[EdmdoTMBld^ulTZjedinjtBik I /l T A , p^T A ~ T) jf^'lTX M t ^ ■ •» 1 ve.««.«« »3.00 [ J3I x\Jl%/\JJLJxtl i ^ JTt8^*** I Ima nad 7000 naročnikov. I , | „d Holidays. * »iwnmiifctuwiiwwaiw^ List slovenskih delavcev .v Ameriki. « 1 TBLBTOK PISARNE: «687 OOBTLAKDT._Entcnd M Hwnd-Qb, Matter. Btptemlwr 21, ItU, »t U. Polt Offlc« »t K«w Yolk. H. Y., udar th. Act of Cone nakasane svote popotnem« Izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pofiUjstve izplačuj« e. kr. poštni hranilni urad t 11. to 12 inek. Denarje nam poclatt je jtajpriHt-naje do $50.00 t gotovini ▼ priporočenem ali registriranem pismu, večje sneeke po Domestic Postal Money I Order all Pa Few -York Bank Draft | FRANK SAX8BR \ «B Oorttandt St, New York, X. T-f «104 St OMr Am. X. i Cleveland; Ohio. i f Guvernerji in sodniki.. Državna suvereniteta. —o— Na konferenci v Spring Lake, N. J., so guvernerji protestirali proti vmešavanju zveznih sodišč v državne pravice. —o— NAPAD NA ŽELEZNICE. —o— Zvezni finančni tajnik McVeagh je v nekem razgovoru dejal, da kmalu nastopijo boljši časi za Ameriko. j -o- Spring Lake, N. J., 15. sept. V' včerajšnji seji guvernerske konference je guverner Aldrich iz Nebraske ostro napadel zvezna sodišča, ki nasprotujejo državnim upravam in se vmešavajo v pravice posameznih držav. Aldrich se ie potegoval za državno suvereniteto in zahteval, da mora zvezna vlada spoštovati pravice držav. Tudi guverner Hadley iz Missouri je napadel zvezna sodišča in dejal, da so razsodbe teh sodišč z ozirom na meddržavni promet tiranične in avtokratične. Hadley je ostro kritikoval tudi železnice, ki brez vsakega povoda in samovoljno zvišujejo tarife. Prosperiteta v Ameriki. Roston, Mass., 15. sept. Zvezni tajnik za finančne zadeve McVeagh je dejal v nekem razgovoru, da se bližajo boljši časi za Ze-dinjene države in da ni povoda za pesimizem. Priznal je, da se je letos pridelalo žita za 15 odstotkov manj, kakor lani, zato pa je pridelek bombaža bogatejši. Tudi denarni položaj je ugoden. Vse banke imajo dovolj denarja na razpolaganje. Poštne hranilnice so se izkazale kot zelo potrebne in koristne naprave. Vlada ne bo letos najela nobenega' posojila. -o-- NEMIRI NA KITAJSKEM. —o— Uporni vojaki. —o— Peking, 15. sept. Vlada je priznala, da je položaj v provinci Sze-Ohuen zelo resen in je pooblastila Tsen-Chunsuana, da nare -di v provinci mir. Tsen-Chunsuan je podkralj v Shanghai in je na glasu kot neustrašen zatiralec u-porov. Mesto Cheng-Tu oblega 2000 upornih vojakov. Oblegovalci ne puste nikogar v mesto. Amerikanski misijonarji so bežali v Chungking, kjer skrbe za njih varstvo angleški konzul. — Vseh angleških in ainerikanskih misijonarjev v Sze-Chuanu je o -koli 500. -o- Dr. Wileyeva afera rešena. Beverly, Mass., 15. sept. Predsednik Taft je danes rešil afero dr. Hardev Wileya predstojnika kemičnega biroa v poljedelskem departmentu. Dr. Wiley ne bo re-signiral, dasi je šef justičnega oddelka Wickershama pravi, da je izrekel svojo obsodbo nad dr. Wi-leyom predno je poznal vse podatke preiskovalne komisije 6 dr. Wi-leyevem poslovanju. Glede poljedelskega depart -menta pravi predsednik, da je potreben temeljite reorganizacije. Pričakuje se, da bo poljedelski državni tajnik Wilson odstopil. Ponarejeni bankovci. Zvezna tajna policija je prišla na sled ponarejenim bankovcem po $10, ki so jako dobro ponarejeni. Dognalo se je, da so falzifi-kati prišli iz zapada, kjer se nahaja družba, ki ponareja denar, j Ponarejeni so bankovci narodnih bank v San Francisco, Portland,! Ore., Los Angeles, Cal., in Willi-j (ainsport, Pa, , j Delavske razmere v ladjedelnicah. —o- - Steklarski delavci so sklenili novo pogodbo z delodajalci. —o— NEZADOVOLJNI DELAVCI. « —o— Lastniki tovarn, v katerih izdelu-jejo gumbe, so ustanovili zvezo ' proti delavcem. -o- Organizirani delavci v držav-i nih ladjedelnicah v Brooklynu so nezadovoljni s svojim položajem in so se pritožili proti obstoječim razmeram. V zadnjem času so bili izdani novi predpisi za delavce v ladjedelnicah, kateri pa niso všeč organiziranim delavcem. Poseben odbor se bo podal v Washington in zahteval, da se nove odredbe prekličejo. Zmaga steklarjev. Steklarski delavci v New Yorku. ki pripadajo organizaciji Decorative Glass Workers Union, so si v boju za zboljšanje plač priborili lepo zmago. Delodajalci so sklenili z njimi novo pogodbo in jim zvišali plače za $2 od tedna. Delavci v tovarnah za glasovirje. < Delavci, ki so uposleni v tovarnah za glasovirje. se pripravljajo na nov štrajk. Položaj delavcev se je tako poslabšal, da je štrajk 1 neizogiben. Pred meseci je bil v neki tovarni za glasovirje v i Rronxu štrajk. ki se je končal s < popolno zmago delavcev. ; Organizacija delodajalcev. Lastniki tovarn, v katerih izde- 1 lujejo gumbe, so se združili in < ustanovili zvezo proti delojemal- ' ceni. Zveza je bila inkorporirana. i j Boj v stavbni obrti v Chicagi i končan. ] Chieago, III.. 35. sept. Med posameznimi strankami v stavbni obrti se je doseglo sporazumljenje in se je sklenil dogovor, s katerim je štrajk, ki je trajal nad eno leto. poravnan. Stavbna industrija je imela vsled štrajka milijone škode. Med štrajkom so bile tri osebe usmrtenc in mnogo jih ; je bilo ranjenih. ! -o--1 Stolypinove rane niso nevarne.1 i —o— j Zdravniki upajo, da bodo rešili življenje ruskemu ministrskemu | predsedniku, na katerega je predvčerajšnjem streljal advo- 1 kat Bogrof. 1 —o— CAR OBISKAL BOLNIKA. i Napadalec je bil policijski špijon ^ in voditelj revolucionarcev. -o--i Kiev, 15. sept. — Ruski ministrski predsednik Stolypin, na katerega je včeraj zvečer med gle -dališko predstavo advokat Bogrof oddal dva strela in ga zadel v roke in pljuča, bo po izreku zdravnikov ozdravel. far Nikolaj je danes zjutraj ob VjS. uri obiskal bolnika v bolnišnici. Glede atentata še poročajo, da je Bogrof oddal strele v mo -mentu, ko se je Stolypin razgo -varjal z vojnim ministrom. Bogrof je is odlične kievske j rodbine in je po poklicu advokat. Od leta 1909. je bil že v službi policije, kot tajni agent. V službo policije je vstopil samo, da bi iz-| vedel za njene tajnosti. Obenem je bil vc^itelj ruskilf teroristov in je imel že davno namen usmrtiti Sto-l/praa, ki ga je zaradi njegove krutosti smrtno sovražil. Vstop -nico za gledališče je dal Bogrofu načelnik policije Kuliabko. Bo-Jgrof je razumel varati policijo. 1 Vrhunec nestrpnosti v K. S. K. Jednot1'. Iz zanesljivega vira smo poizve-deli, da je duhovni vodja K. S. K. Jednote suspendiral več delegatov. —o— VZORNI KATOLIKI. Razburjenje med delegati in člani društev K. S. K. Jednote je velikansko, ker je zdaj očitno, da delajo gotovi krogi na to, da bi brez vsake kontrole gospodarili z Jednotinim premoženjem. -o- r Iz Jolieta smo prejeli iz verodo- ' stoj nega vira poročilo, da je du- ; ho vni vodja Rev. John Kranjc izključil iz Jednote vse delegate, ki se niso izkazali s spričevali, v ka- 1 tero cerkev hodijo oziroma katero cerkev po svojih močeh gmotno podpirajo. Tako spričevalo mora biti podpisano od župnika in o - ' premljeno z uradnim cerkvenim ' pečatom. : To je vrhunec nestrpnosti, so- 1 sebno, ker se je suspendovanje iz- • vršilo, ne da bi se bil duhovni vo- ■ dja pri društvenih odborih pre - j pričal, poprej, ali so suspendovani delegati res vestni člani in katoliki, ki dajejo Bogu, kar je božje- 1 ga. Suspendovani so možje, ki slo- 1 ve po vsej slovenski naselbini kot s vzorni katoliki in ki duševno in 1 gmotno podpirajo stremljenja ka- 1 toJiške cerkve in ti možje so zdaj/' izključeni, ne zaradi verskega I vprašanja v Jednoti. marveč zaradi denarnega. V Jednoti mora biti mnogo gnilega, da se zdaj njeni mogotci z vsemi štirimi branijo 1 takih delegatov, ki hi bili v stanu " jim zmešati štrenjo in pokazati c slovenski javnosti v Ameriki njih delovanje. Očitno je, da se gospodarji v Jednoti boje kontrole in da delajo na to, da bi z Jednotinim premoženjem po svoje raz- s polagali. Delegati morajo delati ( na to. da se knjige pregledajo po , izvedencih v knjigovodstvu pod t kontrolo mož, ki jih delegati sa- <, mi izvolijo. V to svrlio se naj na- s jamejo nepristranski amerikanski j vešča ki in se za to plačajo od Jed- t note. Možje-kont rolorji naj dajo j preglednikom knjig pojasnila in ' jim tolmačijo postavke. Samo na ta način bodo člani dobili natan- i čno pojasnilo o stanju Jednote. t LEV RAZMESARIL OTROKA. Grozen prizor. j f —o— Na državni rastavi v Syracuse. N. V., je včeraj sedemletna deklica Laura Burns splezala F>od ograjo. ki je ločila občinstvo od zve-rinjaka in prišla tako blizo leva, da je ta a taco zamahnil po njej in jo potegnil k zverinjaku. Predno so pazniki mogli rešiti deklico, jo je lev tako razmesaril, da je kma- , lu potem v bolnišnici umrla. -o- Amerikanski poslanik na Dunaju Kerens poj de. K Amerikanski —*1anik na Du- t naju Kerens, ki se nahaja zdaj na < dopustu v Združenih državah, se < baje ne bo več vrnil na svoje me- j sto. Avstrijsko podnebje mu ne i ugaja. Na duuajskem amenkan- skem poslaništvu ni o odstopu \ poslanikovem nič znanega. t Cena vožnja. ! Parni k od Austro-Americana proge OCEANIA IJ odpluje dne 20. septembra 1911.*] ALICE j j odpluje dne 27. septembra 1911. , Vožnja stane iz New Yorka do: i Trsta in Reke $35.00 j Ljubljane 35.60 ] Zagreba 36.20 ] Vožnje listke je dobiti pri Pr. i Safcser, 82 Cortland Street, New i Yo rk. J j Finale« Vilko M»xi. Napojili ho se in nasitili, nagle-dali so se in nueudili lepoti kraja, vse po tistem redu, ki ga je terjal profesor in potlej so vstali od miz in se izgubili v mrak. To je bil resničen konec klavernega izleta, j prisiljen in suhoparen, da se Bogu smili. Študentje so natihoina proklitijali filistrskega profesorja, ali nobeden se ni upal tudi na zunaj pokazati svojo veliko nevo- j Ijo. Bilo je koncem leta. ob času J profesorskih maščevanj in zato se je raje vsak žrtvoval, nego bi se odtegnil izletu, dasi sc je dalo že I v naprej soditi, kako izjalovljena i in dolgočasna bo vsa stvar. <* razsul na kamenju. Ker ni imel j \eč drii£«*»ra in je zelo slabo videl, morabi sta ga prijeti dva študenta |mhI pazduho ter ga cijaziti na kolodvor. To sv je zdela ugodna prilika študentoma Strnadti in Pijavki, da sla s«> izgubila za grmovjem in se vrnila v vas. "Ijcpa komedija je to. Na postaji bo kaj smHia, ko ga privle-čejo!" j«- tlesknil hudomušni Str-nad, ko sta bila že dovolj daleč od tovarišev. Pijavka sc ni zmenil za besede, kakor bi jih ne bil slišal. Molče in zamišljeno je stopal proti vasi, Strnad pa'•je govoril zadovoljno dalje: "Zdaj bova imela šele izlet, izlet, da bo kaj prida. Kaj boš s fi-listrom: vleče te na izlet, pa ti je, kakor bi te peljal na vislice. No, ali ni res tako, preljuba moja "pijavka"? — Pa ne zameri; glej, razpoložen sem, da še ne kmalu tako .... Ali ti si nekam moder danes; to ni tvoja navada. — Pa ne, hm — pa ne, da si se zaljubil v krčmarjevo hčer! — Pri zlodju! Pijavka je tudi sedaj molčal. "Torej se je vendar zatelebal," je sodil na tihem Strnad, ki ni hotel več nadlegovati tovariša. "O. bog se usmili, spet ne bo miru nekaj mesecev, če se je hudir vjel v njene oči. Noč in dan bo samo Fa-ni. Kani in Kani. Prokleta ženska, kako ti obsede človeka. Na, tako vesel fant je bil zdaj nekaj časa. zdaj pa že vidim, da ne bo nič več ž njim." Tako je govoril Strnad. ki j»* poznal tovariša, kakor hitro se je dal upreči v ljubezenski jarem. Poznal ga je tudi, kako z velikim plamenom vzljubi, toda s plamenom, ki se prav naglo ugre-zne v pozabnost. Neznana pa mu tudi ni bila njegova občutljivost v takih urah in dasi je bil prijatelj nep rit njenih besed, je vendar potiskal v dušo prave besede in govoril je potem samo z jezikom. Pila sta že blizu prvih hiš. "Tak povej tni vendar, kaj ti je, prijatelj, da ne crimes? Morda ti pa ni prav. da sva se vrnila, ali kaj .'" "To ne, dragi moj, ali____" "Ali — zaljubil si se, kaj ne?" "Recimo — Kani je krasno dekletce." "To se pravi, da si se zatelebal vanjo. Pa saj mi .to lahko pripo-znaš.' • "Recimo — da!" Ta "da" je vskliknil v blaženi zadregi. "No iu kako ti sodiš o njej?" "Hm. prijazen deklič, toda vsake oči po svoje gledajo." "Ali me misliš žaliti. Strnad?" "Bog varuj! Povedal sem ti resnico. Vsak človek ima svoj o-kus. Meni vsaj se zdi ta uredba čisto pametna, kajti če bi imeli Vsi ljudje enak okus ter s tein enakim okusom oboževali samo eno žensko, vnela bi se hujša vojska kot na Katalonskem polju, da. to bi bila svetovna vojska, kajti mili jonske žrtve bi popadale ...... Sicer pa sem ti rekel že prej, da sem nocoj izredno razpoložen, to je, govorim menda, da je krajša pot. ali žaliti te ne mislim." Prišla sta v vas. Prijazno je sijala luč iz krčme in jima razsvetljevala pot. zakaj ko sta sfcopila v vas, je bila že trda tema. Pijavka je odprl vrata. Žive duše ni bilo v sobi razun Fani. ki je sedaj sedela pri mašini in čitala. Ko sta se pokazala študenta, se je nehote nasmejala vzhičenosti. Sedla sta za veliko javorjevo mizo v kotu, in ko je odšla Fani v klet sc je namuznil Strnad skoro šepeta je. ' * Mcdpotom • nem jaz govoril. | ;daj daj pa ti. Dobro se drži, de-Me je Mre« prijazno." 1 Poznalo se mu je, da je govoril neokrito, ali Pijavka tega ni opazil. Njega so pobožale te besede, zadovoljno je mežiknil in ves o-braz mu je objel srečen nasmeh- I Ija j- Fani se je vrnila, postavila je ! pred študenta liter in tri kozarce, j kakor je velel Pijavka, ki se mu je zdaj razvezal jezik. Zagrnila je okna in sedla poleg Pijavke. Dekletu bi bil prisodil kakih sedemnajst let. Niti v kretnjah, niti v besedah in ne na plemenitih potezah njenega polnega obraza ne bi mogel zaslediti z lahka, da je to hči kmečkega krema rja. Poznalo se ji je, da je bila skrbno vzgojena in izobražena. Prav tako je bilo že na prvi pogled lahko brati v njenih živih očeh, da ji ni tuja umetnost, uklepati v mrežo I ljubezni moška srca. j # Študenta sta se bila predstavi-i la. Ker je bilo Pijavki nerodno, izdajati svoj okorni priimek, j predstavil se je bil pod psevdo imenom Prostoslav Prostran. Strnad pa je zagodel s vojitn votlim j hasoui svoje ime tako odločno, da j bi ga človek ne izgrešil nikoli več. " Ali kaj je vendar gospoda vr-juilo?*' je radovedno vprašala Fani. "Vrnilo — menda sama ne veva. kaj. Izgubila sva se od družbe i in — vrnila sva se." Tako je v zadregi jecljal Strnad. Tako nerodne besede morda še nikdar niso ostavile njegovih ust in skoro, da se jih je sramoval. OČividno ga je ublažilo, ko ga je rešil iz te zadrege Pijavka, ki je sprožil svojo pesniško zgovornost. "Težko se jc pač ločiti od kraja, ki se človeku oklene srca s svojo ljubkostjo. In tak kraj je ta vaš domači kraj. gospodična. Ah. skoro da vas zavidam zanj." "Morda pretiravate, gospod Prostran, morda celo namenoma," je ugovarjala Fani. "Nikakor ne pretiravam, gospodična. Nasprotno, govorim isto iz srca. če tako sodim vaš rojstni kraj. Resnično lep je. Na mnogi lepi zemlji so sc mi že pasle oči, ali nikjer mi še ni poreklo hrepenenje: sin moj. ne romaj več dalje ustavi se, glej in uživaj, zakaj prinesli so te koraki v paradiž. Strnad se je ob teh besedah naslonil ob mizo, stegnil svoje dolge krake in zadel z njimi Pijavko. Resen obraz je kazal, v mislih pa se je široko smejal: "Glej kanaci-jo, kako mu gre. O, ti hudir tit tak to se ti je prej plelo po glavi!" Kani so te visokodoneče besede Pijavkine oropaie vsakoršne pripombe in skoro bi jo bile spravile v zadrego, da ni nadaljeval. "Gospodična, spodobno je, da napijem tej pestri zemlji in da ob enem napijem vam. ki ste krona tej krasoti, ki ste ji to, kar je solnce nebu, kar je luna zvezdam." Trčili so vsi trije. Potem pa je povzela Fani: 'Gospod Prostran, govorite, ka-kor bi pretakal med vaše besede. Vidi se vam. da ste pesnik, ker samo pesniki imajo tako izbrano govorico." " 'Pijavka' je, 'pijavka', pa ne pesnik!" je zarenčal Strnad hudomušno. Pijavka ga je srepo pogledal, liotel je baš nekaj robatega odvr-liti. pa ga je prehitela Fani. "Veste kaj. gospod Strnad, s takimi psovkami pa vendar ni dostojno žaliti tovariša, zlasti v družbi ne. Na mestu gospoda Prostrana bi vam jaz kaj tacega ne (opustil z lepa." Pijavka se je ob teh besedah \e bolj jasno zavedal nerodnosti svojega priimka in očitalo mu je: tedaj je celo psovka tvoj priimek. Ko bi vedela, da zagovarja laž? Strnad se je zakrohotal, stisnil je ustnice, kakor da je tako zaje-'.il pot rezkemu odgovoru, nato ^a je prijel kozarec. "Med prijatelji se ne tehta besed z analitično tehtnico, mislim vsaj .... Sicer pa sem nocoj do-hro razpoložen in da bo la razpo-'oženje večje, pa ga dajmo!" Ko so spet stali kozarci na mizi, se je oglasil Pijavka, ki se mu je z nova zasvetil obraz v blaženosti. "Zdi se mi, gospodična, da si tie mislite, kako vdana prijatelja Tva si s tovarišem Strnadom. Odkar sva študenta, se poznava, poznava se, kakor bi videla najini duši razgrnjeni na dlani. Tudi med prijateljskimi vezmi pride marsikdaj do kritičnega trenutka ali baš ti trenutki okrepe moč prijateljstva. Pregovor pravi, da se ilato v ognju čisti. Resnica je to. Dragi Strnad! V znak najinega neomajanega prijateljstva izjjjjva ta kozarec nama na zdravje! Izprazniva ga do dna!" Ko sta pila, . je Fani mislila: **f?udna človeka. Psujeta se, pisano se gledataa in obenem obnav- ljata prijateljsko vez. Čudno prijateljstvo to--" V tem času se je odpfrla stenska lina iz kuhinje in prikazal se je starikav obraz ter zaklical: "Fani!" 4 Fani je odšla. Zdaj sta bila nekaj čjasa študenta sama. Ob# sta bila že znatno vinjena, zakaj vino je t|ilo močno in vabljivo. Medtem ko je Strnad le tupatam zagodrnjal s svojim pijanim glasom, je Pijavka samo takrat prekinil z govorjenjem, kadar ga je Strnad pozval, naj pije-ta. Slikal je tovarišu ladobnosti življenja, ki bi jih bil taJko-le deležen, ko bi postal kdaj v tem paradižu veleugleden posestnik, čez čas morda župan in naposled še morda državni poslanec, tn vse te časti, vse zasluge bi daroval samo Fani, svoji ljubki, "nezasluženi ženki". "Ah, dragi moj,"' je" vzkliknil ves zavzet, "to bi bilo moje izveličanje! V mraku "bi slonela Fani pri odprtem okrfu in takrat bi ji improviziral najlepše verze. o. poslavljajočih se sencah, o umirajočih zvokih sred polja .. Poslušala bi me, kakor so poslušali zadivljeni Rimei Bernadra Accoltija, kadar je improviziral na forumu." "Pijva, pijva," je zamrmral Strnad, ki ni bil nič kaj dovzeten za poezijo, da bi Pijavka nehal sanjati. Pila sta, ali Pijavke je govoril še dalje, pol pijan, pol navdušen. Začel pa se mu je polagoma zapletati jezik, da so se mu trgale besede in nazadnje je govoril brez smisla. Fani Še ni bilo nazaj. Ko so se spet odprla vrata, pogledal je