od trave s salmiakom in z apnenim
prahom (živim apnom).

Usnjeni madeži na belih nogavicah se dajo
z navadnim beljenjem osnažiti; treba je le beljenje
večkrat ponoviti.

Drug način.  Onesnaženo mesto vložimo
v vrelo raztopino ščavne soli in potem nogavico
koj dobro operemo.

Drug način.  Madeži izginejo, če jih bri¬
šemo z raztopino klorovega apna. Seveda je

56

treba koj nogavice dobro oprati, kajti drugače
jim klorovo apno škoduje.

Madeže od vodnih kapelj na lakiranem
pohištvu odstranimo, če jih brišemo s cunjico,
namočeno v zmesi lanenega olja s soljo.

Vino. Sveže madeže od rdečega ali črnega
vina odstranimo iz belega perila,  če jih po¬
tresemo z navadno soljo, polijemo z arakom in
dobro zdrgnemo ter v vodi operemo.

Drug način.  Madež pomočimo z vodo,
potresemo z natrijevim bisulfitom in ga dobro
zdrgnemo ter pozneje blago v vodi dobro operemo.

Drug način.  Starejše madeže izperemo,
če raztopimo nekoliko antiklora v gorki vodi, po¬
močimo s to raztopino madeže in jih potresemo
s prahom vinske kisline in madeže s tem dobro
podrgnemo. Kakorhitro madež izgine, je treba
blago koj dobro oprati, in sicer najprej v mlačni
in potem v mrzli vodi. Namesto vinske kisline
lahko vzamemo tudi močan bel ocet. Na ta način
se snažijo tudi madeži od barvastega sadnega soka.

Drug način.  Onesnaženo mesto namočimo
v gorko mleko in ga pustimo 1—2 dni v njem.
potem zažgemo žvepleni trak in držimo blago
nad njim, vsled česar madež izgine. Če ne, je
treba blago še enkrat namočiti in vse ponoviti.

Drug način.  Onesnaženo mesto nama¬
žemo koj z maslom in soljo in ga potem z milom
in z vodo dobro operemo. Namesto masla lahko
vzamemo tudi mast.

Drug način.  V vodi umesimo nekoliko
suknarske gline, tekočino precedimo, pomažemo
ž njo madeže in pustimo 15—20 minut učinkovati.
Potem operemo madež s čisto vodo. S tako te-

57

kocino lahko osnažimo s pomočjo krtače tudi
umazane ovratnike pri suknjah.

Sveži madeži od rdečkastega vina izginejo,
če jih pomočimo s citronovo kislino ali pa s ci-
tronovim sokom, ali pa če vložimo blago v vrelo
mleko.

Drug način.  Iz perila se odstranijo ma¬
deži od rdečega vina na sledeči način. 30 gramov
klorovega apna in 30 gramov potašeljna (pepe-
like) pomešamo z enim litrom vode. To zmes
pustimo, da dalje časa stoji in jo med tem več¬
krat pomešamo.

Pozneje tekočino spravimo v temni, zaprti
steklenici na temnem kraju. Osnaženo blago se
najprej opere v čisti vodi, potem se pa namoči v
vodi, ki se ji dodene vsaj polovica gori imeno¬
vane tekočine. Čez nekaj časa madež izgine in
potem se blago v čisti vodi izpere in posuši.

Madeži od sladkega belega vina
se dajo oprati s cunjico, namočeno v čisti, naj¬
bolje destilirani vodi.

Madeži od vina  se snažijo tudi tako,
kakor madeži od sadja.

Iz prtičev  (servijetov) izperemo madeže
od vina, če jih operemo v močnem žganju in
potem v mehki vodi.

Iz svilnatega blaga  se dajo taki ma¬
deži izprati s čisto vodo. najbolje z deževnico.
Blago se potem v senci posuši.

Iz pavolnatega blaga  se madeži od
vina tako-le osnažijo. Sveži madež se namoči
najprej v mrzli, potem pa v gorki vodi, nato se
polije z močnim octom in se dobro opere v čisti,
mehki vodi. Starejše madeže je treba toliko časa

58

brisati z raztopino vinskega kamna, dokler ne
izginejo.