Pijavka z zamaknjenim nasmehom proti njim, ali v tistem hipu ga je skremžilo začudenje, zakaj prizi-hala se je v sobo krčmarica. "O, dober večer, mamica!" je pozdravljal Pijavka jecljaje. Videlo se mu je, da se skuša kazati treznega, ali oči so se mu zibale, oči, ta prokleti alkoholometer. "Tako se nama dopada tu pri vas, da sva se morala vrniti .... Toda kam ste dali gospodično Fani; da je ni več nazaj?" "Fani pa je odšla že spančkat," je dejala krčmarica s tisto ponosno nežnostjo, s kakoršno govore vobče bogate kmetiške matere o svojih hčerah, na katere so ponosne zavoljo lepote in izobrazbe in ki v njih vidijo samo in edino popolnost, ki se premnogokrat prelevi v prevzetnost in v oholo ba-havost, od česar se prevzame še hči, da potlej izbira in izbira in jo nemalokrat šele gubice postar-nega devištva popeljejo pred altar, toda dostikrat z možem, ki se ženi samo za denar. "Pa tako zgodaj?" sta se začudila študenta. "O, saj bi ne bila šla. saj sem jo komaj spravila, ali jutri mora za-rana vstati, ker se peljeva v Gradec kupovat pohištvo." "Pohištvo." je ponavljal Pijavka s topim pogledom, kakor da ga je doletelo velikansko presenečenje. "Pohištvo, da. Kaj mislite, saj je že zadnji čas. Prihodnji mesec je že poroka." Kakor bi ga strela ošvrknila, je učinkovala zadnja beseda na Pijavko. Vsa kri je usahnila v njegovih'licih in oči so se mu izbu-lile. da bi mu jih lahko s palico odklatil. "A, poroka, m-h", je godel Strnad, ki se je pri tem cinično ozrl v Pijavko, gledajočega v tla, kakor da je okamenel. Še vedno so bile v njegovem obličju tiste-mot-ne črte razočaranja. "Plačala bova, kaj, tovariš!" je dejal naposled Strnad, ki je videl veliko tovarŠevo pohitost. "Ne, ampak še eno merico ga bova!" je odvrnil trdo Pijavka. "To je moška beseda, bogme!" je udaril zadovoljno Strnad po mizi, presenečen od nepričakovane odločitve tovarišove. "To je beseda," je nadaljeval navdušeno. "Tristo hudirjev, na to bova pa eno rekla, saj je še nisva nocoj." Dva hripava glasa sta pričela lomiti: "Že roz'ce na polju cvetejo, o-jo, o-ja cvetejo, že fantje na vojsko gredo.. " Še sta hreščala, ko se je krčmarica vrnila in z zadovoljnim, nasmehov postavila liter pred njiju. Izpraznila sta ga skoro v dušku, Strnad od židane volje, Pijavka od gneva, ki se mu je pa kmalu začel umikati iz duše pred razpoloženjem, ki se je spet začelo seliti vanjo. Še drug liter sta iztre-sla, tudi skoro v dušku, potlej sta plačala in odšla brez slovesa in opotekajoča se skozi vežo. Bila sta že zunaj vasi, ko se Pijavki zahoče, da bi šla skupno zapeti podokenco Fani. "Kaj te še vedno vrag moti!" se je ljutil Strnad. "Pusti jo vendar, saj ti je povedala krčmarica vse. Mislim, da si jo razumel. Če si pameten, pojdiva dalje, če te pa vl^če nazaj, brkljaj sam, meni se prav nič ne ljubi." Dolgo se je tako zibal Pijavka pred Strnadom, a ko je videl, da ga ni mogoče pridobiti za pod-oknico, se je odločil: "Grem pa sam. Strnad, ti me pa počakaj; kmalu se vrnem." "Dobro, počakam te že, samo glej, da ne zamudiva, vlaka." Pijavka se je izgubil v vas. Strnad je počasi stopal v noč. Toliko da je bil v polju, je že začul Pi-javkin glas: "Ljub'ca moja, kaj si st'rila, da ti druz'ga ljubit greš.." Bila je izredno mirna noč, brez najmanjega vetrička, zato se je razločil jasno vsak glas. Na polje bi se bilo skoro slišalo šepetanje iz vasi, tako akustično je bilo ozračje. Strnad se je vstavil ob grmu in se obrnil proti vasi, kjer je Pijavka izlival svoje srčne občutke v najneprijetnejše glasove. Ti glasovi se niso vezali v nikakoršno harmonijo, ampak stopnjevali so se v čisto navadno poulično kričanje, kakoršnega uprizore pijanci pred krčmo, kadar jih oštir proti njihovi volji izžene v pozni uri na cesto. Pijavka je moral biti v svoje razsajanje strašno zamaknjen, kajti vedno več patosa je bilo čuti v njegovih glasovih. Kričal je s tistimi občutki, kakoršni polnijo pijanega zaljubljenca. Ko je do-kričal prvo pesem, pričel je takoj drugo: "Ti že spa vaš, Fani moja, jaz ti želim sladko, lahko v y % noc. Ob tem kričanju se je Strnad zunaj na polju vrlo zabaval. Čimbolj je tarnal in plakal Pijavka, tem večje je bilo njegovo veselje. Smejal se je tako od srca, da se ni mogel vstaviti. Da bi ga čul Pijavka, težko da bi mu ne bil zameril. Kar naenkrat se je zaeulo iz vasi divje pridušanje, nekje v temi so se jeli lomiti koli. "Zdaj boš pa vraga videl!" je siknil Strnad resno in se potuhnil za grm. "Saj se mi je skoro zdelo, da bo kaj takega," je šepetal. "To je kaj prav, da me ni zlodej vrnil ž njim. Oj. zlati Strnad, kako si bil pameten, da si ostal tu na njivah !" Tako je vskliknil Strnad sam pri sebi s tisto zadovoljno-stjo, g katero se pomenkuje človek, kadar vidi, da je vlovila u-soda v zanko njegove nesreče koga drugega. Pridušanje je prihajalo vedno bližje. Strnad je vstal iz svojega skrivališča in s previdno naglico so ga nesle noge čez drn in strn v smer, odkoder se je svetil kolodvor. Ko ni več čul za sabo divjih, razljučenih kletev, se je vstavil in si spet poiskal novo zavetišče. Dolgo ni bilo več nobenega gla su. Pijavke ni bilo od nikjer i -Strnad je bil že v resni skrbi, da ga je besna tolpa ubila. Že ga je jelo stiskati kesanje: "Glej, Strnad, ti boš izplačal vso tvojo neumnost. Kaj te je skušnjava odtrgala od tovarišev! Mar bi se bil z njimi vrnil. Ce si se ves dan dolgočasil, pa bi se bil še na povratku .... Tristo strel, če so ga ubili, potlej se ne vrneš več med ljudi. Zaprli te bodo in zbogom eksistenca ! Lep finale izleta bo to! Ha! Prokleta 'pijavka'! je zarenčal na ves glas od jeze. "Kaj me kolneš, Strnad!" se je oglasilo iz noči. "Ja, kaj si še živ?" je z burno radostjo vprašal Strnad tja, odkoder je zaslišal tiste besede. "Še malo!" "Ali cel več nisi menda. — O, ti 'pijavka' pijavkasta, v kake skrbi si me bil že zavozlal! Da te je sam hudir nesel nazaj. Saj sem ti branil, pa bi me bil ubogal... " '' Nehaj že vendar, nehaj! Kaj se razburjaš, saj se ni svet porušil za to!" je jecljal Pijavka, ko se je bližal tovarišu. "Kako pa je vendar bila ta komedija?" je vpraševal Strnad nestrpno, ko sta se opotekala po kameniti poti, bližajoča se postajici. Pijanost se jima je že precej razblinila, ali besede in noge so se še vedno zapletale. "Kako, hm? Pel sem ji kakor trubadur, resnično s srcem sem ji pel, tako da sem pričel sam jokati nad milino in živostjo svoje deklamacije. Strnad se je komaj vzdržaval smeha ob tisti "milini in živosti dcklamacije". "Pomisli", je nadaljeval Pijavka. "Ob takem topljenju nežnih Čuvstev bi moral kamen oživeti, ; dvigniti mi se v objem in poljub.. i Fani pa ni bilo od nikjer —" Strnad se je spet na tihem zasmejal 'topljenju nežnih čuvstev.* "Fani ni prišla, ni se odprlo njeno okence, niso se odprle duri. Prišli pa so tolovaji, razbojniki, hajduki. Koli so bili njih orožje in pridušanje njih bojni klic. S koli so prišli pobijati nežnočuteče-ga trubadurja." Tudi '' nežnočutečemu - trubadurju" se je zasmejal Strnad sam pri sebi, ali ves čas se ni oglasil, zato je Pijavka nemoteno tožil dalje. ">Ji bilo nje, da bi me rešila iz rok pogube, da bi z enim samim j zapovedujočira glasom ukrotila divjo druhal. Prokleta ženska, prokleta pravim, prokleta, dokler je bo obsevalo solnce! Kaj mi je ostalo: ali poginiti, ali umakniti pete. V trenutku sem presodil, da ni vredna žrtve mojega življenja in še odločil se nisem dobro, že me je neslo iz vasi. Morda ni bežal s takimi skrbmi Napoleon od Berezine, kakoršne so drvile mene tja v temno noč. Ah, to je bila še moja sreča, da je bilo tema. Spotaknil sem se in se nisem mogel pobrati. No. takrat sem se poslovil od življenja, ali vsaj od zdravih kosti. Tolovaji so bili že čisto za mano. Culo se je žvižga- j nje kolov in ob tistem žvižganju me je obdajala smrtna groza. Src-! ča v nesreči je bila, da nisem bežal po poti, ampak nekje po njivah. Ko sem se jasneje zavedal, sem čutil, da ležim med žitnim klasjem. Niti najmanjšega glasu ni bilo od mene, vsega me je oropal strah. To je bila zopet moja ; sreča, zdaj vem; kajti ko bi se bil oglasil, ko bi bil recimo tebe klical na pomoč, zaklical bi bil i lastno pogubo in kmetje bi me bili i I jutri ciljali v mrtvašnici kakor j ubitega cucka. Razbojniki so me ] iskali, priverjali se drug bolj od drugega in svetili z vžigalicami naokrog, da bi me zasačili. Nekdo i je bil prižgal vžigalico prav bli- ■ za klasja, kjer sem bil skrit. Že | sem mislil vstati in kapitulirati. , ali čudovito samozatajevanje me' je odvračalo od tega pogubnega naklepa in me tiščalo h tlom. Bog ve, če se je kaj gibala kri v meni v tistih mučnih trenutkih. Nobenega utripa nisem čul dotlej, dokler ni nekje surov glas dejal: i "Ni ga, hudiča, ugreznil se je, ali' kaj. Boga naj zahvali, da se nam 1 je izognil. Fantje pojdimo na ! za j !" Tista surovina je bil moj rešilni angel. Verjemi. Strnad, ko bi ga poznal kdaj v življenju, pri- j klonil bi se mu do tal in tri dni bi nama polnila natakarica litre, i No, ko geni bil že čisto prepričan, da sem izven vse nevarnosti, tedaj sem se dvignil in rezal sem jo čez njive, toda še vedno zelo o- i prezno. Poti nisem našel nikjer.' ampak kar v to smer sem jo pobiral, odkoder je prihajala svetlo- j ba s postaje. Morda bi se ne bila j niti našla, da nisem zaslišal tvoje j nevoljne kletve. , Tako so, vidiš, zares po sreči zdrave moje kosti in tudi v srcu ! ni boli, zakaj vse lepe misli o Fani sem izgnal iz njega takrat, ko so žvižgali koli in se pridušali 1 razbojniki. Prokleta coprnica!" ( "Tak coprnica." se je zakroho-j tal debelo Strnad. ki ni mogel več | prikriti svoje zabave nad žalostno , Pijavkino zgodbo. "Poprej pa ti .je bila angelček, solnce, paradiž in ne vem kaj še." "Zdaj jo pa pes opali. Pri moji veri, da se več nikoli ne zaljubim. Nikda,r, ali si razumel? Besedo ti dam na to, Strnad, pri moji veri!" "Upam, da ostaneš mož - beseda. Samo da je nisi izkupil, to. to je kaj vredno. Kake sitnosti bi si lahko nakopala! Nak, ne gre mi iz glave ta budalost. pa mi ne gre. Hentana vešča ti!" "Le pomiri se! Bilo je posled-njič; zdaj pa sem ti dal besedo." Umolknila sta oba in se vdajala vsak svojim mislim. Pogosto sta se zadela drug ob drugega. Zdaj je odletel Strnad v stran, zdaj Pijavka, večkrat celo oba h kratu. Pol miže sta se zibala dalje. Pričela sta hreščati neko arijo. Dolge pavze so cepile ubite glasove in čez nekaj časa sta popolnoma utihnila. "Hej, saj sva že pod postajo," je vskliknil veselo Pijavka, ki je bil ravnokar odprl oči. Tudi Strnad se je ozrl kvišku, zakaj postaja je stala na rebri. Toda nikjer nista mogla najti ceste, po kateri bi priromala kot poštena potnika na kolodvor. "Pa jo udariva po rebri," je razsodil Strnad, ko sta bila že bogve kolikokrat prebrskala vznožje griča, da bi našla kako sposobno pot, ali vsaj stezo, a brezuspešno. ______ -. • . .. .. . . . . r.-L.*.-.;.. .•'*«•»..- . v .-k: - .. Reber je bila precej strma. Nobena stopinja ni bila zanesljiva; toda na kolodvor je bilo vendar treba priti. Strnad se je kobacal naprej. Pijavka je trudoma sopi-hal za njim. Dostikrat je napra-| vil en sam korak vkreber, pa je j zdrsnil deset korakov nazaj, i "Na pomoč, Strnad!" se jc hipoma začul obupen krik Pijavke. Strnad je bil že skoro na vrh rebri pri čuvajnici, ki je bila še ne-dozidana. "Boš že prišel, če boš hotel," si je mislil hvaležen, da se je srečno prikopal na vrh. Ko pa je postajalo upitje obupnejše, zdelo se mu je vendar sila, da se vrne. "Pa ne, da bi ga spet napadli?" je premišljeval Strnad, ko se je o-! prezno drsal po rebri v smeri, od-| koder so prihajali klici. Zdelo se | mu je. da je že čisto blizu glasu, | toda Pijavke ni bilo nikjer videti. { "Kje pa si, kanacija ? Kaj pa ije?" Zdaj je zapazil, da miga nekaj črnega v apneniei pod nedozidano I čuvajnico. Ko je prišel bližje, se ! je prepričal, da gaga v njej Pijavka. "Kaj pa te je sem brcnilo?" se je zasmejal Strnad. "Vsega zlom-ka pa iztakneš. Menda bo še kaka smola, da boš imel nocoj kar tri j za spomin," je prerokoval še ve-t dno se prisrčno smejoč, ko je vle-j kel Pijavka iz jame. "Še apnenieo naj zlodej vzame!" je godrnjal Pijavka, ko jc j videl, da se ga vse povsod drži apno in ko je spoznal, da se bo | mora I tak peljati v mesto. Zdaj sta srečno priromala na vrh rebri in sta se med žicami za-viralnikov primotala na kolodvor. | Strnad se je samo krohotal in »krohotal in se skoro ni mogel o-zrefi v pobeljenega tovariša, ker j so niti vselej solze veselja zalile o-| či. kadarkoli ga je pogledal. U-i radnika sta hodila na peron in sta se prav tako toplo smejala ! kakor Strnad. Sopotnika ni bilo k sreči nobenega. Pijavka je stal sredi perona kakor mramornat. kip. Nikamor s*e ni j ganil, ničesar zinil od pobitosti. j Ni se zmenil ne za krohot Strna-dov, ne za rezanje uradnikov, zaprl je trepalnice in v pijanih mi-1 slih se je izgubljal bogve kam. ! Pridrdnjl je brzovlak. Samo nekaj minut se je imel ustaviti na postajici in ni se bilo časa obotavljati. Strnad se je vendar nekoliko izresnil, prijel je Pijavko za roko in ga vlekel za sabo v voz. Stopila sta v kupej, kjer sta ju s kislimi mrdnjanii premerila prileten moški in krepka zagorela ženska, ki sta govorila italijansko. Morala sta to biti mož in žena, ali vsaj zaupna znanca, ali pa vrag znaj kaj. Študenta sta videla njujine kisle mrdnje in zato sta začela zbadati. seveda kar po domače. Nekaj časa se onadva nista zmenila za to zbadanje, prav kakor bi ga ne razumela in razgo-varjala sta se nemoteno bogve kaj. Pijavka ni nehal zabavljati. Trdno prepričan, da ga onadva ne razumeta, ju je pričel, gledajoč v Strnada, obkladati z najnesram-nejšimi izrazi. Strnad se je samo j stisnil v kot in se smejal spet od srca. kakor prej na kolodvoru. Hipoma se dvigne ženska, oči so se ji divje zasvetile v ogorčenju j in stegnila se je v predal, odkjer i je privlekla rdeč solnčnik. V tem hipu je bil Strnad na koridorju, i Ko se je ozrl nazaj, je že padalo po Pijavkinih plečih. Duel je hi! j poln komike. Pridno je nabijal ! solnčnik in odnašal apno na vse konce kupeja. Pijavke je samo skušal prestrezati udaroe. ali prestregel ni no-j benega. Tako dolgo je pokalo po ; njem, da je ženski, ki je med due-'lom brala Pijavki levite v pristno | tržaško - slovenskem dialektu, o I stala samo še solnčnikova kljuka v roki. Strnad in oni moški, ki sta bila neprostovoljna sekundanta, sta imela med duelom mnogo za-: have. Ženska se je potem zopet vsedla na svoj prostor in težko sopla od : upehanja. Vlak je tako pridrčal v mesto. Strnad je urno planil z voza in se izgubil v gneči. Morda se je bal, j da bi Tržačanka ne vpila za njim. ; morda pa ga je bilo tudi sram pobeljenega Pijavke, o katerem si je že vnaprej mislil, v kako ko , losalno zabavo ho ljudem njegov ! apneni kostum. Dobila sta se šele doma. "Saj sem ti povedal, da ne bo j brez tretje komedije," se je kah-Ijal Strnad. "Usojene so ti bile , tepeške, ali vendar je bolje, da si j se prvih ognil in prestal zadnje. Kako pa si jo vendar prilomil s ■ kolodvora ?" "Tisti ženski sem se bil še prav vljudno zahvalil, da me je iztrez-nila in očedila apna, potem pa sem se po bliskovo izgubil med ljudmi, ki so me morda smatrali za Icakega zidarskega pomočnika, kajti ne spominjam se, da bi se bil kdo nalašč ustavil, hoteč se zabavati z mojo karikaturo. Sicer pa mislim, da sva imela midva največ užitka od izleta in če je bilo vse drugo dolgočasno in enolično, je vsaj finale pester in spomina vreden." KUJAKl, N A KUCAJTfci NA ':i,AS NARODA", NAJVEČJI IN KVRJfc* f>NFVNTI7 • H IT Vellkazologa vina in žganja. "W9 S•jflL/^fe MaWja O ril I | U Prodaj* b*'; vpo..............70c. fatten uu M J^^^^^^^HHb črto vino po .............30c. S DtMalk 4 galone ta.................... r| Brinjev«c 12 steklenic ia...............flioo [j K ^F 4 gal. (PodCek) za.................ffft.Ot < J 4 ^^^Kt* Za obilno naročbo bc priporofia J " F MARIJA QRILL, | 03O8 fit. Qlctlr Ave., IN. E., Cl#v« and, O ^ Avstr, Slovensko Bol. Pod. Društvo. Ustanovljeno ^W* 16. januvmrja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI ODBOR: JOHN BED ENE, glavni predsednik. ' , 1 i ™ 11 Elilvnl Predsednik. .1 LEO HROMEK. Klavni tajnik. a BLASIUS .MOREJ, glavni blagajnik. > ALOIS SLAPSCHAK, glavni zapisnikar. i NADZORNI ODBOR. | PONORA C JLTRSCME, Mineral. Kans. FRANK AUGUST1N, Mineral Kans. FRANK STARCMICH. Frontenac. Kans. GOSPODARSKI ODBOR: FRANK MAUSER. Frontenac. Kans • ' n PETER WIRNSBERGER, Pittsburg, Kan CHARLES STARINA. Mulberry, Kana. - - i POROTNI ODBOR: JOSEF BVATTO. Woodward. Iowa. FRANK PREM K, Ch«rokeo. Kan» FRANK ŠETINA, Yale, Kans. THE LACKAWANNA. {^aj pri pravne j ša železnica ia potnike namenjene v Evropo. V neposredne j bližini transatlantsklh parnikov. Prevoz potnikov in prtljage zelo po ceni. THE ROAD OF ANTHRACITE Najkrajša pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton in premojfove okraje. Med New Yorkom in Buffalo vo«l vsaki dan v vsakej smeri po pet vlakov; Med New Yorkom, Chicagom ih zapadom vsaki dan štirje vlaki; Med New Yorkom, St. Louisom m joeozapadom, dnevni promet; Med lokalnimi točkami priročen in pripraven promet. Nadaljne informacije glede vol-njih cen, odhoda in prihoda vlakov itd., se dobe pr« lokalnih agentih ali pa pri B-pa fieorga A. Cullen, jSJiltfjl flavtti potniški agent j^P 90 West Street, ________N«w Yo,k. QLAfl NAHODA, 16. SEPTEMBRA 19U. ~ | žaljen zaradi take nehvaležnosti; j obrnil je hrbet svoji domovini -in j je šel na Francosko, kjer ga je j Henrik IV. prav gostoljubno spre-jjel. Njegovi drugi soprogi Mariji j Medieejski so plele do tedaj njene j dvorne dame voliaene nogavice, i Kakor razdražene levinje so pla-| nile te dame na Lee-ja, ki jim je i hotel odvzeti privilegij kraljev-] skih izdelovalk nogavic. Kovale j so tako dolgo, da so resnično pregnale nesrečnega izumitelja tudi s francoskega dvora. t Še-le ko se je na Francoskem začela moda kratkih hlač, so nanovo uvideli potrebo lepih noga-vie. Z največjimi žrtvami so sestavili nekaj Lee-jevih strojev, ' ker sedaj so spadale k elegantni ■ obleki vedno tudi umetno izdelane svilnate nogavice in dragoceno okrašene podveze. V začetk u 18. stoletja so nosili j z zlatimi in srebrnimi niti preple-; tene nogavice s kovinastimi za-j ponarni. i Francoska revolucija — 1789. —. ki je bila toliko sovražna kro-nanim glavam, tudi ni imela usmiljenja z nogavico. Zapuščena in zanemarjena, se ni več brigala, da i izpopolni svojo obliko in barvo, f In tako je prišlo, da so nosili skoraj samo še bele nogavice. Za ea-i sa naših starih mater je dobila nogavica zopet večjo veljavo. Toda i svilnate nogavice so vendal-le ve-; dno bolj izginjale in so se umikale J solidnim in praktičnim nogavi-; cam iz drevesne volne. Danes pa polaga ženstvo na no-I ga vice zopet veliko vrednost ter 'potrosa zanje zopet mnogo denar-jja. Po mestih mnoge gospe nosijo visoke, prozorne nogavice, ki so pač lepe, a malo trpežne. Mnogi pravijo, da poglej žensko pod noge, pa boš vedel, kakšna je. Lepo osnaženi čevlji in čedne, cele nogavice pričajo, da Iju-! bi ii ji h nosit.eljica — snažnost iu | P3 rtiJ ! ž* ■ ^ -0- .5 Nemški list za Bosno. V Sarajevem se je osnoval kon-jsoreij trgovcev in obrtnikov, ki j začne meseca decembra izdajati i nov nemški list 'Deutsche Wacht i'iir Bosnien'. PRIPOROČILO. Slovencem in Hrvatom, kateri potujejo v A QUI LAB, COLO., priporo-. Čarao SALOON, RESTAVRACIJO in PRENOČIŠČE g. J. MUSGKAVE. Poslovodja: rojak Prank Pozerl. (v sob 20-12-'10—20-12-'11) Zgodovina nogavic. —o- Nogavicam posveča dandanes ženstvo izredno skrb in pozornost. Zlasti sedanja moda, ki ljubi ozka in kratka krila, je dvignila zanimanje za nežne, fino izdelane nogavice, ki igrajo pri ženski obleki veliko ulogo. Zgodovina nogavic je razmeroma malo znana. Prvotno so bile nogavice šivane iz suknja ali usnja ter so se tesno oprijemale nog. Delane so bile skupno s hlačami kot podaljšek in so imele podplate -i^. usnja ali ličja. Že vojaki kralja Cira, ustanovitelja perzijske države — 558 — 529 pred Kri-stovim rojstvom — so nosili take nogavice. Pri Rimljanih so nosile najprej ženske in samo pomehkuženi moški obveze okrog meč in nog. Šele v petem in šestem stoletju so se jih posluževali splošno. Pa tudi že v srednjem veku so nosili pogostokrat take nogavice, poleg tega so se oblačili moški tudi že v šivane nogavice, ki so bile oddeljene od hlač. Sredi šestnajstega stoletja so začeli delati v Švici prve pletene nogavice. Ker so bile te nogavice navadno svilnate, so bile v tistih časih silno drage in redke. Splošno začudenje je vzbujal Henrik II., ko je prišel na svatbo svoje sestre z vojvodo sa vojski m v svilnatih nogavicah. Še koncem 16. stoletja so je hranila žena nekega uglednega politika obleči svilnate nogavice, češ, da je vendar ponižna soproga, ne pa kaka razkošna gospa. Na brandenhurškem dvoru so veljale takrat nogavice kot tolika j nezaslišana potrata, da je dejal j nekoč Ivan Brandenburški svoje-j mu svetovalcu Bertholdu pleni. Mandelslohu, ki je oblekel na delavnik nogavice: — Ej. ej. Iierthold, tudi jaz i-mam svilnate nogavice, a jih nosim samo oh nedeljah. Koncem 10. stoletja se je prikazala fina svilnata nogavica tudi na Angleškem. Kraljica Elizabeta je dobila od nekega trgovca svilnatih tkanin v dar par črnih svilnatih nogavic, s katerimi je imela velikansko veselje. In v čem se je kazalo to veselje Prepovedala je vsem svojim dvornim damam, nositi take nogavice. In ko je Anglež Lee izumil stroj za izdelovanje nogavic, je kraljica Izabela z vso silo zatirala to obrt; hotela je biti edina v deželi, ki bi nosila tako fine nogavice. Izumitelj Lee je bil globoko u- i Te besede učinkujejo kot elek-. trieni tok. Vse se spogleduje zdaj na levo, zdaj na desno, zdaj preko . mize. Nihče ne ve vzroka tem besedam, vse je zbegano — razen g. tajnika — g. odbornik Strah pa . želi pomirjevalno vplivati na gg. . soodbornike in ponavlja: "Le parlamentarično, le parlamentarično!" Te besede vspodbodejo g. podpredsednika. , "Ali mislite mene učiti, gospod Strah?'' vpraša ves razljučen. i G. Strah ne reče nič. G. predsednik: Prosim g. govornika, da se izrazi jasneje v svojih izvajanjih!" Splošno odobravanje in ploskanje. "Ali sem jaz osel?" vpraša g. podpredsednik in z zmagovalnim pogledom premeri vse navzoče od g. predsednika naokoli do g. tajnika, med katerima sedi. "Kdo pa pravi, da si?" poseže tu vmes g. predsednik. G. podpredsednik strese z glavo. iz grla se mu pa izvije bridek vzd ih. Dve debeli solzi se poka-žeta v očeh ter se strkljata navzdol. "Gospoda moja!" nadaljuje g. podpredsednik in si briše z rdečim robcem pot s čelo in solze iz oči. Ko smo ustanovili to društvo, mislili smo, da smo izbrali v njegovo vodstvo najboljše inože, kar jih je bilo dobiti. A bridko smo se | motili. — Obče začudenje in spogledovanje. Ogorčen medklic: Kam cika? G. Strah kliče: Le parlamentarično! — Glejte, ni vam Vsem znano, kaj se je dogodilo sinoči. zato vam povem, da sodite potem o moji današnji razburjenosti. Sinoči smo krokali jaz, ter Ščurek in Zmazek. In kaj se je dogodilo? Zmazek mi je rekel, da sem osel." "Lažeš!" zakriči g. Zmazek, "lažeš kakor si uolg in širok." "Kdo laže?" vpraša srdito g. podpredsednik. "Ti!" odvrne g. Zmazek. "Ni res!" vpije g. podredsed-nik. "Res je!" kriči g. Zmazek. "Lažnik!" "Ti si lažnik!" "Ti si, cigan ušivi!" "Baraba umazana!" "Fej te bodi!" "Škandal, takle podpredsednik!" "Sramota tak odbornik!" "Pijanec!" "Krava!" "Biki" • "Tele!" "Osel!" "Ali slišite, da mi pravi osel?" Kriči g. podpredsednik in vrže I kozarec v g. Zmazka, da se ran ! razleti na čelu in da tega oblije rdeča kri. G. Zmazek pograbi stojo četrt, ki je do polovice polna, oziroma prazna ter jo vrže v g. podpredsednika, ki ga zadene preko ust, da se razleti ob njegovih zobeh in ! da je čuti le začetek neke psov-! ke najnovejšega kova. Gg. odborniki se razdele v dva tabora. Nekaj jih je za g. podpredsednika. nekaj pa za g. Zmazka. Začne se splošen boj s pest- j mi in steklenicami ter stoli. (J. predsednik miri, g. Strah kliče: i "Le parlamentarično!", g. tajnik j hiti pisati, a vse nič rie pomaga. V pretepu dobi g. podpredsednik s j stolom udarec preko ušes, da o-) mahne in pade ter prevrne mizo. j V tem pridrvi v sobo policija, ki j poseže vmes z golimi sabljami ter odvede s seboj štiri gg. odbornike. Ker so samo trije še navzoči, namreč g. predsednik, g. tajnik in g. Strah, je seja nesklepčna, kar proglasi g. predsednik z obžalovanjem, da je prišlo do tako žalostnih posledic." Tako zapisnik, ki mu smemo do pičice verjeti, ker ga je sestavil tako verodostojen človek, kot je Blaž Pohlin. Drugi del te krvave zgodbe odigral se je kakih štirinajst dni nato pred sodiščem, kjer so stali gg. Čebrieek, Zmazek, Ščurek in Stis-kač zaradi telesnih poškodb in bili tudi vsak primerno obsojeni. S tem pa je tudi zapečatena usoda "Društvo lepih lastnosti". G. Pe-teršiljček je izprevidel, da nima to društvo ževljenjske moči, ker če je med najboljšimi močmi, na katere je stavil ves svoj up, prišlo do takih " zapletijajev", po-j tem res ni verjeti, da bi moglo obstajati. Zato pa križ čez nje! -o- Pesimistično. — Glej, možiček, ta gospod prihaja vsak dan tu sem, ter razdeljuje med otroke slaščice. Gotovo je velik prijatelj otrok?" — Prijatelj otrok? kaj še. Kak zobozdravnik bo najbrže!" da priporočita Bogu svojo dušo iri da naj junaško Čakata na smrt. Mirno sta mala molila.......... Ko se je pomiril Vezuv, razvedrilo nebo, Pompeja ni bilo več .. ■} .. Globoko so se pogreznili v zemljo. pokopani v kraljestvu mrtvih. Samo en sužej je ostal pri življenju, da bode priča grozne katastrofe. « V najnovejšem Času je mesto večjidel odkopano. Ce greš po mestu mrtvih, prepričal se boš lahko kako je bilo bogato in cvetoče in kakšna pokvarjenost je vladala v njem. V nekaj minutah po potresu pa je bilo pokončano cvetoče mesto. -o- Društvo lepih lastnosti. —o- Probčil Blaž Pohlin. —o— Miklavž Peteršiljček je imel po štirindvajset ur časa na dan in sicer takega časa, da je ž njim razpolagal po vsej svoji prosti volji. Miklavž Peteršiljček je fiamreč zadel glavni dobitek pri srečka-nju in od takrat je bil sani svoj gospod. Preje se je ukvarjal s peresom v advokatski pisarni, kjer je moral skoraj krvavo zaslužiti mesečnih osemdeset kronie. Ko pa je potegnil kot za maslo lep kup- j ček tisočakov, obesil je na kol j svoj mukotrpni posel ter živel brezskrbno, kolikor je vedel in znal. V tej brezskrbnosti mu je pa postalo dolgčas in v tem dolgčasu se je porodila v njem velika ideja. Peteršiljček je bil vsikdar idealist in v svojem najskrajnejšem idealizmu je osnul "Društvo lepih lastnosti". Kakor je bil idealen Miklavž Peteršiljček, tako je bilo idealno tudi to društvo. Smoter ali cilj njegov bi bil, da se zatirajo v čla-, nih vse strasti, goje pa samo dobre lastnosti. Vsakdo mora v tem i oziru stremeti po čim večji popol-| nosti. Ker živimo dandanes v največ-1 j jem navdušenju za društveno živ-j | Ijeuje in ker smo Slovenci vsikdar ■ zavzeti za vse dobro in idealno, je tudi Peteršiljčkova ideja padla takoj na rodovita tla v ravnokar : preorano in pre rahlja no zemljo, kjer je takoj skalila. Miklavž Peteršiljček je hotel, da njegova ideja in njeni blagi nameni prodro čim prej v vse sloje milega nam naroda, zato si je izbral za odbornike osebe iz najrazličnejših stanov. Ko se je od-i bor sestavil, bil je Peteršiljček j! predsednik, mesar Štefan Cebri- 1 ček podpredsednik, tintomaz Blaž ] Pohlin tajnik, krojač Juri Zmazek njegov namestnik, posestnik Da- ^ mijan Ščurek blagajnik, učitelj 1 Miha Strah njegov namestnik, od- * borniki brez portfelja pa branje- 1 vec Luka Korun. črkostavee Vrh { Stiskač in uradnik Jernej Dun- ^ dek. Do druge od bo rove seje. se je 1 gibalo notranje društveno živi je- j nje v najlepšem tiru. Pri tej seji so se pa pokazae v medsebojni 1 vzajemnosti in ciljih društva stra- J sne razpoke, kakor nam priča ste-nografični zapisnik, ki ga prinašamo tu verno po originalu. ' Zapisnik se namreč glasi: "Odborova seja. ki je bila ob , osmi uri zvečer dne 10. decembra 1910. v gostilni 'pri mladi vdovi'. j Navzoči gg. Peteršiljček. Čebri- j Ček. Pohlin, Zmazek, Ščurek, Strah in Stiskač. Korun in Duu-dek sta se opravičila. Prvega boli { trebuh, drugega pa glava. G. od- 1 bornik Stiskač opomni pikro: 1 "Bab se bojita!" 1 G. predsednik otvori see jo, pro- ( glasi sklepčnost in pozdravi na- j vzoče. K besedi se oglasi g. podpredsednik Oebriček. G. predsednik da g. podpred- 1 sedniku besedo. ( G. podpredsednik vstane, iz.o- j česa mu pa pade debela solza. G. predsednik gosp. tajniku: 1 "Prosim, da pride to v zapis- -nik!" G. podpredsednik začne z joka- . joeim glasom in zroč v napol pra- , zen oziroma na pol poln kozarec: "Slavni odbor!" j Nova svetla solza mu fcridere iz I. drugega očesa in pade na tretji gumb telovnikov. Opomniti je, da ima g. podpredsednik precej širok telovnik in dvojno vrsto gumbov. "Cenjeni navzoči!" G. podpredsednik izpije iz napol praznega oziroma na pol polnega kozarca do dna. "Gospoda moja!.— Ali sem jaz res osel?'? ofila z ostrim mečem na tanke ko-, see, a zelo počasi. Trpeči je zastokal: "Ne prelivaj, gospod, nedolžne krvi!" Kaj Fufeeij zarohni: "Pokažem ti, kdo je gospo-; dar tvojega podlega telesa, tvoje živalske duše!" Gladijatorji so sekali mučencu s telesa kosce udov, odpirali so mu rano za rano. Vroča je tekla na mramornata tla. Trpeči Teofil se je zvijal kot črv od groznih bolečin in se tako ustavljal, da \so se čudili gladijatorji, ki so bili f navajeni mučiti brez usmiljenja, j Cel so je omedlel. Licinij je trepe-; tal po celem telesu, samo Kaj Fu-j fecij se je satansko naslajal. Kaj pa je bilo krutemu Rimljanu za človeško življenje? Za njega je bil suženj slabši od živali. Tako je na primer dal cesar Do-! mieijan pribiti sužnja na križ, ker mu ni dobro pripravil merjasca. Cesar Avgust je dal obesiti sužnja. ker mu je ukradel nekega ptica, in neki Rimljan je dal peči živega sužnja, ker mu ni dobro pripravil pečenke. Samo krščanstvo se je v resnici potegnilo za uboge sužnje, zlati ; žarki bratovske krščanske ljube-1 zni so prodrli v temo groznega j suženjstva. Teofil zastoka: "Le hitro, hitro sekaj!" Kaj Fufeeij zavpije: "Ti pes. ti mi hočeš skrajšati vžitek?-------- Naenkrat se pridrvi v sobo tropa sužnjev. Njihov krik je zadušil bolno stokanje trpečega mu- čenča. Kaj Fufeeij zarohni nad njimi: "Kaj ste prišli semkaj, živina, zmetati vas bom dal psom!" A ti so vpili vedno glasneje: "Naša zadnja ura je prišla!" Od vseh strani je bilo čuti grozno gromenje in divjal je potres. "Vezuv se je razjezil in bljuje na nas kamenje in živ pepel. Ni je rešitve! Živ! bomo pokopani!" Kaj Fufeeij se zakrohota: "Ha, vi zajci, strahopetci!" , Takoj ga je minil smeh, ko je | pričelo padati kamenje na njego- j vo hišo. Potres je bil hujši in moč- | nejši. nego pred 50. leti. Stene so se majale, stebri so ; pokali in pričeli padati. Kaj Fu-fecij je hotel ubežati. A zadel ga \ je na glavo kamen, da se je zgru- ; < i i 1 pol mrtev na tla. Gladijator ] mu je prebodel srce. da se ni mučil dalje......Sužnji so zbežali ( na vse strani. Teofil je hotel rešiti } dečka in se he, pa je bil krepko privezan. Licinij in Celso. ki se je j bil že zavedel, je prereza! vezi Te- } ofilu z bodalom, s katerim je hotel njun oče prebosti učitelja. ^ Zagrabi vsi obadva dečka za ro- ■ ko. je zbežal Teofil v preddvorje. ^ Vratar je bil že odprl vrata, in papiga., ki je drugače pozdravlja- J la prišlece s "Salve", je nemirno j -skakala po kletki. : ] Zagromel je grozen potres. Tz 1 Vezuva se je vzdignil ognjen ste- i < her. Lava se je razlila kot luidour-nik in drvela po hribu navzdol proti mestu Pompeju. Celso je obupano za vpil: "V resnici je to osveta tvojega 1 Boga! Bog kristjanov usmili se nas!" 1 Teofil je takoj uvidel. da ne bo , mogel uiti očitni smrti. Glavno je ^ bilo zanj, da reši duši dečkov. In rekel je svečano v preddvorju: *4 Dec a moja, ni rešitve za nas. ( ITmreti moramo. Ker sem vaju že •] precej poučil v krščanski 'veri, vesta, da sledi po časnem življe- < n ju novo, večno. Kdor veruje v < Kristusa, bode zveličan na nebu!" , Dečka zakličeta enoglasno: ^ "Verujeva vse. kar si naju u-j | čil. dragi Teofil. Tvoj bog je pravi!. bog. vsi bomo njemu služili!" Teofil reče v solzah veselja: j "Hvala ti. dragi Bog. da moj , trud ni bil zastonj ! Ali hočeta biti krščena?" t "Hočeva!" "Pokleknita in molita!" ( Vzel je vode iz mramornate posode v preddvorju in ju krstil. — . Na ulicah je bil divji stok obupni klici meščanov so se mešali med rigom in stokom živine. Po ^ množici je padala toča kamenja in ploha vročega pepela. Iz Vezuva je bljuvala goreča lava na ti- ' soče metrov v višino. Nebo je bilo rdeče kot kri. Vse je bežalo pred lavo proti gledališču, vse je bilo znorelo. Naenkrat je zarjula množica: "Lava nam je zaprla beg!" Smrt je bila neizogibna, groza nepopisna. Teofil se je rinil po ulici z dečkoma in hitro stekel v preddvorje ter končno na vrt. Mirno je obstal sredi vrta, pritisni vsi oba dečka na svoje prsi in ju opominjal, - - •- ............-...... Teofil je hotel stopiti h gospodarju. a fa mu je dal znamenje, naj ostane na svojem mestu. Prezirljivo ga je .pogledal, ka-j kor bi hotel reči: "Odstopi od mene, ti nečisti stvor; jaz sem ponosen Rimljan, /a ti suženj, slabši od živine!" Teoifl je otrpnil, čakajoč pri . , vratih na ostro izjavo svojega gospodarja : ^ "Suženj," zaškriplje Kaj z zobmi. "čemu vodiš mojo deco po ' mestu, da se parita v neznosni . vročini. Kaj pa blebetaš ž njima eel dan ??' Teofil odvrne trepetaje: I " "Gospod, delam to, kar mi ti j zapoveduješ." Gospodar nadaljuje ostreje: "Vem dobro, da učiš moja otroka čitati in pisati, zato sem te tudi kupil. A čujem tudi, da kvasiš Celsu o nekem Bogu, katerega mi J ne poznamo, in ga tudi mi Rimljani nikdar ne bomo. Ti molčiš na to? Dalje ne muči ju z Ezopo-novimi basnimi, s pesnimi slepega Homerja in šantovega Tirteja. t emu ohtežuješ spomin s temi bu-da I ost m i 1 Dovolj je. da se seznanita s pastirskimi pesmimi Virgi-la. z Ovidom in zlatimi nauki božanskega Epi kurja. Hočem, da I bodeta vsak dan pri moji mizi. | da ju sam poučujem o pravi mo-j drosti. Ce ju pričneš učiti po mo-j jih načelih, te čaka kmalu svoboda. Idi!" Teofil odgovori: "Zlata je svoboda, katero cenim nad vse, a vendar je ne sprejmem za ceno. za katero mi jo nudiš." Gospodar s«* razjezi. "Kaj, ti hočeš meni kljubovati !" Teofil nadaljuje: "Jaz ljubim tvoja sinova, in ne' morem na noben način dopustiti, da se kvarita tvoja otroka z ne- j čistimi in gnusnimi nauki Epi-kura." Kaj Fufeeij zroji. "Kaj ne delam prav?" • ".W delaš prav ...." Gospodar po bled i ko zid in zagrmi : "Suženj, ti si upaš meni ugovarjati ?" In potegnil je bodalo, da bi zabodel Teolila. Srečno se mu je u-maknil in pri tem je prevrnil vrč vina. ki se je razlilo po niramor-nih tleh. Oba dečka sta padla na kolena pred očeta, proseč, da jima ne u-mori učitelja: j i "Oh, ljubeznjivi oče, prizanesi j, dobremu učitelju, midva ga tako 11 ljubiva, uiiloel. milost!" .. Oče zarohni: j| "Odstopita od mene. Ta nič-1 I vredne/. vaju je poinehkužil. od-j < gojil vaju je za ženske, a ne za do-' 1 doče rimske državljane. Ali jaz j hočem drugače z vama. Kri mo- M rata videti, cele potoke suženjske' krvi r • I, "Sužnji, ali ste poklicali gladi-1] jatorje. da so takoj tu?" j. Dečka sta prosila: "Dragi oče. dovoli nama iti; vsaj na vrt. tla ne bova videla | groznega prizora!" jj Oče odločno odvrne: , ... ., M Ne, ne, vidva ostaneta tu.! čim preje se morata privaditi člo-1 veške krvi, kakor se je že davno M navadil vajin oče, Kaj Fufeeij. j, Kaj je meni za takega piškavega j učitelja, sto drugih morem do- i ; biti. Nato je pristopil Teofil bližje J in dejal je dostojanstveno: "Kaj Fufeeij. ne tako. ker ne1 uideš ostri božji kazni!" Kaj Fufeeij zaškriplje z zobmi: "Molči pes, kaj se naj bojim , boga. ki ga je križal rimski na- ■ mestnik, in ki je bil suženj kot ti? Sedaj izpiješ na čast božan-: stveneinu Jupitru vrč vina, da; pripoznaš. da je Jupiter največji j-. in najmogočnejši izmed vseh 1k>- j gov. "Alo sužnji, napolnite vrč. da ga Teofil čim preje izprazni!" Teofil s prezirom odrine vrč, rekoč: "Kristjan sem, priznavam samo enega Boga. Samo temu se klanjam, kakor se ti klanjaš svojim poganskih malikom." Dva gladijatorja stopita v so-i bo. Sinova Kaja Fufeeija sta hotela oditi. Oče ju je zadržal. "Le čakajta, sokola moja, hočeta biti boječe žene, sedaj bodeta imela priliko, videti, kako teče ljudska kri! "Sužnji, privežite Teofila na steber, da se bode kopal v lastni krvi. Eden mečevalec naj stopi naprej, a dva naj ga močno držita da se ne more ganiti." Gladijatorji so takoj izvršili povelje svojega grozovitega gospodarja. Najmočnejšemu zapove Kaj Fufeeij, da seka ubogega Te- Zadnja ura v Pompejih. Bilo je dne 24. avgusta leta 79. po Kristusovem rojstvu. Cvetoči vrtovi v bajni Kampaniji na podnožju Vezuva so žareli v ljuti pripeki, ptičice so ljubko prepevale na bujnih pomarančnih vejah. Meščani iz Pompeja so vrveli po ulicah in zdelo se je, da se pravnic ne zmenijo za neznosno pripeko. Bil je svečan dan. Kaj Fucij je priredil v svoji hiši gladijatorske igre, kjer je moralo izgubiti življenje tisoč su-1 žnjev za pusto naslado razuzdanih Rimljanov. Po neki ulici sta se šetala dva mladeniča, oblečena v belo togo, ki je bilo ohšita s širokim škrla-tastun robom. Njun učitelj je bil odet v surovo haljo ter je nosil t v roki pisati i in ploščico s perga-inentom. Pod vratom je imel železen obroč, na katerem je stalo napisano: "Suženj Kaja Fufeeija Pause" Mlajši učenec Celso spregovori: "Odkod ti, dragi Teofil, veš, za te mnog«* skrivne stvari? Kaj si. bil prej, preden te je kupil moj oče za 1S00 sestereev!" Teofil odgovori: "Bil sem svoboden mož. po rodu Grk." Licinij vpraša otročje: . "Kaj vaši bogovi ne morejo vas ubraniti pred sužnostjo?" Teofil se razvname: "Dragi Licinij, prosim te. ne govori neumnosti, ti dobro veš. da mi kristjani verujemo samo v e-nega Boga. No sedaj pa prihaja semkaj vajin oče, pripovedujta mi rajše o čem drugem !'' Mali se ni hotel pomiriti, pa je Celso dalje razkladal: "V spisih modrijanov stoji, da je samo en Bog in ne več bogov, kakor verujemo mi." Cčitelj Teofil potrdi. "Hvala ti. dragi Celso, imaš i popolnoma prav !...." V tem razgovoru so dospeli do dolge, četveronadstropne palače, koje vhod sta krasila dva korint-aka stolpa s fino izrezanima gla- i, vama. Pri vstopi v palaču sta dečka pazila, da sta čvrsto stopila s | petami na prag. d oči m se Teofil ] ni najmanje zmenil za ta predsodek. Licinij je pristavil: "Teofil, ti nisi krepko stopil s petami na prag palače, glej, da sej' ti danes ne zgodi kaj usodnega." Teofil se je sladko nasmejal na to naivno opombo. Končno so stopili v razkošen, z mozaikom okrašen hodnik. Papiga je zakričala: "Salve". (Pozdravljen), globoko sta se priklonila dvema domačima hogovo- | ma. ki sta stala pri vhodu na j podstavku, dva sužnja sta jih spremila v solie. Teofil je odšel takoj v knjiž-njieo, odloživši ondi pergament. je vzel omot, v katerem so bile J Homerjev« pesmi, in odšel je na vrt. da se naslaja pod lavorjevim drevesom nad verzi z večno slavo ovenčanega starca Homerja. Tako ' se je zatopil v sladko pesniško motri vanje, da ni čul sužnja, ki , ga je klical na ves glas. Nazadnje je stopil k njemu su-ženj in ga prijel za ramo: "Najboljše je biti dandanes za učitelja, ta se more zatopiti v či- J tanje, pa se ne briga za nobeno ; resno delo in dolžnost. Spoštovan!, je poklic učitelja, v resnici te za- 1 vidam!" Teofil reče; "In kdo me kliče?" Suženj odvrne: "Štirikrat sem te klical, in nisi ' ne- mi odzval. Kaj Fufeeij te kliče. 