Vosek odstranimo iz oblek tako-le: Pome¬
šamo 4 grame benzola, 105 gramov 95% alkohola
in 35 gramov amoniaka. S to zmesjo se s po¬
močjo cunjice da vsak madež od voska izbrisati;
treba je le onesnaženo cunjico večkrat zamenjati
s čisto. S to zmesjo se dajo osnažiti tudi madeži
od kislin, smole, katrana ali masti.

Drug način.  Vosek se kolikor mogoče
odpraska, potem se madež spodaj in zgoraj
obloži s pivnikom in nanj se pritisne vroč likalnik:

Pečatni vosek najprej kolikor mogoče od-
praskamo in madež potem zbrišemo s flanelasto
cunjico, namočeno v močnem špiritu.

Če onesnažimo platneno ali p a v o 1-
nato blago  z železom, osnažimo ga s citro-
novo kislino in oplaknemo potem z vodo.

Od zdravil onesnažene srebrne žlice lahko
osnažimo s cunjico, namočeno v žvepleni kislini.
Potem pa oplaknemo žlice z vodo, kjer smo
raztopili nekoliko mila.

II. Madeži,

katerih vir (vzrok) nam ni znan.

Če nam ni znano, na kak način je madef
nastal, potem ga poskusimo z naslednjimi teko¬
činami čistiti.

1. Vodica za snaženje madežev (Fleck-
wasser). Raztopimo 30 gramov olivovega (bene¬
škega) mila v zmesi 30 gramov glicerina s

59

7 grami etra in 500 grami vode. Ta vodica se
na sledeči način rabi.

Madež podložimo s platnom, ga pomočimo
z vodico in ga nekaj minut drgnemo z gobo, na¬
močeno v vodici, potem ga pa operemo s čisto vodo.

2. Druga vodica. V 3 litrih vode raztopimo
125 gramov beneškega mila, potem dodajmo 125
gramov amoniaka, 60 gramov močnega špirita,.
30 gramov glicerina in 60 gramov etra. V tej
zmesi izperemo madež.

3. Druga vodica. 100 gramov mazavega
mila, 20 gramov pepelike in 175 gramov amoniaka
raztopimo v 4V 2  litru vode.

4. Druga vodica. V 500 gramih ( 1 / 2  litra)
vrele vode raztopimo 60 gramov beneškega mila,
30 gramov pepelike, 30 gramov boraksa in 60
gramov amoniaka.

5. Druga vodica, posebno za snaženje
svilnatega blaga in baržuna.  Olupimo
3 sirove krompirje srednje velikosti, zrežimo jih
na tenke krožke ali pa jih nastrgajmo na stru¬
galu, polijmo jih s V 2  litra vrele vode in pustimo,,
da se ohlade. Potem tekočino odcedimo skozi
platno, dolijemo enako množino špirita in ravno
toliko že kuhane kave brez cikorije ter vse dobro
pomešajmo. S to zmesjo se obriše temna svilena
obleka s pomočjo umivalne gobe na lični strani,
na platneni podlogi se pusti, da se nekoliko po¬
suši in se potem na narobni strani, dokler je še
vlažna, polika. Svilnato blago dobi s tem zopet
jako svežo, lepo barvo. Če obleka še ni čista,,
pustimo kavo in snažimo le z octom in s krom-
jevo vodo.

60

6. Tekoče milo za madeže. Zrežimo na¬
vadno, dobro milo na tenke kosce, napolnimo z
njimi steklenico in jo zalijmo z amoniakom. Potem
steklenico dobro pretresimo, zamašimo in jo pu¬
stimo, da stoji. Kadar se je milo v amoniaku
raztopilo, stanjšamo zmes še toliko z amoniakom,
da je napol gosta. S to zmesjo potem lahko
madež pomažemo in z vodo izperemo.

7. Druga vodica. Da odstranimo iz perila
madeže, ki se sicer ne dajo izprati, rabimo
naslednjo zmes: za 10 v pepelike, za 10 v ščavne
kisline in za 10 v klorovega apna raztopimo v
3—4 litrih vrele vode, najbolje deževnice. Potem
raztopino ohladimo in čisto tekočino odlijemo v
steklenico. S to tekočino se mora previdno rav¬
nati, da perila ne poškoduje. Najbolje je, če se je
nalije nekoliko na krožnik, nesnažno mesto v perilu
se v njej za 1 minuto namoči in nato se dobro
v čisti vodi opere in izžme. Usedlina, ki nastane
po odlitju čiste tekočine, se lahko rabi za drgnenje
(snaženje) lesenintal ali lesenega orodja, škafov itd.

8. Druga vodica. Kuhajmo 33 gramov suhe
korenike milnice (saponaria) v 1 / 2  litra vodi to¬
liko časa, da se voda na polovico vkuha, potem
tekočino precedimo, jo pustimo, da se ohladi,
odlijmo od usedline in dodajmo ji 16 1 / 2  grama
amoniaka, zlijmo v steklenico in dobro zamašimo.
Če s to vodico brišemo madeže s cunjico, izginejo.

9. Druga vodica za snaženje vsakovrstnega
blaga tudi najobčutljivejše barve se tako-le pripravi:
25 gramov čistega terpentinovega olja pomešamo
z 1 1 / 2  grama finega špirita in z 1 1 / 2  grama žvep¬
lovega ogljika. Temu dodamo 15 gramov citro-

61

novega olja in vse spravimo v dobro zaprti stekle¬
nici. Če hočemo kak madež osnažiti, ga namočimo
s to vodico, potem ga pa drgnemo s pivnikom,
ki smo ga tudi poprej v njej pomočili.

10. Kostanjeva voda. Divje kostanje olupimo
in popolnoma postrgamo (zribamo). Če pritisnemo
nekoliko te kaše na nesnažno mesto in čez nekaj
ur perilo operemo, izgine vsak madež.

11. Druga vodica za perilo. Kuhajmo v
1 litru mehke vode nekoliko klorovega apna in
grenke soli (vsakega za kakih 10 v) in dodajmo
še 375 gramov vode. Kadar se tekočina ohladi,
jo spravimo v dobro zaprti steklenici.

Če s to tekočino snažimo, namočimo ne¬
snažno mesto 5 minut v njej in ga potem, kakor
navadno, dobro operemo.

12. Druga vodica. Zmešajmo za 10 v amo¬
niaka, za 10 v žveplovega ogljika in za 10 v
levandljevega olja z 1 litrom deževnice. Vse dobro
pomešajmo in spravimo v zaprti steklenici. Pred
uporabo je treba tekočino pretresti, da se pomeša,
potem se v njej namoči umivalna goba in madež
se ž njo osnaži.

13. Topel špirit je dobro sredstvo za sna-
ženje atlasovih čevljev. Če se košček vate namoči
v gorak špirit, se z njim da atlas izvrstno snažiti.

14. Vodica za snaženje madežev. Pome¬
šajmo 30 gramov glicerina, 30 gramov etra in
7 gramov najhujšega amoniaka s 1 / 2  litra vode
in primešajmo 30 gramov olivovega (bene¬
škega) mila.

Madež podložimo s koščekom platna, na¬
mažemo ga s to vodico in potem krtačimo toliko

•62

časa, da madež izgine. Nazadnje se blago s čisto
vodo opere.

15. - Druga vodica je že omenjena fižolova
voda. Kakega V 4  kg suhega belega fižola se kuha
v 2 litra vode brez soli toliko časa, da je fižol
že prav mehak. Potem se voda odcedi in se
pusti, da se ohladi. S to vodo se mora madež
temeljito oprati, a milo se pri tem ne sme rabiti.
Potem se dotično mesto še opere s čisto vodo.
Fižolova voda je izvrstno sredstvo ža razne vrste
madežev.