1 Pojdi takoj!" 1 Teofil je vstal in odšel v sobo. * Kaj Fufeeij se je leno pretegal I na počivalniku iz rdečega žameta 1 pri trinožui mramorni mizi, o- 1 krog katere sta sedela njegova sina Celso in Licinij. I Kaj Furecij je bil velik obože-! vatel j Epi k ura. pa se je slepo dr- i žal njegovega načela: «"Vživaj vse slasti tega sveta, da si ne boš , ničesar pritrgal!" Za znanost in ] umetnost se ui dosti brigal, samo slast po telesnem vživanju je prevzela um iu sree tega mehkužne- i ga Rimljana. Njegove razkošne gostije so bi- , le na glasu v*Pompejih. V istem času je bilo znano, da je dal kuharju izpuliti jezik, da ne bi bil j pred svojim gospodarjem pokusil jedi. Pri mizi je moral imeti suženj železno masko, da ne bi bil s . svojim suženjskim dihom okužil jedi. Pri gostiji je bilo vedno dovolj plesalk, tudi borilcev ni , manjkalo, ki so se morali med lu-kulsko pojedino med seboj boriti, dokler niso poškropili tal s , »vojo rdečo, servilno krvjo. * i ■ ■S^m^^m Slabi vzroki veivanja \ franci/ SAME KAVE 1 roSi/ I o ' ■ . ■.. . . I o/ ll —zamorejo biti omejeni. TRADE-MARK. . TRADE-MARK. Franckova Cikorija glasovita primes kavi omeji zle posledice kave iz samega kavinega zrna, naredi isto prijetnejšo, mnogo boljšo in veliko redilnejšo. Enostavno primešajte Vaši kavi Pravo Franckovo Cikorijo, ter nikdar ne bodete trpeli zlih vzrokov, ktere povzroči vživa-nje kave brez vsekake primesi. Zahtevajte od Vašega grocerja Frankovo Cikorijo v štirivoglatili zavitkih. Vsak zavitek opremljen je z našo varstveno znamko * • malineek za kavo. Heinr. Franck Soehne & Co. Antriilu podružnica. Heinr. Franck Soehne ri IICMlMrt II r VIT VflDV V LUDWIGSBURG. NEMŠKA. iLUdlllND, NClY TUKKi ' J Phopt | 3 • FRANK PETKOVSEK, f javni notar - Notary Publie, 718-72« Market St., WAUKEQAN, ILL. PESODAIA fina vina, najbolje Iganje te- Ž izvrstne smo tke — patentov ana zdrs » • vila. ;: PRODAJA voine listke vseh prekomor] skih Crt. S f POŠILJA denar v star kraj aanesljivt • t in poiteoo. j : •K UPRAVLJA vse v notarski posel spada- S j iečarlcla. | T r J Za> topnik "GLAS NARODA", 83 Cortlandt St.,NewYork. Slovensko katoliško podp. društvo ^^ svete Barbare Za Zjediqjene države Severne Amerike* Sedeži Forest Citv. Pa. fakorporlrano doe 31. januarja 1902 v driirl Ptaosylvae^L ODBORNIKI] • - • J^ESS Predsednik: MARTIN QEHCMAN. Bo* «81. Foreet City, M. Podpredsednik: JOSEP PETERNEL, Box »5 Wlllock, Pa. V "Njfr L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. . II. tajnik: STEFAN ZABR1C, Box 608, Conemaujh, Pa. J A "**» Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537. Forest City, Pa. . I* NADZORNI Kil ----' J Predsednik nadzornega odbora: KAROL ZALAR, Box 847, Forest City, Pa> ^ L nadsornlk: IGNAC PODVASN1K, 4734 HaUleld Bt-, Plttsbur*. Pa. - '« n. nadzornik: FRANK ŠUNK. BO Mill St.. Luzerne. Pa. in. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. — Srd St., Rock Bpiings, Wyt POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Fredsednlk porot, odbora: PAUL OBREGAR, R. R. No. 1., Weir City, *~«gfy I. porotnik: MARTIN OBERŽAN, Box 61, Mineral, Kans. n. porotnik: ANDREJ SLAK,, 771» lssler St., Cleveland, Ohio. VRHOVNI ZDRAVNIKI .x ' „ % Dr. J. M. SELISKAR, 6127 St. Clair Are., Cleveland, Okla Dopisi naj se poilljajo I. tajniku IVAN TELBAN, P. O. Boa 707 v TotmI City. Pa. Društveno glasilo Je "GLAS NARODA". Xook Out! You'd better take care of^burself" in straneh, slabe žleza inTdrugi znaki ji Dr. Richterjev m^g Pain-Expeller ■nil jTL sidro naše ime. P F. AD. RICHTER A CO.. 215 Pearl St., Ntw York. N. Y. wBBHp^SMMiB^^F^^^^^a^'. ..........^ ftieo. Šla sta skozi po rue de 1' E-" .cole-de-Medecine, ki kaže zaradi raznih izložb medioinskih knjig in kirurgičnega orodja zelo resno podobo. Lucien pa je videl le svojo spremljevalko, gledal jo je, ka-;ko lahko stopa ta ponosita postava. Kaj naj govori z njo? Bal se je, da bi z eno saino besedo ne razgnal čara tega nepričakovanega trenotka. Že sta bila na dvoru, na stopnjicah in takoj v knjižnici. Tam zve za njeno ime. Berthe Planat je morala pokazati pri j vstopu svojo dijaško karto; obenem je predstavila tudi svojega tovariša. Nato se mu ona nalahko | prikloni ter se vsede k mizi, kjer začne s svojimi študijami. Lucien si ni upal zbrati sedeža pri njej. j Zaradi lepšega je vzel knjigo, jo .malo prelistal, a je kmalu odšel. Gnalo ga je v rue Rollin, kjer je 'sedaj vedel, da stanuje; hotel je ;videti na lastne oči hišo, kjer pre-jbiva, ter razmere, v katerih živi. (Dalje prihodnjič.) Največji rešpekt. Med zapiski princa Ligne se nahaja tudi dokaj čuden vzgled neizmerne hlapčevske ponižnosti, j katere so se posluževali ljudje na-' pi|m visokemu plemstvu v 17. stoletju. Dvorni mojster vojvode f Nivernais je ležal na smrtni postelji, in vojvoda, ki ga je jako čislal, se je podal v njegovo sobo, da ga povpraša po zdravju. Dvorni mojster je ravno umiral, se s težavo vzdignil na postelji, ter rekel s slabotnim glasom in z izrazom največje ponižnosti: "Oh, milostljivi gospod, ne zamerite mi. da umrem v vaši navzočnosti." Ves ginjen je odvrnil vojvoda: !"0, moj dragi, le ne ženirajte se!" In dvorni mojster se je takoj , poslužil tega dovoljenja. I Hamburg-American Line. Redni prekooceanski Promet (z NEW Y0RKA do HAMBURGA j preko PLYMOUTH in CHERBURG z dobro pernatimi parniki na dva vijaka: Kaiscrln Augusta Victoria, America, Cincinnati Cleveland, Preaideat Lincoln. President Grant Pennsylvania, Patricia. Pretoria itd. Veliki moderni pamiki nudijo najboljfi« udobnosti xa primemo cene; neprekoeljiva kuhinja in postrežba. Opremljeni so s vaemi modernimi aparati. Odhod Iz New Yorkai BLUECKER — odpl. 19. sept, ob 2 pop CINCINNATI — odpluje 23. sepi. obi. do pol. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA — odpluje 23. sept, ob 11. dopol. RESIDENT LINCOLN—odpl. \ bkt Vozijo tudi v Sredozemsko morje. Hamburg-American Lint, 41-45 Broadway, New York City. Pisarne: Philadelphia, Boston, PittsNirf, Chicago, St. Locis, San Francisco. DELO za dobre izdelovalce dog, kateri znajo delati francoske in pintar-ske doge. Vprašajte pri: Max Fleischer, 258 Lewis St., Memphis, Tenn. (16-18—9) DELO V GOZDU se dobi v Alkasvale, W. Va. V tem kraju do sedaj še ni bilo Slovencev? V Pickens, W. Va., vsakdo lahko poizve, kje jaz Btanu-jera. Anthony Štovanja, Pickens, W. Va. t Razporoka. -o— ' :j Spisal Pavel Bourget. (Nadaljevanje.) i "Ona ni vedela, kaj da ji je iu - 1 kako nevarno je bolna", odgovo-3 ri dekle. "Zdravnik jo je tolažil,, i da je to le nekaka nevralgija v - rebrih. Nikdar si nisem upala re- 1 iči, da to ni res, ker on je bil njen j - zdravnik in je ravnal z njo, ka- - kor se mu je to zdelo najprimer--jnejše. Venuar Mine Barilion ni - bila popolno mirna. Iskala je po - knjigah in našla je nekaj zna-[ - jraenj, ki so se pojavljale tudi pri 1 iyej... " t' "Ali ne mislite, da ima bolnik -.vedno pravico, da zve za resnico, I kadar hoče, ali če bi tudi ne lio-> ] tel" reče Lucien. : j "To je vprašanje", oilgovori' ' | študentka. "Za-me ni vprašanja*', odvrne 'živahno, "in jaz bi ne mogel imeti nobenega spoštovanja do [zdravnika, ki bi se mi lagal. Krez! resnice ni vesti in ako se človeku le kedaj zdi opravičeno, odstraniti se od resnice, tedaj se to rado (ponavlja..." 1 • i Govoril je premišljeno in prepričevalno, tako da,je dekle karf obstalo. Pogleda ga in Lucien za-i »i čuti. da ga ji* sedaj prvič pogledala, ker se ni dosedaj nič bolj !brigala zani kakor za druge ljudi v knjižnici. Prijetno mu je bi-^ilo. da prve besede, ki sla jih spregovorila. niso bile osebne, mar-jveč so se ozirale na znanstvo. Vessel je bil, da si je pridobil pozor-jnost mladenke s tem, da je tako [odločno izpovedal svoje prepričali« je; zato je tudi sedaj lahko kar j naravnost govoril. Tudi to um je! ugajalo, da se je začela meniti v. njim priprosto kakor s tovarišem j in uprav radi tega je bila v nevarnosti, da jo obrekujejo, ker sej ni ozirala na predsodke, ki so v j tem oziru pri ljudeh sploh v ve-! . Ijavi. Vedel je pa tudi iz lastne I skušnje, da nekako izgine razlika med spoloma, ako možki in ženske kakor tovariši občujejo med ^ seboj, dočim se ta razlika veča, ako so drug proti drugemu pre-i . več oprezni. Po teh besedah že Lucien spozna, da Mile Planat ne kaže nobene koketnosti, ker je j ^ njeno vedenje popolno naravno, i ( Želeč, da ne gresta tako hitro na- • razen, ter da kaj več zve o njej, ji reče: "Gospodična, ker vi proučil je-j te medicino, mi morda lahko sve-( tujete v neki zadevi... Jaz zbiram gradivo o pravu kaznovanja , in o odgovornosti; pri tem mi je tudi proučiti problem o hudodelstvu na umu bolnih ljiulij. Knjižnica je zaprta, kaj sodite, kje bi dobil za to primerne knjige, na primer Legrand du Saulle, katero sem si hotel tukaj izposodi- | ti?..." "V knjižnici na fakulteti", mu j-odgovori. "Jaz sem sedaj ravno; tja namenjena. Sicer ne hodim j sem ravno rada, ker je preyeČ i ljudi; toda človeku radi postre- t žejo, in zbirka knjig je velikaC" "Jaz sem namreč pravnik", re- ž če Lucien, seže v žep po vizitnico in jo izroči dekletu, da ve, s kom • da občuje. Ona jo vsprejme, pogleda in s reče; "Mislim, da bo zadostova- t la, toda če greste zdaj z menoj, a vas jaz uvedem brez vsake teža- ( j In on gre z njo. Srce mu bije in v sebi čuti neko prijetno omo- mudereah in kikljah okol kazali! Xonzens! Včeraj sem bil zopet pri Kru-gelc-a birtu. Nek bučarski felov f from Žer Mani mi pravi: Beč Ju j fajf dalers, *da bom kmalu po- j frontal sledeče stvari: 1 pisker klem čavdre, 6 pikled heringov, pol funta humburger čiza, 5 pečenih flanderc, 24 frenč potetos, 12 slajst tometos. štruce pum-pernikla. 48 frajd klemsov, 3 dc ojsters, 5 škatelj sardin in :} funte koruzne slame. Kako je vse fo pofrontal in v kolikem času, daj ni ničesar preostalo ? Za premijo i pošljem vsakemu rešitelju te u-1 gaujke eno lepo postelj-karto iz i Naj Jorka. V Avstriji delajo tudi nove pa-ragrafelee, ker jim je dnevnih ur zmanjkalo, menda vsled obilnega bizinusa po ta velkih kanclijah?! Potegniti hočejo torej dan ali čas na 24 ur po številu. No bomo pa brali med starokrajskimi novica-! mi: "Včeraj ob ^14. uri je šel Stefan Pijegarad v gostilno k Zelenemu biku. Ob 15ih se je skre-1 gal in stepel; ob ITih ga je straž-j jnik na varno odpeljal v špehkam- | ro; ob 19ih je bil obsojen, da na- j j stopi ob 21 ih 6 ur zapora. Ob 3. j luri se je vračal domov, kjer ga je i ob 4ih njegova boljša polovica z I metlo iskreno pozdravila in spre-jela." O pur tink! Revček je gotovo' ves- zgrevan zapel sledečo pesem : NOČ IMA SVOJO MOČ. i Ko pridem jaz zjutraj domov, Petelin ko je že gotov ijS pozdravi: Kikiriki, — Me žalost navdaje, mori. Se luna mi kislo smehlja, Ko stopam po ulici tja, Kjer moj je — in žene kvartir; . Oj dans bo pa zopet hudir! Xa knofek pri vratih na zvone, j Pritisnem na napačni kone; Se hišnik vsled tega zbudi, j Me krega in hudo kriči! Med tem pa ta "stara" z metlo j Koraka po štengcah urno In gleda, vprašuje, kaj je? — Oj smola ti vsmili se me! Sramota za tacga moža, C'e knofa še svojga ne zna; fin zjutraj se vrača pijan. Ko mežnar odzvonil je dan. Že solnce nad hišo stoji, i Kje hodil pa vendar si ti? Zapravil današnjo si noč? — Poskusi še metle te moč! j Slišal sem, da ste imeli zadnji [teden mufengo v Vašem prin tenk šapu, ker se je Vaša redakcijska pusi ali tiskarska mačka s ! svojo mlado gospodično hčerko j daun sters premufala. Le pazite nanjo, da Vam iste šintar od pord J of helda ne pokeča. Zame začela se je sedaj dobra sizn za fajfee. Zadnjič sem Vam : bil potožil, da sem revček fajfeo zgubil, pa jih imam do sedaj že 142 of all diferent kajnds, ktere j sem dobil za prezent od raznih I Vaših sup skrajbarjev, ter dosti i mečeš in pajp tobe koLa. Lahko bi začel tudi bizmus s eegar štorom in fajfcami; a poprijel se bom raje farmarije s štorkljami, kar bo menda več neslo. Truli Juri re-špeh-tfuli Mike Cegare. P. S. Ali boste letos pri Vas kaj i grozdje prešali ? — Kedaj bode ! ma-Rok-Ansko vprašanje rešeno? M. C. POZDRAV. J Predno se podam na široko morje, še enkrat pozdravim vse < ■ prijatelje in znance po Ameriki, i posebno pa svojega moža, hčerke, < isestrični, njih soproge in otroke, kakor tudi vse one prijatelje v i Rock Springs, Wyo., ki so me 1 spremili na kolodvor. Vsem sku- 1 paj kličem: Z Bogom in na sreč- i no in veselo svidenje! Katarina Stalik. Ji |blago srce. katero ljubi svojega 'bližnjega : to «te tudi že v mnogih {prilikah dokazali in to celo, ko sle imeli opraviti s strogimi nasprotniki katoliških načel, j Moje mnenje je, da se bode prihodnje zborovanje K. S. K. Jed-note vršilo lepo in mirno, da vsi iti nakopičeni oblaki ne bodo pro-vzroeili ne groma, ne strele, ampak da se bode razjasnilo in delovalo na korist našega naroda, i Opuste naj se vse osebnosti in strogo drži reda in namena K. S. K. Jed note ! j Kaj piše Mike Cegare. 1 Na Ričvotu, IG. sept. 1911. Spoštovani Mister Kditer:— \ Sii k a stvar ima svoj konec — ;samo kranjska klobasa ima dva. Ker se nam bliža sedaj mraz in zima. je tudi Mike Cegare zašta-pal svoj bizmus z Ajs Krimom, ker ne gre več. Naredil sem nekaj dobička, ter nameravam zaštarta-(ti farmarijo — s štorkljami. —! Znat se mora! Okoli Naj Jorka! i imajo čikn farme, konjske farme, farme za pse. farme za mule, sa- j mo farm za štorklje še ni. Mislim, da bomo ta bizmus ol rajt naprej ronali. Štorklje in jštorkljače bodem na poseben način zdresiral, da bodo našim lonc-manom in loncm - Ankam "bebi-te nosile. Naročilo mora se mi že nekaj mesecev naprej poslati in označiti, če se želi fantka ali punčiko ? Torej pozor pečlarji in /pečlarice! Dresirana štorklja si fantkom veljala bode .^."Mj. s punčiko pa $24.99. torej polovico či-per! Dvojčki stanejo .