16. Druga vodica. 125 gramov drobno zre¬
zanega jedrnatega mila, 60 gramov kalcinirane
(žgane) sode, 30 gramov boraksa, 96 gramov špi¬
rita in 200 gramov amoniaka se v vodni kopeli
polagamo segreje na 50° R in se s prejšnjo zmesjo
pomeša ter vse v dobro zaprti steklenici ohrani.

17. Angleška vodica. Zmeša se in spravi v
zaprti steklenici: 100 gramov 90—92% Špirita,
36 gramov amoniaka in 4 grame bencina.

18. Druga. 30 gramov stolčenega boraksa
in 18 gramov kafre se raztopi v 130 gramih
špirita.

19.  Druga. 30 gramov boraksa in 10 gramov
kafre se raztopi v 600 gramih špirita.

20. Javellska (žavelska) vodica. 20 gramov
klorovega apna se raztopi v 100 gramih destili¬
rane vode, potem se dodene 28 gramov kristali¬
zirane sode, raztopljene v 500 gramih vode. Drugi
dan se čista tekočina odlije in se spravi v dobro
zaprti steklenici na temnem mestu.

Ta voda je izvrstno sredstvo za snaženje
raznih madežev, zlasti od sadja, vina, maščobe itd.

63

21. Vodica za snaženje gla jenih (glacč)
rokavic. 1 / 2  litra bencina, 30 gramov etra, 30
.gramov kloroforma in 15 gramov kakega dišečega
olja ali dišeče esence se pomeša in spravi v
zaprti steklenici.

Roka.vica se obleče, pomoči z gobo, namo¬
čeno v tej tekočini, in potem se dobro s snažno
cunjico izdrgne. Barvaste rokavice so po snaženju
nekoliko svetlejše.

Vsebina:

Predgovor . 4

Snaženje madežev. 5

Najpoglavitnejše tvarine za snaženje madežev 6

Način snaženja.  20

Madeži, katerih vir (vzrok) nam je znan . . 21
Madeži, katerih vir (vzrok) nam ni znan . . 58

- ' *• >, •- - . - . - / «■

Naš dom. I. zvezek. Vsebina: «Cesarjevič in
sestri dvojčkinji» in «Krajevna kronika
Teharskih plemičev«, broširan . . . . » —'50
Naš dom. II. zvezek. Vsebina: «Zadnji grof
Celjski« in «Iskalci biserov na otoku

sv. Duha«, broširan.» —'50

Naš dom. III. zvezek. Vsebina: «Vo .a i. 2000»

in «Doma in na tujem«, '••jširan . . » —'50
Naš dom. IV. zvezek. VsebTa: «Ciganka»,
izvirna povest ter razne humoreske,

broširan..» —'50

Naš dom. V. zveze k. Vsebina: «Pavlo Črno-
kril» v  <-Nu, občinstvo«, «Ljubezen do
uomovine«, «Pesem o hudourniku«,

«Karin» in «Plesati ni znal«, broširan » —'50
Naš dom. VI. zvezek. Vsebina: «Pevčevo
srce«, «Krvava svatba v Kijevu«, «Pri-

jatelj Lovro«, broširan.. . K —'50

Kpjižica «Naš dom» se še nadaljuje.

Kržišnik: Male pesmi za mladino, 'broširane » —'24
Ivan Bele: Viničarjev kažipot, navod kako
vinograde na novo zasajati in obdelovati

broširan. — 60

Dr. A. Božič. Lovski zakon za Štajersko,

kartoniran.» 1 '20

Der Panslavismus. Eine nationalpolitische

Betrachtung, broširano.» —'60

Prof. Jos. Kožuh. Navodilo h kartografičnim

osnovam, vezano v platno.» 4'—

Prof. Jos. Kožuh. Pregledni izpisek iz na¬
vodila h kartografičnim osnovam,

broširano.  » —'20

Red za šolske sluge. » — '24

Šolski red .» —30

Opomba. Pri naročilih prosimo, da naj blago¬
volijo častiti gospodje odjemalci denar naprej poslati,
sicer se na naročila ne ozira. Za poštnino je dodati
za knjige v vrednosti do 1 krone 10 vin., do 2 kron
20 vin., čez 2 krone pa 30 vin.