+150, trojč-:ki $20(). J j Že iz samega Naj Jorka pričakujem več ordereov, kaj pa šele, iz vesta!! Pošiljal bom blago tudi j po zraku per Tijo Di, a brez garancije, če štorklja med potom i naročeno blago spremeni ali zgubi. Ordercu priložil bom 6 kosi-' j tarskih bebi batelnov, 12 niper-jev. 144 se ft i j,ins, 6 dajperjev in 13 figove koreninice. ; Štorklje bom pa futral s samimi ajdovimi žganci in medeno potico, da bodo bolj pridno svoj bizmus opravljale. Torej gud luk, dragi mi ^like Cegare! ^ Naj Jorku so dali ven nove paragrafelce, da se ne sme več i streljati zverine ali živali, zajcev, I jerebice in kozlov! Žive se pa i menda iste lahko lovi? Vprašam Vas. Mr. Editer: S čim boste pa, sedaj pujglarja ali rokomavharja I prepodili, če Vas bo ponoči v be-i tingrumu napadel? Figniti ga mo- j rate z roko pod nos. — No, jaz i UHl bom dal že hongerijen p'apri- i ke v oči za pošnofati; ta menda jm prepovedana? — ali mu pa s pipcem spustim par pajntov krvi ; in lumparije. Po naši Maleriki zidajo vedno nove Izobraževalne Dome. To je, ol rajt. Le tukaj v Naj Jorku ga še espešeli potrebujemo. — Ime doma naj bi bilo: "Hiša Miru";: kajti če se v Naj Jorku dva lonc- i mana skupaj se s n id e ta, kregajo; se že trije zaradi lanskega snega I ali mišje dlake. Naš znani Terbovčev Tone povabil me je na lmnteng trip v ko-lorabsko hribovje. Kar sline se nn cedijo po onih žlahtnih ribicah in po paeanih medvedjih tacah ! Kaj mi .ta invajtešn pomagaj če ne znam streljati in se mi trese | roka ? Mogoče, da bi še Iefanta j od blizu ne zadel s kanonom! Novemu pečlarskemu klubu v Tomažu, W. Va., prav iskreno gratuliram in želim, da bi se vsi člani pred pustom poženili in sto-pdi v jarem naš za konjski mili!; Da bi pri meni štorklje naročili, I' če morda tam bi istih ne dobili!,] V mestu Ken zase siti, Kenzas, :J pa sedaj ženske hlače nosijo in1« regirajo. Pri zadnjem elekšen so 1 same kikle za poslance in mestne 1 škrice izvalili. Oj ti blažena Ma- £ lerika! No bomo pa mi midvaj- I farce nadomestovali, otroke pe-J* stovali, plenice prali in se v šmir- makari. da je predsednik Jeduo-te, da bi samooblastuo s tisočaki razpolagal. Tu se je g. predsednik zelo urezal, ako vpošteva parliament arično postopanje, in ako se zaveda, da je predsednik Jed-note: ako si pa domišlja, da je nje absolutni gospodar, je pa kaj ' drugega ! Dalje ni pravilno postopal g. predsednik Jednote, ker je njena pravila naredil po svojem okusu. Nobeden delegat iz Pittsbnrgha. Pa., ne ve nič o sklepu, da bi moral biti delegat na glavno zborovanje Jednote državljan! To je zopet glavni odbor — bolje gosp. predsednik — po svoji volji napravil. Tudi to ni prav! Zakaj nekaj vsiljevati, kar ni bilo sklenjeno na glavnem zborovanju? Zakaj delati dvoje pravic članov, ki imajo vsi le jedne dolžnosti? Ako imajo\Vsi člani enake dolžnosti, morajo tudi imeti jednake pravice, to je pravo društveno in ustavno življenje, nikakor pa ni trpeti predpravic! i Nikakor ni prav naredil gosp. predsednik, da je letošnje zboro-! vanje proti sklepu za drugega zborovanja sklical zborovanje v ,Joliet. namesto v South Chicago. To je kruto preloinljenje sklepa glavnega zborovanja in vsakdo se ■ima pokoriti sklepom najvišje in-Istance, in to je gotovo glavno zborovanje. Vse kaj drugega pa je. ako se čuti g. predsednik gospodarja Jednote, češ. kaj mi pa morejo, tako mora biti, kakor jaz hočem! Potemtakem so vsa glavna zborovanja le komedije in nepotrebno trošenje novcev. Nikakor nisem zoper g. predsednika osebno, dobro ga poznam in tudi čislam, ali v teh samoob-lastnih zadevah nikakor ne. ker tu je 12,000 članov in samo jeden predsednik, in *ta je izvoljen od 'večine in se ima ravnati po volji |večine. Ne velja dandanes več povsem prislovien "Vox populi, vox Dei", ali v takih zadevah se je pač spominjati onega, kateri pla-jčuje! Predbacivala se je tajniku pla-,ča. plačilo za ure čez čas in bilan-'ca. Ta predbacivanja niso bila I utemeljena. Tajnik pri K. S. K. Jednoti ima zelo veliko dela iu smelo bi trdil, da ga ne zdela vedno v osnih urah; osemurno delo pa je naporno pri pisavi in računanju: zato mu ne smemo zameriti. ako je računal ure čez njegov čas. Tajnik mora biti duša društva ali organizacije, on mora za vse vedeti iu uredovati ter predsednika poučevati o razmerah. Ako se pa smatra izvoljenega tajnika za plačanega hlapca, iso pa to kriva pota. Ni pravilno j očitanje tajniku glede proračuna, računa ali bilance. Pri organizaciji s takim preobratom bi lahko žrtvovali par dolarjev iu najeli veščaka knjigovodjo, da bi napravil in sestavil pravilne račune in bilance; saj se je za marsikaj denar izdajal, samo za tako koristno stvar ne. Prav po kramar-sko! Vsemu temu pa je krivo, ker se ne menja glavni predsednik. Ako bi se glavni predsednik v o-sebi spremenil vsaj vsako drugo zborovanje (ako je sploh to dovoljeno po jolietskem pravu), bi bilo tudi delovanje Jednote dru-kgačno! Tako si pa misli večni pr< dsednik, da je le on na svetu, drugega pa ni, da je on vse, čez glavno zborovanje, torej absolutist, in taka domišljija se kaj lahko vcepi človeku v glavo. Naj mi g. predsednik ne zameri teh očitanj. Ako le malo pomisli, mora priznati, da jo je zaga-zil v svoji samooblastnosti in moral celo iskati pomoči pri čast. g. duhovnemu vodju, da je še ta gospod posegel v borbo in se pri tej pokazal zelo ozkosrčnega, dasi ima drugače blago srce. Preveč ni okolu metati o izločenju, kdor ne živi po katoliško. Tako postopanje bi naj se pričelo pri velikih glavah, ne pa pri najnižjih. Po-I jem "nekatoliško živeti" se da raztegniti od enega tečaja do drugega. V obče smo pa vsi otroci sveta bolj k slabemu nagnjeni nego k dobremu; za velike in male grehe nam je naš Učenik osta-vil zakrament sv. Pokore, v katerem zadobimo naš odpustek, ne pa precej — izločenje! Naš Izve-ličar nas je vendar učil o ljubezni do bližnjega — kar ste storili najmanjšemu bratu, ste Meni storili! Ne pa: maščujte se, maščujte se nad sirotami in vdovami! Ako može izobčite — jih prikraj-l šate za smrtnino! Ne, ne, gospod duhovni vodja, vem, da imate veliko bolj blago srce, nego ste imeli takrat pero, ko ste ono pisali. Poznam Vas že precej let in vem, da tudi v Vaših prsih tiči^ ! Najnovejše vesti. i Generalni poštni upravitelj | Hitchcock je odredil, da bodo med mednarodno zrakopldvno tekmo na letališču v Nassau Boulevard, L. I., s zrakoplovi prena-l šali pošto z letališča v Brooklyn. | • Konferenca guvernerjev v i Spring Lake, N. J., je bila včeraj i zaključena. • , | I Komisija za javne obrate v New, |Yorku hoče luterborough 'Rapid Transit družbo prisiliti, da ob največjem navalu občinstva na nad -cestne železnice postavi promet i po 8 voz. John D. Rockefeller, ml., je bil i včeraj v smrtni nevarnosti. Ko je nadzoroval delavce pri stavbi na Poeantico Hills, se je vtrgala vrv.! s katero so dvignili železne tramove kvišku. En delavec je bil na mestu usmrten, štirje drugi pa te-, ško ranjeni. Mladi Rockefeller se je rešil s skokom. * Katoliška cerkev bo razveljavila zakon operne pevke Eme J£a -ines in Emiiio de Gorgoza, ker je bil Gorgoza že poprej oženjen in. je ločen od žene. m Lastnik premogovnih jam v Colorado David II. Moffat je zapu-i stil $14 550,304. • John D. Rockefeller si bo dal zgraditi na 54. zapadni cesti blizo i pete avenije novo palačo. j V Charlotte, N. C., je bilo pet loseb aretovanih. ki so na sumu. da iso zakrivili smrt lTIetne deklice iMvrtle Hawkins iz Henderson-iville. i Na Ilarriinanovih železnicah je kriza akutna. Vsak čas pričakujejo, da izbruhne štrajk železni -škili delavcev. Par besedi o K. S. K. Jednoti. K. S. K. Jednota je gotovo največja slovenska organizacija v Zjed. državah. V teku 16. let si je nakopičila lepo premoženje, pridobila ugledno število Članov in tudi izplačala lepe svote smrt-jnin. To je gotova stvar, katerej se ne da nič oporekati. . Moj namen pa je danes si to j veliko slov. organizacijo malo po-Jbližje ogledati. Najprej povem, da nisem nje član, a imam jo j skrbno v očeh od njenega zapo-četka; pri srcu mi je vsaka slov. organizacija, posebno dobrodelna, zato se naj nihče ne spodtika, ako omenjam nekatere stvari, katere ne utegnejo biti povšeči vsem, ali tu se gre za dobro, koristno stvar, ne za osebe in postranske namene, najnianje pa lokalne. Veliko pisarenja in debat je provzročilo letošnje zborovanje, katero se bode vršilo — ako bode blaga volja g. predsednika — prve dni oktobra. Ne bodem se spu-ščal v podrobne stvari, ali v obče hočem omeniti nepravilnosti, k$* tere provzroča to pisarenje in debatiranje. Gotovo ve vsak Slovenec v tej deželi, kateri se le količkaj zanima za našo javnost, kako je odbor — ali bolje g. predsednik — sklenil zidati in tudi zidal Jednoti dom, brez vsakega vprašanja za kredit in dovoljenja glavnega zborovanja ali odobravanja večine društev, pripadajočih v to Jednoto. S tem dejanjem je odbor — bolje predsednik — dokazal, da mu niso nič mari tisoči članov, ampak on je gospodar in lahko stori kar hoče in razpolaga s premoženjem dobrodelne Jednote, kakor "on" hoče. ... To ni bilo prav in stokrat in tisočkrat ni pravi! Ako je Jednota res nujno potrebovala svoj dom, naj bi g. predsednik vprašal vsa društva in ta bi glasovala lahko doma za to stvar, pri prvem glavnem zborovanju pa še enkrat odobrila. Dobro vem, ako bi g. predsednik očitno nastopil, z lepimi besedami dokazal potrebo doma in istega dal na glasovanje, da bi tudi zanj dobil večino. Naš iiarod je dober, rad dovoli, ako se ga kaj vpraša in mu dokaže potrebo; zelo pa je nasproten, ako se ga zaničljivo prezira in na njegov račun denar po lastpi volji uporablja! Ni se temu čuditi, ima prav, saj so člani (narod) denar (skupaj znosili in se zanj hudo tru-idili, zato ne gre jednej osebi, pa J "GLAS NARODA" (8lov«nlc Dally.) Owned and published by the Olovonlo Publishing Co« (a corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLES KO, Secretary. LOUIS BEN EDI K, Treasurer. Place of Business of the corporation and •ddreaoee of above officers : 82 Cortland t Street,^Borough of Manhattan, New York Za celo leto velja list za Ameriko iu Canado.........«3.00 M pol leta................1.50 " leto r.a mesto New York . . . 4.00 i" pol leta sa meeto New York . . 2.00 * Evropo za vse leto.....4.50 •4 " »« pol leta.....2.50 " " " četrt !eta . . . . 1.75 •'GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz- vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every dav, exeept Sundays and Holiday?. Subscription yearly $0.00. Adv»i tlwment« on agrcemant. Dopisi brez podpisa in oeobnosti ee ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov proeimo, da ee nam tudi prejšnje DivallAč« naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite ta na- •lov : "GLAS NARODA" 82Cortlandt St, New York City, Telefon 46«7 Cortland t. i, LsSBMt^l Koncem tedna. V raznih amerikanskih mestih so nastavili '*uradne kokete", ki imajo nalogo se sprehajati po mestnih ulicah in izročiti vsakega možkega policiji, ki bi se proti njim na kak način nespodobno vedel. Seveda so te uradnice lepe, zelo mlade dame. V Ameriki je res vse mogoče. * e * V Chieagi je nek pobožni k čutil potrebo ustanoviti novo versko sekto, ki jo imenuje: Katoliško apostolsko cerkev božjo. Mož je menda prišel do prepričanja da vjera nese. # ♦ * Dva sedemletna Italijančka sta napadla eiiakostarega tovariša in mu s silo vzela dolar. Mladi črno-ro kurji. * * * K v ropa je zelo nervozna. Pravijo, da ima Afrikanitis. * • * Kdo vlada v Združenih državah? Ta ft & Brothers. Nek trgovec je izgubil osem tipkarie, ker ko se pomožile. Da bi deveta ostala pri njem, jo je poročil. Ta pa se je dala od njega ločiti. • * # Predsednik zveze tovarnarjev Kir by ml. je dejal, da organizirano delavstvo ne spoštuje zakonov. .V hiši obešenca ne govori o vrvi. • e # V Nashville je neka žena v gledališču ustrelila ljubimko svojega moža. ki je sedela poleg njega. Na moža ni streljala. Užaljena žena je že vedela, na kateri strani je krivda. # e * Nekateri se jeze, da si zrako-plovci s poleti služijo denarje. Moj Bog, zrakoplovec pač lahko živi v zraku, ali od zraka ne iuo-re živeti. * * # Ogeminosemdesetletni starec hvali Boga, da je po sedmih letih vendar enkrat našel zavetja — v ubožnic:. VABILO v k VELIKI PLESNI VESELICI, katero priredi dru^vo Pomočnik št. 2 S. D. P. Z. v Johnstown, Pa., ▼ soboto dne 23. septembra t. L v dvorani društva Triglav. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnin* za možke #1.00, dame so vstopnine proste. Pivo prosto. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje v okolici JohnMtowna, ter vsa slovenska društva, da se te veselice mnogo-brojno udeležiti blagovolijo. Za hladno in sveže pivo, dober pri-grruek ter dobro godbo skrbel bo odbor. Kimčno se pa opozarja vse člane našega društva na to, da bode moral vsakdo, ki brez opravičenega vzroka izostane, plačati v. d ras* veno blagajno 50 centov. Joaip Glavač, tajnik, i Shkk ! CIAS NARODA, 16. SEPTEMBRA 1911. Društvo »v. JerneU št. 81 v A uro... *H. rn-d.ntliiik Hurt Jurkas. 545 Aurora Ave; tajnik Ivan Marstch. 386 No. Broad- . way; blagajnik Jernej Verbič. 635 Aurora Ave.; zastopnik Anton Rudinan, 820 So. River St. Val v Aurora. 111. Društvo zboruje veako tretjo nedeljo v mesecu ob 8.30 dopoldne v White Rune" Club House. Društvo sv. Janeza Krstnlka it. 82 v Sheboygan. Wis. Predsednik Frank Starich, -132 No. Water St.; tajnik Josip Mežnaršicb, 607 No. Water St.: blagajnik Vit Lindich, 2010 Xo. 10th St.; zastopnik Anton Frisian, 913 Indiana Ave. Vsi v Sheboygan, Wis. Društvo zboruje vsako tretjo nedello v mesecu v Sons of Herman Hali, 701 Xo Sth St. Društvo sv. Martina št. 83 v Superior Wyoming. Predsednik John Kos. Box 107, tajnik Felix Repotoschnik. Box 212; blagajnik Josip Kovač, Box 107; zastopnik Peter Oman, Box 201. Vsi v Superior, Wyoming. DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo sv. Andreja št. 84 v Trinidad. " Colorado. Predsednik Geo Freskar, Majestic, Colorado; tajnik Frank Krek. 213 W. Main St. Trinidad, Colo; blagajnik John Ur-slč; zastopnik Mihael Krivec, oba v Primero, Co!.. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo sv. Jožefa št. 85 Aurora. Minn. Predsednik Matevž Levstik, Box 121; tajnik Alojz Petelin, Box 121: blagajnik in zastopnik Frank Hočevar, Box 121. Vsi v Aurora, Minnesota. DruStvo zboruje vsako prvo nedeljo-l>o dvajsetem v mesecu v Ana Kovačevi dvorani. Društvo sv. Jožefa št. 86 v Midvale. Utah. Predsednik Josip Perčich, Box 286; tajnik Ivan Jančar, Box 125; blagajnik in zastopnik Marko Sajatovlč, Box 191. Vsi v Midvale, Utah. DruStvo zboruje dne 11. vsakega meseca v Dan Kadatovičevl dvorani. Društvo sv. Alojzija it. 87 v St. Louis. Missouri. Predsednik Ignac Trost, 2607 Gravois Ave.; tajnik Robert Kunstelj 8224 Frederick St.; blagajnik John Žgur, 2607 Gra- " vol v Ave.; zastopnik Robert Kunstel,, S224 Frederick Kt. Vsi v St. Louis Mo. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo sv. Mihaela št. 88 v Rounduo. Montana. Predsednik Frank Čebul, Klein. Mont.: tajnik J. R. Rom. Klein, Mont; blagajnik Nikola Maršič zastopnik Luka Zupančič. Box 415. Vsi ostali v Roundup Mont. Društvo sv. Jožefa št. 89 v Gowanda. New York. Predsednik Matevž Govekar, Pox 424: tajnik Kari Strniša, Bux 327; blagajnik Frank W. Sever, Box 8; zastopnik Anton Straus, Box 90. Vsi v Gowanda, New York. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v prostorih brata Frank W. Severja. ^ Društvo "Orel" št. 90 v New Yorku N. Y. Predsednik Peter Petek. 308 E. 6th • St.; tajnik Jos. Majcen, 194 E. 4th St -r blagajnik Ferd. Petek, 424 E. 9th St.; zastopnik John Žakelj, 334 E. 9th St. Val . v New Yorku, N. Y. Društvo zboruje vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani Scliultzenhalle 12 — 3 ulica (St. Marks Place) ob 8. url zvečer. Društvo sv. Mihaela št. 92 v Rocksdale. Illinois. . Predsednik John Shetina, 113 Jewett • St.; tajnik Anton Pire, 113 Central Ave.; blagajnik Anton Anzelc. 11S Moen St.; zastopnik John Dernulc, G00 Moen St. Vsi . v Rocksdale, 111. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Antonije Maurlch. ^ Društvo sv. Roka št. 94 v Waukeaan, III. Predsednik John Kuntar, C10 Market St.; tajnik Matevž Ogrin, 1426 McAlister Ave.: blagajnik John Setnikar, 1400 She- , ridan Road; zastopnik Frank Mikš, 1414 Sheridan Road. Vsi v Wuukegan, 111. Društvo zboruje vsako druge soboto v mesecu v šolski dvorani. 1 Društvo sv. Rešnjega Telesa št. 95 v J Franklin, Kansas. i Predsednik Anton Cernič; tajnik Jo-1 žef Mesec; blagajnik Luka Jerman; za- 2 stopnik John Vidmar. Vsi v Franklin, f Kansas. t DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo t v mesecu ob 2. uri popoldne. Društvo sv. Juriia št. 96 Henry. W. Va. Predsednik John Petek, Box 127, Co-keton, W. Va.; tajnik Mihael Jurufievič. Box 23 Henry, W. Vi.; blagajnik in zastopnik Martin Maček, Bojf 131. Vsi v Henry, W. Va. i Društvo zboruje T aako tretjo nedeljo v mesecu. j Društvo Srca Isusova št. 98 v Ahmeek. Michigan. Predsednik Juraj Pavelič; tajnik LJu-devit Grgurič, blagajnik Aleks. Pintar; zastopnik Ljudevit Grgurič. Vsi v Ahmeek, Mich. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo sv. Frančiška št. 99 v Moon Run, Penna. Predsednik Frank Maček, Box 123; tajnik Frank Podmiljšak. Box 222; blagajnik Matija Maček, Box 123; zastopnik Frank Arhar. Vsi v Moon Run, Pa. DruStvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. Društvo Matere Božje Karmeiske it. 100 v Monongah, W. Va. Predsednik Anton Kralj; tajnik Frank Šlosar, oba v Chiefton, W. Va. blagajnik Anton Turkovič v Monongah, W. Va.; zastopnik John Simčlč v Chiefton W. Va DruStvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo sv. Feliksa št. 101 v Walsen-burg, Colo. Predsednik Frank Divjak, Box 398, Walsenburg, Colo.; tajnik Anton Ilnikar, Farr. Colo.; blagajnik Lovrenc Kapu-šin, zastopnik Josip Udovič, oba v Walsenburg, Colo. Društvo zboruje ? ? ? Društvo Biser Gora it. 102 v Richwood, West Virginia. Predsednik A. Kraschowitz,; tajnik Josip Jurca, Box 800; blagajnik Frank Homovec, Box 128; zastopnik Frank Kos. Box 128. Vsi v Richwood. W. Va. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Richwood, W. Va. Društvo sv. Marije Vnebovzetje it. 103 v Collinwood, Ohio. Predsednica Neža Kralj, 705 Case AV9. tajnica Louise Campa, 15711 Sar&na* Road: blagajnica in zastopnica tMary Ivančič, 15416 Saranac Road. Vse jr Collinwood, Ohio. DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo "Jugoslovan" it. 104 v Chlcaoo Illinois. Predsednik Josip Blifl, 1944 W. ?J>nd Pl;f tajnik J no Lukežič, 656 N. Rockwell St.; j blagajnik Alojz Spac&pau, 1 Danube St ; zastopnik Frank Kožunc, 583 Emil St j Vsi v Little Falls. N. Y. DruStvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo iv. Frančiška št. 54 v Hibblnc. Minnesota. Predsednik John Podržaj; tajnik John Vodopivc; rblug. in zast. John Povie Vsi v Hibbing, Minn. DruStvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v John Povšetovi dvorani. Društvo sv. Roka št. 55 v Uniontown. Pa. Predsednik Filip Krumar, Phillips Farmer Store Co., Uniontown. Pa.; tajnik Ivan Blažlne, Box 88. New Cmnier. Pa.; blagajnik Urban Rupar, Box 128, Lemont Furnace, Pa.: zastopnik Ivan Blaiinc. Box 8S New Com mer, Pa. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v Josip Katchurjevi dvorani na Green St/rv Uniontown, Pa. Društvo sv. Alojzija št. 57 v Export. Pa. •Predsednik Anton Hribar. Box 18; tajnik Martin Marine. Box 265; blagajnik Frank Nagode, Box 192: zastopnik Josef Pavletich, Box 164. Vsi v Export, Pa. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne. Društvo sv. Štefana št. 58 v Bear Creek, Montana. Predsednik Ivan Kastelic, Box 161, Be^r Creek, tajnik Ivan Pucelj, Washoe, Mont.; blagajnik Ivan Chešarek, Box 16: zastopnik Alojz Sasich Box 6, oba v Bear Creek, Mont. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo V mesecu v Ivan Chešarkovi dverani. Društvo sv. Barbare št. 60 v Chisholm. Minnesota. Predsednik Anton Bambič, Box 243; tajnik Vincenc Kinkela, Box 949; blagajnik Anton Podržaj. Box 549; zastopnik John Levar, Box 923. Vsi v Chisholm, Minnesota. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo >po dvajsetem v mesecu v Lorenc Paškar novi dvorani. Društvo sv. Jurija št. 61 v Readina. Pa. Predsednik Ivan Požek. 229 Jefferson St.; tajnik Matija Vardjan, 452 Tulpen-hooke St.: blagajnik Anton Križe, 231 Jefferson St.; zastopnik Jernej Jaklevič, 343 No. River St. Vsi v Reading, Pa. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Lewyjevi dvorani na 652 Penil Street. Društvo sv. Florijana št. 64 v South Range, Mich. Predsednik Peter K. Klobučer. Baltic, Mich.; tajnik Mike Muhvič, Box 293; blagajnik Josip Lasič; zastopnik Mike Muhvič, Box 293. Vsi v Sou tli Range, Mich. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Štimčevi dvorani. Društvo sv. Petra In Pavla št. 66 Joliet. Illinois. Predsednik Frank Blatnik, 1202 Granl-et and Kelly Ave.; tajnik John Jerman, 1112 No. Chicago St.; blagajnik Mihael Vardjan, 903 Scojt St.: zastopnik Anton KoSlček, 1151 No. Broadway. Vsi v Joliet, 111. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v stari cerkvi sv. Jožefa v Jo-lietu, Illinois. Društvo Jezus Prijatelj Malenlh št. 68 v Monessen, Pa. Predsednik Frank Grahač, Box 63; tajnik John Djud, Box 7; blagajnik Mato Mikan, Box 225; zastopnik Fran jo Dušič, Box 411. Vsi v Monessen, Pa. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v nesecu ob 1. uri popoldne. Društvo sv. Petra št. 69 v Thomas, West Virginia. Predsednik Martin Lužar, Box 141; tajnik Ivan Lahnjner, Box 215; blagajnik in zastopnik Jakob Lužar, Box 202. Vsi v Thomas, W. Va. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v Okarner Building Hall. Društvo "Zvon" št. 70 v Chicaqo. III. Predsednik John Žafran, 1847 W. 22nd St.; tajnik Mirko Cigani-:- 2321 Sq. Avers Avenue; blagajnik Avgust Poglajen, 23-jO W. 23rd St.; zastopnik Ivan Volkar 2226 Blue Isl. Ave. Vsi v Chicago, III. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne na 22nd Place in Lincoln St. Društo sv. Jan^i Krstnlka št. 71 v CoilLafftMdt Ohio. Predsednik John Bošel, 532 Collommar St.; tajnik Matt. Slapnik, 13408 Daniel St.; blagajnik Chds- Kralj, 705 Cass Ave.; zastopnik Matt Slapnik, 15408 Daniel St. Vsi v Collinwood, Ohio. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. Društvo sv. Barbare št. 72 v Ravensdaie. Washington. Predsednik Andrej Gorjup: tajnik Jožef Pinoza, Box 52; blagajnik John Arko; zastopnik Anton Logar. Vsi v Ravens-dale. Wash. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. tir dopoldne v Frank MailAsovi dvorani V Georgetown. Društvo sv. Jožefa št. 74 v Tyre. Pa. Predsednik Frank Blažič; tajnik John Eržen, Box 14; blagajnik Matevž Karši-na. Box 4; zastopnik Frank Jelkič, Box 14. Vsi v Tyre, Pa. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v John Kotkotovi dvorani. Društvo sv Janeza Krstnlka št. 75 v Cannonsburg, Pa. Predsednik Andrej Gruden, Meadow-lands, Pa.; tajnik Janez Kirn, Box 106, Cannonsburg, Pa.: blagajnik Louis Boje, zastopnik John Koprivšek, oba v Mea-dowlands, Pa. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v premogar-ski dvorani Rich Hill Mine na Meadow-lands, Pa. Društvo sv. Jožefa št. 76 v Oreaon Cltv. Oregon. Predsednik Frank Pogačnik, Box 232; tajnik Jožef Kestner, Box 136; blagajnik Matija Justin, Box 104; zastopnik John Schiltz, Box 272. Vsi v Oregon City, Oregon. ■ DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1: url popoldne v McLaughlin dvorani. Društvo sv. Rešnjega Telesa št. 77 v Crab Tree. Pa. Predsednik Tgnac Uršič, Box 374; tajnik Ignac Uršič. Box 374; blagajnik Ignac Uršič, "Box 374; zastopnik Anton Trobec, Box 226. Vsi v Crab Tree, Pa. DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Ignac Uršičevl dvorani. Društvo sv. Alojzija št. 78 v Sallda. Colo. Predsednik' Alojz Florjančlč, Box 513; tajnik Josip Merkun, Box 355; blagajnik Alojz Kastelic. Box 583; zastopnik John Drobnič, Box 574. Vsi v Salida, Colorado. DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v lastni dvorani pri rudotopil-nlci. Društvo sv. Barbare St. 79 v Heilwood. Predsednik Martin Šinkovec, Box 144; tajnik Andrej Heimbring, Box 85; blagajnik Alojz Kltt, Box 85; zastopnik John Lovže, Box 35. Vsi v Heilwood, Pa. DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Marine house v Heilwood Pa.. Društvo zboruje vt^ko tretjo nedeljo j v liicsevu v Kubensteinovi dvorani na voglu 11. in Washington ulice. Društvo Marije Zvezda it. 32 v Black Diamond. Wash. Predsednik Joe Plaveč, Box 644; taj-; nik Gregor Porenta, Box 701; blagajnik Ignac Potočnik, Box 751; zastopnik Joe Burkelca. Box 636, vsi v Black Diamond. Washington. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. url dopoldne v Masonic dvorani v prvem nadstropju. Društvo sv. Barbare št. 33 v Trestle. Pa. 1 Predsednik Jolin Rupnik, R. F. D. 1. j Box 85; tajnik Matevž Peternel, R. F. r D. 1, Box 77. oba v Union Station, Pa.; ■ blagajnik Jakob Vičič, Universal, Pa.; zastopnik Frank Šifrar, R. F. D. 1. Box j 7G, Union Station. Pa. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo . v mesecu v angleški dvorani Trestle Pa. ; Društvo sv. Petra in Pavla št. 35 v Lloy-dell. Penna. Predsednik Anton Bombač, Box 1123, Beaverdale, Pa.; jajnik Jakob Debevc, Box 17 Onalinda, Pa.; blagajnik Josef Kernel, Box 113, Lloydell, Pa.; zastopnik j John Sv i gel, Box 998, Beaverdale, Pa. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo i v mesecu v Son Low dvorani v Lloydell i 1'enno. j Društvo sv. Alojzija št. 36 v Conemauah. Penna. Predsednik Jakob Brenčič, 812 Chestnut St. Johnstown. Pa.; tajnik John Brezovec, Box C.; blagajnik Frank Skufca, Box 236; zastopnik Josip Dre-melj. Box 275, vsi v Conemaugh, Pa. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v lastni dvorani na Chestnut St v Conemaugh, Pa. Društvo sv. Ivana Krstnika št. 37 v Cleveland, Ohio. Predsednik Frank Milavec, 1031 - 61st N. E.; tajnik John Avsec, 3858 St. Clair Ave.: blagajnik Jknton Prijatelj, 402G St. Clair Ave.; zastopnik Alojz Lali, East 62nd St. Vsi v Cleveland. Ohio. DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v John Grdinovi dvorani na 6021 St Clair Ave. Društvo "Sokol" št. 38 v Pueblo. Colo. Predsednik John Sterk, 1208 Brewind Ave.; tajnik Josip Klarich, 1231 So. San- I ta Fe Ave.; blagajnik Josip Culig, 1219 So. Santa Fe Ave.; zastopnik Anton llo-chevar.1217 Berwlnd Ave. Vsi v Pueblo, Colorado. Društvo zboruje v dvorani sv. Jožefa, vogel B in Rush ulice v Pueblo, Colo. Društvo sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Washington. Predsednik Valentin Bruketa; tajnik Anton Majnarič, Box 188; blagajnik Leo Lesh, Box 158; zastopnik Anton Janeček, Box 188. Vsi v Roslyn. Wash. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu. Društvo sv. Mihaela Arhanqela št. 40 v Claridge. Pa. Predsednik Anton ftemrov, Box 284; tajnik Pavel Pušljar, Box 295: blagajnik Andrej Praček, Box 361: zastopnik Anton Semrov, Box 284. Vsi v Claridge, Pa. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Nemški dvorani. Društvo sv. Jožefa št. 41 v East Palestine. Ohio. Predsednik Anton Jurjavič,, Box 31; tajnik Paul Taučar. Box 220; blagajnik Jakob Istenič, Box 304; zastopnik Frank Jurjavič, Box 209. Vsi v East Palestine, Ohio.. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v r^-secu ob 2. uri popoldne. Društvo Marije Pom«^." v Pueblo, Colorado. Predsednik Ivan Ahčin, 124 Bohmen Ave.; tajnik Ivan Gaber, 1251 So. Santa Fe Ave.: blagajnik Ivan Prijatelj, 294 Kor.ett St.; zastopnik Anton Glač, 1233 Eiler Ae. Vsi v Pueblo, Colorado. Društvo zboruje dne 16. vsakega meseca v Jermanovi dvorani na 1207 So. Santa Fe Ave ob 8. uri dopoldne in ob 8. uri zvečer. Društvo sv, Alojzija št. 43 v East Helena Mont. Predsednik Jožef Ambrožič, Box 104; tajnik Jos. Longenfus, Box 92. ;'blagajnik Anton Smole, Box 162: zastopnik Frank i Suhadolnik, Box 31. Vsi v East Helena. Montana. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Ane. Društvo sv. Martina št. 44 v Bsrberton. Ohio. Predsednik Alojz Balant, 112 Sterling Ave.; tajnik Matija Kramar, Box 223; blagajnik John Balant, 311 So. 4th St.; zastopnik John Lin tal, 207 Mohr St. Vsi v Bartierton, Ohio. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Josip Beresovi dvorani na Newel St. Društvo sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Indiana. Predsednik Franc Spilar, 709 Warman Avenue,; tajnik Mihael Pal II. 706 Warren Ave.; blagajnik Frank Jerlček, 719 Katchen St.; zastopnik Josip Gačnik. Vsi v Indianapolis, Ind. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. tiri popoldne v Jos. Gač-nikovi dvorani! na Katchen St. " Društvo sv. Barbare št. 47 v Aspen. Colo. Predsednik Anton Kostelic, Box 731; tajnik Anton Skufca, Box 55; blagajnik Andrew E. Rigler, Box 582; zastopnik Louis Lesar, Box 55. Vsi v Aspen, Colo. Društvo zboruje vsaki tretji ponedelek v mesecu v Elk dvorani, East Hayman Block. Društvo Vitezev sv. Jurija št. 49 v Kansas City, Kans. Predsednik John Janžekovlč, 411 Ferry St.; tajnik Chas. Toplikar, 431 Ferry St.; blagajnik Nikolaj Špehar, 505 Elizabet^ Ave.; zastopnik Peter Milcevič, 433 Ferry St. Vsi v Kansas City, Kans. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni cerkveni dvorani na 515 Ohio Ave. Društvo sv. Petra št. 50 v Brooklyn. New York. Predsednik Gabriel Tassotti, 217-219 Maujer St.; tajnik F. Tassotti. 183 Graham Ave., blagajnik Josip Staudohar, 36 Scholes St.; zatopnik F. G. Tassotti, 183 Graham Ave. Vsi v Brooklyn, N. Y. DruStvo zboruje vsako tretjo soboto ob 8. url zvečer v Max Brzezinski Saen-ger Hali, 157 Johnson Ave. Brooklyn,. Društvo sv Petra In Pavla št. 51 v Murray, Utah. Predsednik Marko Petrič, R, F. D. Box 4a; tajnik Jos. Kastelic, Box 545; blagajnik in zastopnik Matija Šobar, Box 123. Vsi v Murray. Utah. DruStvo zboruje vsakega 12. v mesecu v Opera house. Društvo sv, Jožefa it. 52 v Mineral. Kansas. Predsednik Martin Obregar, Box 51; tajnik Frank Augustin, Box 360; blagajnik Peter Benda, Box 328: zastopnik Janez Gustarin, Box 99. Vsi v West Mineral, Kans. DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Frank Spalzerovi dverani, v East Mineral, Kans. Društvo sv. Jožefa it. 53 v Little Falls. New York. Predsednik Frank Per, 622 E. Mill St.; tajnik Jožef Mrzlikar, S Sceiey St.; Društvo sv. Štefana st. 11 v Omaha. Neb. Predsednik Frank Žitnik, liso Sa 2nd St.; tajnik Mihael Mravenec. 1234 So. 15th St.; blagajnik Jos. CVpuran, 142S So. 12tli St.; zastopnik Mihael Mravenec, 1234 So. 15th St. Vsi v Omaha, Neb. Društvo nb'>n:Je vsaki drusi ponedeljek v mesecu ob 8. i«ri zvečer v Češki dvo- ; rani 14 Pine St. Društvo sv. Jožefa št. 12 v Pittsbura. Pa. Predsednik Frank Kresse; tajnik Joseph Muska, 1120 Spring Garden Ave.; blagajnik Frank Strauss; zastopnik Ferdinand Valk. Vsi v Pittsburgu, pa. DruStvo zboruje vsako drugo nedeljo ' v mesecu ob 2. uri popolden v dvorani ! Avstrijskih Nemcev, na oglu High In Humboldt Sts., Allegheny, Pa. I Društvo sv. Alojzija št. 13 v Saggaley, Pa. Predsednik Alojz Žibert. Box 25 Hostet- ! ter. Pa.; tajnik John Arh, Box 45, Bag ! guley, Pa.; blagajnk A*nton Rauch j Box — Hostet ter Pa.; zastopnik John j Arh, Box 45, Baggaley, Pa. Društvo zboi-uje vsako tretjo nedelje v mesecu v Slovaški Soli v Hostetter, Pa. Društvo sv. Jožefa št. 14 v Crockett. Cal. Predsednik Mihael Pešel; tajnik Mihael Nemanich; blagajnik Štefan Jakše; za- ' stopnik John ICourich, vsi v Crockett, j California. Društvo* zboruje vsako tretjo nedeljo! v mesecu. Društvo sv. Petra in Pavla št. 15 v I Pueblo, Colorado. Predsednik Anton Stražišar, 1317 E. ■ Abriendo Ave., tajnik Filip Sterle, 704 ! M off a t Ave: blag. Jos. Bezel j, 1240 Santa Fe Avenue; zastopnik ivan Mer-hur, 1210 Bohmen Ave., vsi v Pueblo. Col. Društvo zboruje dne 1J. vsakega meseca. Društva sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown. Pa. Predsednik Matija Pečjak. 819 Chestnut St.: tajnik Gregor Hreščak. 407 — 8th Ave., oba v Johstown, Pa. blagajnik Frank Pristave, Box 668: zastopnik Josip Turčič, Box 153, oba v Conemaugh, \ Pennsylvania. DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo • v lastni dvorani 725 Bradley Alley, John- I stown, I*a. Društvo sv. Jožefa št. 17 v Aldridoe, Montana. Predsednik Frank Andol|5ek: tajnik Gregor Zobec, Box 65; blagajnik John Potek, Box 1!4: zastopnik Gregor Zobec, Box G5. Vsi v Aldridge. Mont. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v dvorani Petek Zobec na. Happy Alley. Društva sv Alojzija št. 18 v Rock Sarlnas Wyoming. Predsednik Frank Eržen, 750 — 9th ! St.; tajnik John Putz, 402 — 7th St.; j blagajnik Frank ICržišnik, Box 121: za- 1 stopnik Valentin Stalik, 302 Pilot Butte Ave., vsi v Rock Springs, Wyo. Društvo zboruje vsiiko tretjo nedeljo v mesecu v John Mrakovi dvorani ob 9.30 dopoldne. urustvo sv. Alojzija št. 19 v Lorain. O. Predsednik Alojz Virant, 1700 E. 28th St.; tajnik Frank Pavllch, 7740 E. 29th St.; blagajnik John Tomažič. 2322 E. 32nd St.: zastopnik Frank Justin ml., 1770 E. 2Sth St. Vsi v Lorain. Ohio. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Alojz Virantovi dvorani na ZT "lici v Lorain, Ohio. Društva sv. Jožefa št. 20 v Gilbert, Minn. Predsednik Josef Spicnagel, Box 246; tajnik Anton Lapp, Box 307; "blagajr^*" Josef Nosen. Box 318; zastopnik Josef Napp, Box 307, vsi v Gilbert, Minn. Društvo zboi-uje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. url popoldne. : Društvo sv. Jožefa št. 21 v Denver. Colo. Predsednik Alojz Andolšek, 5173 Clark-son St.; tajnik Frank Skrabec 4C70 Penna Ave.; blagajnik John Cesar, 5115 No. Emmerson St.: zastopnik Matevž Ambrožič, 4931 Pearl St. Vsi v Denver, Colorado. DruStvo zboruje dne 10. vsakega meseca v M.'.tL Su dur je vi dvorani. Društvo sv. Jurija št 22 v So. Chicaao. Illinois. Predsednik Frank Medosh, 9485 Ewing Ave.; tajnik Anthony Motz, 9485 Ewing Ave.; blagajnik Nikola Jakovčič, 9621 Ave M; zastopnik Jos. Ančik, 8911 Green- ( bay Ave. Vsi v So. Chicago, 111. Društvo zboi-uje vsako drugo nedeljo v mesecu v Frank Medoshevi dvorani, 9485 Ewing Ave. Društvo sv. Jožefa št. 23 v San Francisco, California. Predsednik John Eriali, 2220 — ISth St.; tajnik John Stariha, 20CJ — l'Jth St.; blagajnik Jakob Vidmar, 719 San Bruno Ave.: zastopnik Martin Golobic, 700 Vermont St., vsi v San Francisco, Cal. Društvo zboruje vsako tretjo sredo v mesecu v Golobičevi dvorani na Vermont St. Društvo sv. Ime Jezus št. 25 v Eveleth. M innesota. Predsednik Frank Blatnik. Box 605; tajnik Frank Kozinka, Box 622; blagajnik Alojz Kotnik, Box G5S; zastopnik Anton Fritc, Box 72S, vsi v Eveleth, Minn. DruStvo zboruje vsako četrto nedeljo v mes.-cu v Max Stipetichovi dvorani. Društvo sv. Štefana št. 26 v Pittsbura. Penna. Predsednik Josef Pavlakovič, 54 Winch St. Slutrpsburg, Pa.: tajnik Josip lJoga-čar, 53u7 Butler St.: blagajnik Martin Antloga, 5632 Dresden Alley; zastopnik Josip 1 'ogiičar, 5307 Butler St. Vsi ostoli v Pittsburgu, Pe. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slovenski cerkveni dvorani. Društvo sv. Mihaela Arhangela št. 27 v Diamondville, Wyo. Predsednik Gregor Sabec, Box 43; tajnik Anton Šabec; blagajnik in zastopnik Z. A. Arko, Box 172, vsi v Diamondville, Wyo. DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani gospe Line Sanček ob 2. url popoldne. Društvo Marija Danica št. 28 v Sublet, Wyoming. Predsednik Frank Hlačun: tajnik Mat. Golob, Box 8; blagajnik John Konšak; zastopnik Joe Felician. Vsi v Sublet, Wyoming. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v mestni dvorani. Društvo sv. Jožefa št. 29 v Imperial. Pa. Predsednik Anton Tauželj, Box 62; tajnik John Virant, Box 312; blagajnik John Miklavčič, Eox 87; zastopnik Alojz Tolar, Box 242. Vsi v Imperial, Pa. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani. Društvo sv. Jožefa št. 30 v Chisholm. Minnesota. Predsednik John Kochevar, Box 118: tajnik Frank Arko, Box 275; blagajnik Frank Hren; zastopnik Frank Gouže,-Box 715. Vsi v Chisholm, Minn. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu, Društvo sv. ^Alojzi la it. 31 v Braddock. Penna. Predsednik Anton Mramor, 1207 Washington St.; tajnik John A. Geim, Box 57; blagajnik Matevž Kikelj 1020 Chery-way; vsi v Braddock. Pa.; zastopnik A-i lojz Hrovat, Turtle Creek, ^a. I Pristopili: Mat. <»u*«-jc ISM — 14515 — $1»00 — IV Alojzija l*irc — 14516 — $1W0 — II . Društvo šteje 5u f-lanov in 10 članic. 6v. Andrej št. 84 Trinidad. Colo. Dne 31. avgustu 1911. Pristopili: j Ant. Sajn 1SCS — 14452 — $1000 — IV Pri m. Pavlov ek 'SI — 14453 — $loo0 — III Društvo šteje SC r-lanov. Sv. Jožef št. 85 Aurora. Minn. Dne 31. avgusta 1911. Suspendirani: John Kortoar 1876 — 12i-3 — $1000 _ IV Zopet sprejeti: John Francelj 187o — 10774 — $1000 — V Jt-ru Francelj 1869 — 11174 — $5oo _ V Društvo šteje 51 članov in 27 članic. l*iie 12. septembra 1911. Pristopili: Franc Turk 1S92 — 14517 — ?1000 _ I Društvo šteje 52 članov. Sv. Jožef št. 85 Midvale. Utah. Dne 12. septembra 1911. Pristopili: Božo Rad osli 1884 — 14518 — $1000 _ 111 Ant'a Itadosh 1889 — 1451» — $ioO"— II Društvo šteje 26 članov in 116 članic Sv. Alojzij št. 87 St. Louis. Mo. Dne 31. avgusta 1911. Suspendirani: Jos. Mihotinec 1891 — 11324 — ?500 —L Jno Golboč, 1S83 — 10993 — $500 — Društvo šteje 29 članov. Sv. Mihael, št. 88 Roundup. Mont. Dne 31. avgusta 1911. • Suspendirani: Jos. Ver tin, 1873 — G167 — $1000 — IV Ant. Kopland 1870 — HOGG — $10o0 — V j Odstopili: | Pet. Sosial 1808 — 11983 — $10«0 — VI j Društvo šteje 32 članov. Sv. Jožef št. 89 Gowanda. N. Y. Dne 31. avgusta 1911. Zopet sprejeti: Jos. Božič 1865 — 11170 — $1000 — VI Mary Božič, I860 —'11516 — $500 — VI , Društvo šteje 24 članov in 5 članic. Sv. Jurij št. 96 Henry, W. Va. Dne 31. avgusta 1911. Odstopilil: Fr. Potesak 1879 — 128333 — $1000 — IV Društvo šteje 11 članov. Sv Srce Jezusa št. 93 Ahmeek. Mich. Dne 31. avgusta 1911. Zopet sprejeti: Jos. Flajnik, 1893 — 12940 — $1000 — T Suspendirani: Jno. Kauzlarič "75 — 294C — $1000 — TV Društvo šteje 29 članov. Sv. Frančišek št. 99 Moon Run. Pa. Dne 31. avgusta 1911. Susoendirani: Mat. Bolanovič '7G — 12260 — $500 — IV j Odstopili-: Pet. Bergant, 1892 — 13232 — $500 — I Društvo šteje 34 članov. Sv. Feliks št. 101 Walsenburo. Colo. Dne 12. septembra 1911. Pristopili: John Šifrer, 1877 — 14520 — $1000 — IV Fr. Goi Sin, 1890 — 14521 — $1000 — II Društvo šteje 21 članov. Biser Gora št. 102 Richwood, W. Va. Dne 31. avrusta 1911. Suspendirani: Ant. Rožanc 1882 — 13901 — $1000 — ITT Mat. Škoff 1890 — 13892 — $1000 —I Odstopili: Ant. Obreza, 1880 — 13904 — $1000 — nT Društvo šteje 27 članov. Marije Vnebovzetje št. 103 Collinwood, O. j Dne 31. avgusta 1911. Pristopili: Jerca Gore 1S90 — 14487 — $500 — TT Društvo šteje 22 članic. "Jugo-Slovan" št. 104 Chicago. III. Dne 31. avgusta 1911. Suspendirani: Ernest Krušič 1885 — 14297 — $500 — TTT ■ Ernest Srcelj 1889 — 14289 — $500 — II \ Pristopili: Ivan Czopoth 1880 — 144SS — 51000 — TV : Mat. Smiljanič. '83 — 14489 — S50<> — 111 i Francis Sardeč '88 14490 — $1000 — TT j Jožefa Blish 1866 — 14491 — $loo0 — IV j Helena 1'eterkovič. 'C7 - 14492 - $500 - IV i Mar v Černovič* 88 — 14493 — $500 — II j Društvo šteje 2fi članov in 4 članice. OPOMBA: Poleg članovega Imena navedene številke značijo: Prva leto rojstva, druga certifikatno številko, tretja zavarovano svoto, četrta razred. Geo. L. Brozich, glavni tajnik --o- Imenik uradnikov krajevnih društev Jugoslovanske Katoliške Jednote v Zjed. državah ameriških. —o— Društvo sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minnesota. Predsednik Joseph Spreitzer; tajnik Charles Mohar; blagajnik Mux Levstik; zastopnik John Matkovič, vsi v Ely. Minn.. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po dvajsetem v cerkveni dvorani. • I Društvo Srca Jezusa, št. 2 v Ely. Minn. Predsednik John Hutur, Box 960; tajnik Anton Knapp, Box 450; blagajnik John Košuk, Box 395: zastopnik Anton Pogorele, Box 381. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po dvajsetem v Jos. Skala dvorani. Društvo sv. Barbare St. 3 v La Salle. III. Predsednik John Oberstar, 1115 -- 2nd St.; tajnik John Potočnik. Box22; blagajnik .Mat. Hribernik. 1114 Main St.; zastopnik John Vogrich, 102G Main St. Vsi v La Salle, III. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. Društvo sv. Barbare št. 4 v Federal. Pa. Predsednik Ivan Virant, Morgan, I'a.; tajnik Frank Ferlan, Burdine, Pa.; blagajnik Lucas Dernovšek, Morgan, Pa.; zastopnik Ivan Keržišnik, Burdine, Pa. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v prostorih brata Keržišnika. Društvo sv. Barbare št. 5 v Soudan, Minnesota. Predsednik Geo Nemanich, Box 741; tajnik John Dragovan, Box 6G3; blagajnik .Tos. Znldaršič, Box 772 vsi v Soudan, Minn.; zasjopnik John Majerle, Box 1552 Tower, Minn. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni kapelici v Tower, Minnesota. Društvo Marije Pomagaj št. 6 v Lorain, Ohio. Predsednik Ljudovit Petkovšek, 1605 E. 29th St.; tajnik Anton Stefančič, 1673 E. 28th St.: blagajnik Josef Mramor, 1783 E. 28th St:. zastopnik John Kotnik, 1708 E. 28th St. Vsi v Lorain Ohio. DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 8. url dopoldne v Zalarje-rih prostorih na 1708 E. 28th St. Lorain, Dhio. Društvo sv. Cirila In Metoda it. 9 v Calumet, Mich. Predsednik Mihael Klobuchar. 115 — 7th St.; tajnik John D. Puhek. 2140 Log St.; blagajnik John Plautz, 211 — 7th St; zastopnik John D. Puhek, 2140 Log St Vsi v Calumet, Mich. DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu dopoldne v basemen tu Slovenske cerkve sv. Jožefa. j j ^mmmmmmmmmmrn Jugoslovanska ^^ KatoE. Jednota. ^Iwparinaft dne 24. januaija 1901 ▼ državi Mnncoobu [ Sedd v ELY. "MINNESOTA, URADNIKI: • mnilift: IVAN A- OKRU. Box S?, Braddock, Pa. FtoAp* Mdnik: IVAN 1'RIMoZlC, Eveleth, Minn., Box Ml. Qkiul tajnik: GEO L BROZICH, Ely. Minn.. Box 424. foBoCnl tajnik: M 111 A EL il RAVI NEC. Omaha Neb, 1214 So. 16th St. Htsgsjwlk: IVAN COUZK. Ely, Minn.. Box 106. b«*« glasilo "GLAS NARODA**, New Tork City, New York. Val dopisi naj m poAllj&jo na glavnega tajnika, vse denarne poilljatve pa na gkrbJM b Ugajal k* Jednote. * f Kari Feroli 1890 — 14500 — $1000 — II Društvo šteje 1T.5 Članov. Sv. Štefan št. 26 Pittsbura. Pa. Dne 12. septembra 1M1. ( Pristopili: ; And. Zeljka 1885 — 14501 — $500 _ IH ' Društvo šteje 63 članov. I _ Sv. Jožef št. 30 Chisholm. Minn. Dne 31. avgusta 1011. Odstopili! : Louis Kozina 1883 — 1181» — $1000 — III riruit,,« f(i.u '/91 .'.Innnir Dne 12. septembra 1911. Pristopili: Ant. Adam. 1884 — 14502 — $1000 — I IT Jos. Mohar, 1883 — 14503 — $1000 — lil' Društvo šteje 223 članov. Marija Zvezda št 32 Black Diamond W'sh Dne 31. avgusta 1911. t Črtani:: i Jos. Cestnik. 1882 — 13150 — $1000 — III ^ -r..,,, -o Dne 12. septembra 1911. Prememba zavarovalnine: Fran'a Kro:nar '80 - 9201 - $1000 Iz $500 Društvo šteje 22 članic. Sv. Frančišek št. 54 Hibbina. Minn. Dne 12. septembra 1911. Pristopili: \ inko Marin«- 187H — 14504 — $1000 — IV Tom. Vučkovič. 1871 — 14505 — $lo00 — V Društvo šteje 59 članov. Sv. Rok št. 55 Uniontown. Pa. Dne 31. avgusta 1911. Suspendirani: Jos. Ostonšek 1876 — 4391 — $1000 _ ni Louis Cegiar. 1882 — 13168 — $1000 — III Julija Ostonšek 187» — 9810 — $5o0 — III r , Odstopili: Jak. Novfiek. 1869 — 3793 — $1000 — V Cec'a XovSek 1S73 — 9809 — $500 — IV Suspendirani: ■■ i'' r.ivi S1AA.I iv Frances Cor še, 1879 — 9886 — $500 — ITT Društvo Šteje ? članov in 19 članic. Dne 12. septembra 1911. ,, Pristopili: AT-.r-M« nil, lJ-.ftt: _ JiartO _ TI Društvo šteje 20 članic. Sv. Barbara š*. 60 Chisholm. Minn. Dne 12. septembra 1911. T , Pristopili,' Lud. I-amprecht. '86 — 14507 — $1000 - HI Sv. Janez Krstnik št. 75 Canonsbura. Pa. Dne 31. avgusta 1911. Pristopili: 1J4RO _ J^ftn _ v Jak. Savtel 1886 — 14470 — $500 _ II* Suspendirani: Jos. Primožič 1872 — 11465 — $1000 _ V Društvo šteje 42 članov. Sv. Jožef št. 76 Oreflon City, Oreo. Dne 31. avgusta 1911. ^ i- , . Zopet sprejeti: ° Sobic 1881 — 7100 — $1000 — III i Društvo šteje 24 članov. Sv. Alojzij št. 78 Šalila, Colo. Dne 31. avgusta 1911. Pristopili: Emil Bobnar. 1871 — 14448 — $1000 — VI Ant. Senkar 1888 — 1444& — $lo _ III M^r »wm-,1.- .s«, 1Jd-0 ,10ll0 m J. Valentinčič '81 — 14451 _ $1000 _ IIT Nik. Predovič l$69 _ 14472 — $1000 — VI Ant. Mehle 1869 — 14473 — $lo00 _ VI I^ouis Novačič, 85 — 14474 — $1000 — III CJeo. Perkovič, lgg6 — 14475 — $1000 _ ir Lovr. Jenko, 1883 — 14476 — $500 _ HI Fr. Kovač. 186« — 14477 — SlOOO _ VI John Prpič 1S78 — 14478 — $looo _ IV John 1:»-Iju 1S93 — 14479 — $1000 _ I Mary Valentinčlč'77 - 14480 - $lo0o - IV Suspendirani: Jos. Zavrl. 1878 — 14083 — $1000 — IV Društvo šteje 78 članov in 20 članic Dne 12. septembra 1911. Prememba zavarovalnine: M'y Valentinčlč '77 - 10007 - $loo0 iz $500 Doroteja Kern is '80 - 7917 - $1000 iz $500 Društvo šteje 20 članic. Suspendirani: Franc Post, 1870 — 14079 — $500 _ VI Črtani:: Louis Sraj 1875 — 14364 — $1000 — V Društvo šteje 89 članov. Pristopili: Mart. Fir, 1879 — 14508 — $1000 — IV Jak. Glasič, 1866 — 14509 — $10o0 — VI j Fr. Trlep 1867 — 14510 — $1000 — VI Xik Reba 1866 — .14511 — $1000 — VI -Mary Predovič 1S83 — 14512 — $1000 — IIT Ana Fir 1883 — 14513 — $1000 — III Alb'a Skufca '87 — 14514 — $1000 — 11 Suspendirani: Mary Pote, 1877 — 10007 — $500 — IV Društvo šteje 91 članov In 23 članic. Sv. Jernej št. 81 Aurora. III. Dne 12. septembra 1911. Pristopili: ' Fr. Paučelj 1884 — 14451 — $500 — III-Suspendirani: Fr. Prijatelj 1892 — 14322 — $500 — I i Jos. Itačlč, 1889 — 12776 — $500 _ I Fr. Turk, 1878 — 14112 — $P>00 — IV Jos. Jokal. 1890 — 14256 — $lo0o _ : Društvo šteje 31 članov. Sv. Janez Krstnik it. 82 Sheboyqan. Wis. Dne 12. septembra 1911. Pristopili: : Ant. Meder, 1889 — 14481 — $500 — II . Mih. Mahunec, '79 — 14482 — $1000 — IV 1 Ig- Kostelec, 1890 — 14483 — $5t>0 — II Mart. Mitar, 1867 — 14484 — $500 — IV Ant. Sirci. 1882 — 14485 — $1000 — III Mary Sirci. 1886 — 14486 — $500 — II Suspendirani: John Koftak, 1873 — 10386 — $1000 — IV Fr. Poznič. 1888 — 11920 — $500 — II Ant. Biazič 1873 — 13768 — $500 — V Jos. Zajec 1889 — 12010 — $500 — I. Stev Živoder 1873 — 11923 — $500 — V Odstopilil: Paul Barblš 1873 — 13285 — $500 — V Društvo šteje 74 članov in 11 članic. Sv. Martin št. 83 Superior. Wyo. I Dne 31. avgusta 1911. Suspendirani: Geo Rasprotnik '69 — 10469 — $500 — V Fr. Žontar, 1878 — 6678 — $500 — III Društvo šteje 49 članov. , Dne 12. septembra 191L poročilo umrlih članov in čla- i nic in poškodbe in bolezni. Asesmcnt it. 158. .Za mesec sept'ber 1911 I'mrll brat Luka Zimmerman, cert. št. ! 12270. član društva «v. Marija Zvezda št.; 32 v Black Diamond, Wash, umrl dne 19. ' Julija 1911, rojen leta 1876. vzrok smrti:' pljučnica; zavarovan Je bil za $10o0, k , Jednoti je pristopil 17. oktobra 1909. Umrli brat Frank Jaklič, cert. fit. | 12013, član dru&tva sv. Barbare št. 5 v Soudan, Minn, umrl drve 4. Julija 1911. rojen leta 1889. vzrok smrti: ustreljen v. napadu, zavarovan je bil za $1000, k Jednoti je pristopil dne 29. avgusta 1909. Umrli brat Anton Levstik, cert. št.5320 član društva «v. Jožefa štev. 21 v Denver Colo, umri dne 11. avgusta 1911, ro-j^n leta 1873.. vsrok smrti: umorjen v napadu, zavarovan je bil za $lo00. k Jednoti Je pristopil dne 11. Junija 1906. Umrla Marija Bajuk. cert. št. 9077, čla- . niča društva sv. Alojzija št. 31 v Braddock. Pa., umrla dne 18. julija 1911, rojena leta 1876. vzrok smrti: vodenica, zavarovana je bila za $500. k Jednoti je bila sprejeta dne 1. januarja 19o€. Bolni brat Pavel Barbift, cert. št. 12285 član društva sv. Janeza Fr. št. 82 v Sheboygan, Wis«-, boleha za neozdravljivo i boleznijo na želodcu, prejel podpore $200 j s prejemom katere preneha biti član društva in Jednote in odpotuje v stari kraj. * Bolni brat Ivan Mikulič. cert. št. 1294 član društva sv. Jožefa št. 17 v AldriJge Mont. boleha na giidnl bolezni, prejel podporo do dpe 25. julija 1911 v znexku $160.00, enkrat poprej je dobil In bil ase-san za $20.00 Bolni brat Andrej Perše. cert. Št. 11282 član društva sv. Štefana, št. 58 v Bear Creek, Mont Je umobolan, njegova »proga prejela Je bolniške pod|>ore do 11. I junija 1911 v znesku $100.00.' Nahaja se v državnem zavodu. Bolni brat Antop_ Intlhar. cert. št. 416 član društva sv. Srče Jezusa št. 2 v Ely, Mlnn, boleha, vsled poškodbe v rudniku, pre Jel zadnjo podporo do drie 11. avgusta 1911 v snesku $100.00 in je še bolan. 4. Vkupno za srartnino ........13,600.00 , Vkupno za bolniške podpore . 56o.0*i o p o M b a za Tajnike in zastopnike: Prispevke za certifikate po 23 centov za vsakega, bodem pripisoval k asesmen-tu vsakem mesecu pod rubriko ','zu tiskovine". Zastopnike prosim, da le svote plačajo Z asesmentom vred, nikakor pa nI treba pošiljate denar, po-filjite tudi triplikate. ker še vedno neka- f terl tega ne store. Ako pošiljate za dva meseca .skupaj, pošljite oba triplikata In ne samo enga. To Je važno za knjigovodstvo, zatoraj prosim, da se izpolnuje. j V kratkem bodem razposlal nove pre- 1 •topne liste In nove potne liste v obliki malih knjižic. Cene za te se naznanijo pozneje. Prosim vse tajnike, kadar prej-, mejo nove tiskovine, da te stare, uko jih fte kaj Imajo na rokah, jiopolnoma uni-«Jo. eračenja, tudi ne od tatvine in dela. ampak imam še nekaj svojega denarja, ki sem ga podedoval po starših . . . Toda ., . " Zamislil se je in njegovo lice se je zdelo zopet, jezno in žalostno. Molče sva šla naprej. Hotel sem povprašati natančneje o njegovem življenju, a se nisem tipal, zakaj hal sem se. da bi ga ne razžalil ali eel o ujezil. A povzel je sam besedo in je govoril 'brez presledkov. Gladka je bila njegova govorica, a posamezne besede so izražale blaznost iu obup . . . 41 Dokler je vladala pravica na svetu, je bilo dobro živeti. A ko je stopila krivica na mesto pravice, je prenehalo prejšnje dobro življenje. Kajti sedaj je imela vse v oblasti krivica, ki ne daje človeku nič dobrega, ampak samo slabo. Krivica se je godila vsakemu. Ne samo revežev in ljudi nižjih slojev, ampak tudi bogatine je zadela dostikrat. Iu prišli so ljudje, ki so delali krivico svojemu hližnjiku, svojemu bratu. In veseli so bili tega, dočim je bil revež žalosten .... O. kdaj pride čas ko bo konec krivic.... Tako se je tudi meni zgodila krivica, lahko rečem že pri rojstvu, zakaj rojenice mi niso pro-rokovale srečnega življenja. Ni li to krivica! Zakaj se dobi toliko srečnih ljudi na svetu, toda mnogo več nesrečnih? Vsi hi morali biti enaki in šele potem hi bila pravica. A zakon sveta je tak, da ne more biti življenje vseh enako in zato je ta zakon krivičen... . " Za hip je utihnil moj sopotnik. Njcgoče oči, izražujoče neizpolnjeno željo, so zrle nekam v daljavo. Kmalu potem je nadaljeval : 44Meni se je storila krivica. Mnogo je ljudi na svetu, ki trpe krivico, ne da bi imeli pri tem posebno škodo. A jaz, ki mi je vsled storjene krivice uničeno življenje, ne morem pozabiti človeka, ki mi jo je storil. Iu zato s^m nesrečen. In kadar ga pozabim, bo pomirjena moja duša... Rodil sem se na kmetih kot sin ubogih staršev, ki so me dali študirati. Ne vem zakaj so me profesorji sovražili. Najbrže zaradi tega, ker sem preveč koprnel po svobodi. Oviranje svobode se mi zdi krivično. Hrepenel sem po svobodi. Saj nisem bil tako neumen, a vseeno mi je šlo v šoli slabo. Kriv nisem bil tega jaz. ampak profesorji sami. Saj mi niso dali reda, ki sem ga zaslužil, ampak dobival sem vedno najslabša izpričevala! V enem zadnjih razredov sem bil" malo sam vzrok, ali bil sem pri takih ljudeh na stanovanju, da se nisem mogel učiti; len nisem bil — a vzrok vzroka je bil profesor sam. Tako, glejte, sem padel, kajti takrat sem postal nesrečen. Tistikrat, ko se mi je zgodila krivica, se je začelo za me življenje, ki ga zdaj živim. Pustil sem šolo, šel k staršem, rekel sem jim: "Glejte, tako je, denar mi dajte, kar ga imam dobiti", poslovil sem se in nič več se nisem vrnil. Nic ne vedo kaj je z menoj in tudi meni ni nič mar, kaj je z njimi . . , Sfcr i'-. i.' Tako je, glejte ... A zdaj se mi je godila še večja krivica. Prišli so namreč ljudje, ki so rekli. da sem blazen. Vtaknili so me v norišnico, kjer sem bil celo leto. Pomislite, leto dni, med norci popolnoma zdrav čdovek>£ Koliko sem moral takrat trpeti Niti eno uro ne bi hotel biti več v norišnici. Ni li to krivica, velika krivica?" Zadnja njegova beseda se mi je zdela, kakor da jo je izgovoril I norec. Pogledal sem ga. Njegove oči so se izhulile in bral sem mu j v njih blaznost. Divje je krčil pe-I sti. A pomiril se je zopet iu govoril dalje: "Iii krivica ni hotela iti od mejne. Prišel sem k ljudem, ki so me f nagnali. Nič jim nisem storil, pa j so me podili . . . Glejte, danes sem bil še v mestu, kjer sem našel na tleh kos časnika. Poberem ga in ga preberem. Veste, kaj sem ivzedel ? Nek duhovnik ne sme maševati. Ni li to krivica? Morda bi oni, ki je suspendiral dotičnega duhovnika zaslužil, da ga sežgo na grmadi. In poštenim ljudem krivico delati, je to delo [krščansko? . . . Iu tako, glejte, živim jaz: kamor pridem sama krivica . . . Ko hi tisti profesor še živel, prisegam. da bi ga mučil, mučil bi ga, ne takoj umoril, mučil bi ga, ker on že toliko let muči moje življenje, ker je 011 uničil moje življenje. A tisti profesor ne živi več. Odpusti naj mu bog, jaz mu ne bom nikoli ..." Kričeče so bile njegove zadnje besede in zdirjal je po cesti naprej, kakor hi ga kdo podil. •—-o- Kuhinja. vi v pečieo ali pa na solnce, da postane popolnoma trda. Suho po-beri z desk, jo zavij v čist papir ter hrani v kuhinji na suhem. . Celi paradižniki v slani vodi. V lončen lonec ali velik kozarec naloži zrele, dobro obrisane paradižnike ter jih zalij s slano vodo. ki si jo prej prekuhala. Lonec ali kozarec potem zavezi s perga-mentniin papirjem, paradižnike pa rabi. kadar hočeš, pazi le na to. da vsako jed, ki si jo napravila s temi paradižniki, prej pokusiš, predno jo soliš, ker bi bila morebiti včasih preveč osoljena. Kako je hraniti stročji fižol. Stročji fižol očisti, obrezi na konceh in mu ob straneh odstrani niti ter ga pošev prereži na dva kosca. Potem ga kolikor mogoče na tesno naloži v sodeč, nasoli ter dobro stlači. Nato sodeč zabij, postavi v klet in v nekaj dneh obrni. 1 Obrni ga vsakih osem dnij enkrat. Predno tako shranjen fižol rabiš, ga moraš namakati par ur v čisti vodi, da se sol izluži. SLOVENCI IN SLOVENKE NA ROČAJTE SE NA "GLAS NARO ; OA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI I SLOVENSKI DNEVNIKI Zabel j eni stročji fižol. Strehi fižol, operi ga in skuhaj v osoljeneni kropu. Kuhanega od-cedi. stresi v skledo, potresi z drobtinami iu drobno zrezanim peteršiljein ter ga zabeli z razgretim surovim maslom ali s slanino. Na mizo ga postavi kot prikuho. Stročji fižol v salati. Strehi stročji fižol, skuhaj ga v slani vodi in kuhanega odcedi; ko se nekoliko ohladi, ga potresi j z drobno zrezanim česnom in zele-|nim peteršiljein ter ga zabeli z o-Ijein in kisom. Tak fižol se prilega za prikuho k pečenki ali govedini ali k pečenim in ocvrtim piš-kam. pa tudi za samostojno jed ga daš lahko na mizo. Ako hočeš, potresi ga tudi s stolČenim poprom. Fižolovi zrezki (šniceljni). Vegetarijansko. Skuhaj vsako posebej: en četrt kilograma stročjega streblje-nega fižola, eno malo ohrovtovo ali zelnato glavo in četrt litra o-luščenega zelenega graha; ko je vse skuhano, stresi na rešeto, da se odteče, deni na desko in sesekljaj kakor za zrezke, pridaj še drobno zrezanega zelenega peter-šilja, ščip popra, dve žlici kisle smetana, eno jajce, deset dkg ali tri pesti kruhovih drobtin, osoli, ter napravi iz tega okrogle, tri prste dolge in široke zrezke, katere potresi na obeh straneh z drobtinami. Deni v plitvo široko ponev masti, za prst na debelo; v vročo mast devaj zrezke; ko so na eni strani rumeni, obrni jih še na drugo. Daj jih na mizo kot prikuho in zraven krompir v prežga-nju ali krompir v paradižnikovi omaki. Lahko jih daš tudi kot samostojno jed. Novi krompir. Ostrgaj krompir, operi ga ter kuhaj v osoljeni vodi z vejico pe-teršilja in nekoliko kuinne. Kuhanega ocedi ter ga stresi na razbeljeno mast, potresi ga z drobno zrezanim zelenim peteršiljem ter ga postavi za par minut v pečieo. da se lepo zarumeni. Ko se peče, ga enkrat obrni. S tem krompirjem potem lahko obložiš raznovrstno meso, ko ga postaviš na mizo. Kumarčna omaka. Olupi srednje veliko kumaro, nakrhljaj jo na krhljaČu ali zre-ži na tenke listke, deni jo v skledo, polij s par žlicami kisa in malo osoli. Tako pripravljeno pokrij in postavi eno uro v stran, da z vodeni. Medtem napravi prežganje iz 4 dkg masti in 3 dkg moke, ki mu prideni drobno zrezanega zelenega peteršilja in čebulje. Potem kumaro ožmi in jo stresi v prežganje, da se praži deset minut. Nato potresi s poprom in za- " - t masla. To testo namazi enakomer-j no v podolgasto pekačo, ki si jo potresla z moko. Kruh peci pol u-re v srednje vroči pečici, potem ga pa ohladi in shlajenega razre-ži na prst široke kosce. Koruzna torta. Vmešaj štiri rumenjake s 16 dkg sladkorja, sokom ene limone, dvema žlicama ruma. pol limonine drobno zrezane lupine in malo ' vaniljinega sladkorja. Ko si pol ure mešala, prideni sneg štirih be-jljakov in 12 dkg ostre koruzne moke ali zdroba. vse narahlo zamešaj. deni v pomazan in z moko potresen obod( model), ki je za torto, deni jo v pečieo in jo peci v srednji vročini pol ure. Pečeno vzemi iz modla ter še gorko potresi z vaniljinim sladkorjem. Če hočeš, jo lahko, kadar je ohlajena, čez pol prerežeš in po sredi nainažeš z mezgo, kakoršno imaš. Za površje (led) mešaj 14 dkg drobno stolčenega sladkorja, štiri polne žlice soka od malin, jagod, črešenj ali visenj, dobro mešaj četrt ure, potem deni na ognjišče. ! da se segreje, a pri tem vedno mešaj. S tem ledom polij površino torte in postavi na gorko, da se posuši. Če imaš kako sadje vku-liano, lepo na sredo deni in okrog v venec naloži. Bel papir okroži, da je malo večji kakor torta, ga ob kraju lepo nareži. položi na za to namenjeni krožnik ali trd papir. Ledena kava. Skuhaj močno črno kavo, kuhano vlij v pripravljene visoke kozarce — ki jih sicer rabimo za čaj — in jo postavi na mrzel prostor. — klet., ledenico — da se kolikor mogoče ohladi. Medtem stepi sladko svežo smetano v peno, ji primešaj sladkorja in jo končno naloži v kozarce s črno kavo, ki prej seveda niso smeli biti polni. Malinova pena. Zelo priprosta in priporočljiva poletna sladka jed. Kuhaj dva litra malin tako dolgo, da se popolnoma razkuhajo. Sveži sok precedi skozi snažno ruto. Pridaj po okusu sladkorja, limonovih lupinic in vanilije ter pusti, da še enkrat prevre, potem poberi dišave iz soka. Naredi iz štirih beljakov zelo "trd sneg in mu počasi vmešaj shlajeni sok. Na mizo daj na plitvih krožnikih. Okrasiš lahko s spenjeno smetano. Cim mrz-lejša je pena, ko jo daš na mizo, tem boljša je. Toliko zadostuje za osem oseb. Spenjena smetana. Vzemi sladke smetane in jo tol-ci v kotličku s šibico ali na krožniku z vilicami tako dolgo, da po- j stane trda pena, nazadnje primešaj prav drobno stolčenega prese-janega sladkorja. Kako se zelenjava in sadje vkuha v sopari. Za vkuhanje moraš imeti širok pločevinast lonec, ki ima ploščato dno. Na dno mu naloži dve ali tri debele platnene ali kotenina-ste krpe tako, da je popolnoma pokrito. Potem naloži v lonec kozarce s sadjem ali zelenjavo, ki si jih dobro prevezala s pergament-nim papirjem ali prešičevim mehurjem in potem še prav na trdno z močno platneno krpo ter jih zalij v loncu z vodo toliko, da gledajo le za dva prsta iz nje. Vsak kozarec moraš tudi, predno ga postaviš v lonec, gladko oviti s platneno krpo, ker bi sicer v sopari počil. Lonec na to postavi na ognjišče in ga pokrij s pokrovko, ki jo zato, da ne vliaja sopara, ob robu ovij s tenko dovolj dolgo krpo. Potem kuhaj, kakor bo navedeno pri vsaki vrsti sadja ali ze-lenjadi posebej. Med kuhanjem lonca ne odkrivaj, ker sicer bi to znalo škoditi trpežnosti sadja. Ko je sadje ali zelenjava vkuhana, postavi lonec na hladno na kos lesa, ali na desko — nikdar na kamen! — in poberi iz njega kozarce, ko so se že popolnoma ohladili. Obriši jih in postavi v suho in hladno klet. Vsoparjeni paradižniki. Zrele, oprane in čez pol pretrgane paradižnike naloži v kozo, pokrij jih in kuhaj toliko časa, da dajo iz sebe nekoliko vode. To vodo odlij, paradižnike pa stlači skozi sito; dobljeno mezgo potem deni v male kozarce, ki se rabijo za vkuhavanje sadja, zavezi jih s pergamentnim papirjem in krpicam ter jih kuhaj v sopari, kakor zgoraj opisano. Ta paradižnikova mezga se na suhem in hladnem zelo dobro obrani. Paradižnikova mezga. Oprane paradižnike pretrgaj čez pol in jih naloži v kozo, da jih I pokrite nekoliko vkuhaš. Ko se že ' precej zmehčajo in dajo iz sebe | vodo, to odlij. paradižnike pa' pretlači skozi sito. Mezgo dobro osoli in počasi kuhaj v kozi toliko časa, da se zgosti, ohlajeno deni v male kozarce s precej ozkiin vratom, v vsak kozarec pa končno nalij za prst visoko najboljšega namiznega olja. Končno kozarce s pergamentnim papirjem za veži iu jih postavi na hladno. Celi paradižniki v kisu. Drobne, zrele paradižnike obriši s, krpo. zloži v široke kozarce in zalij s kisom. Kozarce potem zaveži s pergamentnim papirjem. Suha paradižnikova mezga. Paradižnike očisti, operi in pretrgaj čez pol ter jih deni v kozo, da jih pokrite nekoliko časa dušiš. Ko so se zmehčali in dali iz sebe precej vode. jo odlij. paradižnike pa pretlači skozi sito. Mezgo deni potem nazaj v kozo, jo nekoliko osoli in kuhaj toliko časa, da se kolikor mogoče zgosti. Potem jo namazi za prst na debelo na snažne deske ali krožnike ter jo posta- FAB-iOLA, 60*. ! FRA DiIAVOLO, 30*. FRIDERIK BARAGA 40*. GENERAL LAVI>ON, 3D?. GEORGE STEtPUENlSON, ore želez-Jiie, 40*. GOLOBČEK IN KANARČEK, 15* iGOZIX^VNIK, dva izt. skupaj 7U GRIZELDA, 10* GROF R A DEČKI, 2W. GROFICA BERA L1 IC A, $4.00. GUY DE MAUPASSANT, NOVELE. $1.20. HHjDEGARDA, 20*. 'lIIRLANDA, 20*. ; HUBAD, pripovedke, I., II. po 20c. j IZLET V CARIGRAD, 40*. IVAN RESNICOLJUB, 20*. S IZDAJALCA DOMOVINE, 20*. jlZANAMI, MALA JAPONKA, 20*. ' IZGUBLJENA SREČA, 20*. i IZIDOR, POBOŽNI KMET, 20*. JAMA NAD DOBRUŠO, 20*. JAROMIL, 20*. JURČIČEVI SPISI, 11 zv. umetno vezano po $1.00 zvezek. KAKO POSTANEMO START, 40*. KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15*. knez Črni jttrij, 20*. KRIŠTOF KOLUMB, 20* KRIŽEM SVETA 40*. KRVAVA NOČ V LJUBLJANI, 40* KRVNA OSVETA, 15*. LAŽNJIVI KLJUT.^C, 20* LEBAN, 100 beril. 20*. LEPA NAŠA DOMOVINA. 25* LJUBEZEN, 102 zv., $5.00. MAXIMTLJAN I.. CESAR MEHI- KANSKI, 20 . MALI VSEZNALEC, 20*. MARIJA, HČI POLKOVA. 20*. MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 50*. MIR BOŽJI, $1.00 MIRKO POŠTEN JAKO VIČ, 20* MILADI SAMOTAR, 15* MLINARJEV JANEZ, 40* MARRY AT, MORSKI RAZBOJNIK $1.00. MUČENIKI, A. Aškerc, elegantno vezan, $2.00. MUSOLINO, 40* NA INDIJSKIH OTOKIH, 25* NAJDENČEK, 20* NA KRIVIH POTIH 40*. . NA PRERIJI, 20* NARODNE PRIPOVEDKE za mladino, 20c. NASELJENCI, 20* NASELNIKjOVA HČI, 20* NAŠ DOM, 3 zvezki, vsaki 20* NA VALOVTH JUŽNEGA MOltJA, 15* NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, 75c. NEDOLŽNOST PREGANJANA IN POVELIČANA, 28* jsn KJxLUl VKAGA, burka, 30«. NEZGODA NA PALAVANU, 20* NIKOLAJ ZRINSKI, 20* NARODNA BIBLIOTEKA, I. H. ITL in IV. zvezek, zvezek po 25* OB TIHIH VEČERIH $1.— OB ZORI, 70* ODKRITJE AMERIKE vez. $1.00. PAVLIH A, 20* PARTŽKI ZLATAR. 20* POTOVANJE V LIUPUT, 20* POSLEDNJI MOHIKANEC, 20* POŽIGALEO, 25* PRAVILA DOSTOJNOSTI 20*. PRAVLJICE, Mayer, 20* PRED NEVIHTO, 20* PRIHA.TAČ 40*. PREGOVORI. PRILIKE, REKI, 30« PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30* PRI TELEFONU, 30c. MOUTVENIKL DUŠNA PAŠA, vezana 80e., z zlato obrezo $1.— MALI DUHOVNI ZAKLAD, gaprin, zlata obreza 90*. POBOŽNI KRISTJAN, fino vezano 85*. RAJSKI GLASOVI, z zlato obrezo 40e. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza fino vez. $1.20. SVETI ROŽNI VENEC, 50*. SVETA URA, vez. 60c., usnje vezana zlata obreza $1.20, VRTEC NEBEŠKI, v platno vez. 70* POUČNE KNJIGE: ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 25*. AH NO V NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 50*. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40*. EVANGELIJI, 50*. QETRT0 BERILO, 40* GRUNDRISa DER SLOVENI-SCHEN SPRACHE, vezan $1.25. HRVATSKO - ANGLEŠKT RAZGO - BORI, mali 50c., vel. $1.00. KATEKIZEM, veliki 40e. HITRI RAČUNA R, 40*. NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN ZJED. DRŽAV, 5*. PRVA NEMŠKA VADNICA, 35* PRVA RAČUNICA, 30c. ROČNI ANGL.-SLOV. SIX) V AR, 30* SLOVAR SLOV. NEMŠKI (Janežic- Bartel) nova izdaja. $3.00 SLOVAR NEMŠKO SLOV., nova izdaja $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. ZGODBE SVETEGA PISMA STARE m NOVE ZAVEZE, 50*. ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: ANDREJ HOFER, 20*. AVE MARIJA, 20*. AVSTR. EKSPEDICIJA, 20*. AVSTR. JUNAKI, vez. 90* , broširan 70*. BARON RAUBER, 20 e. BARON TRBNK, 20*. BELGRAJSKI BISER, 15*. BENEŠKA VEDEŽEVALKA. 20*. BERAČEVE SKRIVNOSTI, $6. BOJ ZA PRAVICO 40 BOŽIČNI DAROVI, 15*. BUCEK V STRAHU, 25*. BURSKA VOJSKO 30* CAR IN TESAR, 20*. CERKVICA NA SKALI, 35*. CESAR FRAN JOSIP, 20*. CESARICA ELIZABETA, 15*. CIGANOV A OSVETA, 20*. CIGANSKA SIROTA 100 zvez., $5.00. CVET IN A BELOGRAJSKA, 40*. CVETKE, 20*. ČAS JE ZLATO 25*. DAMA S K3AMELIJAMI, fino vez. $1.20. DARINKA, MALA ČRNOGORKA, 20*. DETELJICA, ŽIVLJENJE TREH KRANJSKIH BRATOV, 20*. DEVICA ORLEANSKA, 30*. DOMA IN NA TUJEM, 20* DVE POVESTI. 20*. ELIZABETA, 30*. LETO MED INDIJANCI, 20*. ERAZEM PRED JAMSKI, 15*. ERTE. 20*. EV6TAHIJA, 15* 1 Vi PRI VRBČEVEM GHOGI, 20* '; PRINC EVGEN, 20* PROKLETA — 8 zve*. $1.50. | PRST B02JL 20* POD TURSKOM JARMOM, 20* PUNČIKA, 20c. REPOŠTEV, 20* REVOLUCIJA NA PORTUGAL SKEM. 30e. RIBIČEV SIN, 15* j RODBINSKA SREČA, «)» ROKIOVNJAČ1, naro.lia igra 40* SA'NJE V PODOBAH. 15* SENTLJA, 15* SIMON GREGORČIČ, Življenjepis 50* SITA, MALA HINDOSTANKA, 20* SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30* SLOVENSKI ŠALJIVEC, 2 zvezka L 40c., II. 20c. SPILLMANOVE POVESTI, 18 ar. 1. zv. Ljubite svoje sovražnike 15* Maron, krščanski «le?-ek, ]' * 3. „ Marijina otroka J ,* 4. ,, Praški judek 15* 7. „ Sultanovi sužnji 20* 8. „ Tri indijanske povesti 20* 9. „ Kraljičin nečak 20* 10. „ Zvesti sin 15* 11- „ RdeCa in bela vrtnic* 15* 12. „ Korejska brat* 20* 13. „ Bog in zmaga 20* 14. zv. Prisega hurouakega gla- I j varja 2ELU JE REŠITEV, 20* | V GORSKEM ZAKOTJ U, 20* VENČEK NARODNIH PESMI, L ', zvez. 20c., II. zvez. 40c. VOŠČILNI LISTI, 30* VRTOMIROV PRiSTAN. 20* V PADIŠAHOVEJ 9ELNOI, 6 evea. skupaj $1.50. * ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, 50* ZLATA VAS, 25* ŽjLATOJ?OG, $1.00. I ZMAJ IZ BOSNE, 60* ZLATE JAGODE, 30* ŽALOST IN VESELJE, 50* - ŽIVLJENJE TRNJE VA POT 40*. 1 TALIJA: CIGANI, 40c. ] REVČEK ANDREJČEK, 40o. ŽUPANOVA MIHA, 40c. V LJUBLJANO JO DAJMO, 30e. BRAT SOKOL, 20c. DVE TAŠČI, 20c. r BRATRANEC, 20c. i^,' I NEMŠKI NE ZNAJO, 20c. |. J J | PUTIFARKA, 20c. . DOKTOR HRIBAR, 20«. POT DO SRCA, 20c. V MEDENIH DNEH, 20c. ! RAZTRESENCA. 20e. ( MEDVED, SNUB A C, 20c. IDEALNA TAŠČA, 20c. STARINARICA, 20e. * » PRVI PLES, 20c. * \ ZEMLJEVIDI: ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE, mali 10c. ZEM1JEVID KRANJSKE DEŽE- LE, mali 10* ZEMLJEVID EVROPE, 25*, mali 10* m ZEMLJEVID ZJEDINJENTH Ž A V, 25* RAZGLED NI OB: Narodna noša. Mesta LJubljan« ta drugih mest na Kranjskem, new-yorske in raznih mest Amerike, ■ cvetlicami, in hrunoristične kakor tndi božično, novoletne, velikoaoča« po tri cente, ducat 30c. Razne svete podobe, komad 5*. JttBlt 33* Album mesta New York ■ krajatal slikami mesta, 36* OPOMBA. Naročilom je prfloitt denarno vrednost, bodisi r gotovini, poStni nakaznici all pottafb zoom-kab. Poštnina je pri vrafc eafiftk ievitett. = Cenik knjig, = katere se dobe v zalogi Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York, N. Y. f lij s četrt litrom juhe ter kuhaj i i se četrt ure. Ko se končno pridene j ] še žlico kisle smetane, je omaka ] gotova. • „ ' I Kumare v salati. Kumare olupi, jih zreži ali skr-hljaj na krhljaku na tanke liste, deni v skledo, prideni še nakr-liljane čebulje, jih osoli ter po- < krij in postavi v stran, da zvo- < dene. Potein jih ožmi, potresi s poprom in drobno zrezf.nim zele- j nim peteršiljem ter zabeli z oljem! in kisom. Tem kumaram lahko tu-di še prideneš kuhanega, na listke zrezanega krompirja. Špehove kumare. Kumare olupi, jih zreži ali skrbi jaj na drobne listke, deni v skledo, prideni malo zrezane čebulje, jih osoli ter postavi v stran za pol ure. Medtem razpali v ponvi na male kocke zrezane suhe ali sveže slanine; v razpaljeno vlij kisa in ko zavre, polij kumare ee J hočeš, jim pridaš kuhanega na listke zrezanega krompirja. Melonjzane ocvrte. ( Laška jed. ) Melonzane operi in obriši; nareži po dolgem mezine na debelo, posoli jih, povaljaj v moki, v raz-tepenem jajcu in kruhovih drob-tinah, ocvri jih v razbeljenem o-lju ali masti. Daj jih s prikuho na mizo n. pr. s kislo repo ali posiljenim zeljem. I ' Melonzane s paradižnikom. Melonzane dobro operi in zreži l jih na koeke ali prst dolge in prst j široke kosce, posoli jih. Razbeli i v kozi olja, ko je vroč prideni j strok zrezanega češnja in ko se i zruineni še surov olupljen para-! dižnik, ki mu prej odvzemi seme i ali peške. Ko se paradižnik poku-i ha, prideni melonzani stolčenega popra in soli ter chiši pokrite. Na i mizo jih postavi s koruzno polento, makaroni ali praženim rižem j kot prikuho. Melonzane v olju. Melonzane obriši, zreži na koc-j ke, posoli ter postavi v stran za par minut; ožmi jih ter stresi v j razbeljeno olje, kateremu prideni , drobno zrezane čebulje in peter-jšilja, duši jih v tem ter daj s koruzno polento na mizo. Čuke (Zuchetti) laške buče. Razgrej dobrega olja ali suro-| vega masla, pridaj strok drobno zrezanega češnja in peteršilja, o-soli ter prideni na koeke zrezane j čuke, pridaj ščip popra, žličico j juhe ter duši do mehkega.. Ali zreži čuke na prst dolge kosee, jih prevri v slanem kropu ter duši na surovem maslu z drobno zrezanim zelenim peteršiljem in čebu-ljo, prilij žlico juhe in nazadnje žl ico kisle smetane. Seveda jih moraš, predno jih rabiš, dobro o-brisati. Čuke v prežgan ju, Omij, zbriši in zreži jih na kr-hljačir. ki ga rabiš za kislo repo. Deni jih v skledo, osoli ter postavi v stran. Čez pol ure jih ožmi ter deni v redko bledo rumeno prežganje, ki se mu je pridejalo drobno zrezanega peteršilja in čebulje, prideni ščip popra in duši pokrite nekaj časa, prilij juhe, da je kakor navadna polivka. Ko četrt ure počasi vre, pridaj nekoliko kisa in če hočeš žlico kisle smetane. Daj jih kot prikuho s pretlačenim in z ocvirki za beljeni m krompirjem na mizo. Piska v papriki. Osnaži piško, zreži jo na kosee po členkih, deni jih v kozo, malo posoli in posuj dve noževi končnici paprike, deni gori štiri žlice vina in osem žlic vode ali juhe, pa pokrite praži; ko so mehke, zarumeni na 3 dkg surovega masla dve žlici kruhovih drobtin in prideni piski, ponev z žlico juhe po-plakni in tudi piški prilij. Ko še nekoliko povre, stresi v skledo ter obloži piško z žličniki, rižem, itd. Ali: Osnaži piško, zreži jo na kosce in daj na mast, v kateri si zarumenila drobno zrezano čebu-Ijo in papriko, pražit. Osoli in pokrij. Ko je opražena, jo potresi z moko. premešaj ter prilij z juho ali vodo. Nazadnje pridaj Še dve žlici kisle smetane. Sladki kruh. Najprej vmešaj 7 dkg sladkorja, dva rumenjaka, eno žlico ruma in drobno zrezane limonine lupine; potem primešaj trd, Sz dveh beljakov napravljen sneg, 7dkg moke in nazadnje še 5 dkg stopljenega, ne vročega, surovega M^^^^ STARI MOŽJE ^ mBmmfk možje srednje starosti. I |mS^^fS^BtBn^^m^^MMS^Si^^^ Možje, ki se nameravajo Zeniti — možje, ki bolehajo — možje, [ ^E^Jngwj^^yJpjl^PH^M^^^V ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so,slabi, ■ nervozni, uničeni ia kateri so dosegli starost, ko ne morejo več Lt?^^—polili meri uživati sladkosti življenja. Vai ti možje morajo pl- ■ B/f . vO' "3atl po našo brezplačno kniižlco. Ta knjižica pove, kaLo možje I ' " uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj sc ne smejo že ■F-š-Fpf!I ,0\1 1 -doklcr so v takcm Stanju- K'"-JZ I (vj -Bi \\vVNV Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako W _ ( ^»; p^-—— >4; -^rju———— nX.---sc na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito H77^.. : "'^Vv^ ozdravi zastrupljen je krvi ali sifilis, triper, r -- ■ : V-^-J^oV^-1!^^- \ slabost, splošna oslabelost, ;guHa spolne --—■—-^J^cll^^M' moči, nočni &ut>ltek, revmatlzem, organsko Kg^ggbolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične , SSŽn^rj Ti'S: in i>oživljenjc |k>Uj;ii te dragocen«- knjižico, /haloga znaiVO- ^ESEr ^^^^ __ _^ _ —sti je. in vsebuje stvari. katere bi nioral znali v m k mož. H^^E ^HMHB ^SjSfev Ne tr»«tile denarja u ubožna in malovrrdni zdra< ila, ^^^^^ ^m Br MI tt« gtj 'j dokler ne ti tate te knji/irc, katera vam i>ove. nd česa ste- Ik>- ■ B BB BB gjj £3| l;-li in^kakozwiiibitcpu|Hi|ni>in trajnoozrinivlji njc. 7j"P(< units ^^^^^ ^^^^ ■ ^^^^ —turii pu^tniro. N? "r^'lnk-m ndrezku ali lu|mnu upi&it ruz- danes. Ostalo izvršimo mi. __^ p~ ^-n-rE? CIOSPOIMK: Zanima ni'-poni-dbn, ' ntrro niuJll/ Vošoknjl- ^z^gj '""i:.............. EDINA SLOVENSKA TVRDKA. zastave, regal1je. znake, kape pečate in vse potrebščine za društva in jednote. Delo prve vrste. Cene nizke. l| F. KERŽE CO. 2f>f(, S. LAWNI »AI.H AVB., CHICAdO. IU. ' «- ^l.OVKNSKK C! K VI K V. POM IM i M O ZASTONJ. SLOVENCI IN SLOVENK B NAROCAJTB SB NA "GLAS HODA", NAJVEČ JI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK. Ali že veste, i« »mo i7.dali ravnokar dot, lep in «elo obširen, ilastroTan slovenski ce- j nik ur, verižic, družtvenih prstanov, zlatnine in srebrnine sploh, gramofo-oT iu *lovenskib plošč, pušk, revolverjev, koles, peči. Šivalnih gtrojev. ; daljnoglelov, senoen itd. Pišite ta-, koj po cenik, katerega vatn pošljemo zastonj in poštnine prosto I Podpirajte edino narodno podjetje ve tr-; ste in prepričali se bodel« o pošten' : in točni postrežbi. A. J. TERBOVEC 4 CO (nasi. Dergance, Widetieb A Co.) 1622 Arapahoe St., Denver, Colo PREMISLI, BO JAKI Ali bi ne bilo dobro in koristno, &e , bi dobil nekaj pojma o angleščini, da - oe boš večen tujec v tej deželi f Mi ? poučujemo ž« četrto leto ANGLEŠČINO in LEP OPIS JI. t*od gotovimi pogoji vam damo pouk - v lepopis ju zastonj. Pišite po pojaa-> oila, jih pošljemo brezplačno. Slovenska koreapondenčna šola, 'i «11» St. Clair Ave. (S. B. 10), Cleveland. Ohio. i ————-------—— ■ Kje je in o j prijatelj J. PETR1Č? : j Doina je iz Novega mesta na Dolenjskem. Po šestih letih njegovega bivanja v Zjedinje-1 nih državah bi rad zvedel za ' njegov naslov. Prosim cenjep.e rojake, če l;do ve, kje se nahaja, da mi javi, za kar mu bom 1 zelo hvaležen. — 1». Novak, 1711 Carson St., Pittsburgh, -! Pa._(14-18—9) NAZNANILO. Rojakom Slovencem v West lAllis, Wis., in okolici naznanja-; mo, da je za ta mošnjo okolico maš zastopnik FRANK SKOK, 420 52nd Ave., West Allis, Wis., i kateri je pooblaščen pobirati na-roenino in izdajati za to pravo-!veljavna potrdila.' t*f>ravništvo Glasa Naroda. POZOR, SLOVENCI, kateri želite kedaj svoje domo-1 vanje! ; Naznanjam, da sem kupil 800 akrov zemlje od ljudi, kateri jo j ne razdele, in jaz jo prodam ur I '<10 in več akrov skupaj pod uaj lažjimi plačilnimi pogoji. Zemlja je ravnina, deloma posekano, a na kraju gozd, da pla-|ea vse skupaj. Okrog lepo polje na enaki zemlji. Kedčrkoli je vi-idel lepše v Ameriki, koruzo, fi žol, pavolo itd., dobi 80 akrov za 'stonj. Ker jaz nisem špekulant, tem ! več trgovec, sem zadovoljen z najmanjim dobičkom, ter dam J zemljo po $18.50 aker, torej ee jneje, kakor vsak drugi lastnik v tem kraju. Zemlja se drži velike ; slovenske naselbine Neeleyville, -Mo.. 2V£—'y>lAi ni i I je od postaj* ali mesta. Od tega kosa ne kupi i nobeden špekulant iiiti akra, isto i nobeden drugi narod,, ker le Slo i vencem je na prodaj. Slovenci J imajo zraven 3500 akrov in je že mnogo naseljenih. V^s svet leži ob glavnih deželnih cestah. Vsak do si ga lahko izbere, kjer hoče j Prodam ga nigrom takoj lahko i po $20 -aker, toda trpa ne storim, iker je izključno le Slovencem na j prodaj. Ker bode v teku enega meseca vse prodano, opozorim i vsakega, katerega veseli ta kraj. da ne zamudi priti si ogledati najboljšo priliko bodočnosti. Vsakdo, kateri ne dobi, kakoi joglašeno. dobi vožnje stroške pc ; vrnjene. Posebni vlaki po zniža 1 ni ceni vozijo iz severa in vzhoda vsaki prvi in tretji torek v me j secu. Frank Gram, d) Naylor, Mo i- POZOR! Ljubezen 102 zv. $5.00. Ciganska sirota 100 zv. $5.00. Strah na Sokolovem 100 zv. 1 $5.00. j Grofica beraeica $4.00. Beračeve skrivnosti $6.00. i Tisoč in ena noč $6.00. i To so izvanredno nizke cene; poštnina uračunjena. Naročila z denarjem pošljite na: GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York City. ^ VAŽNO ZA V8AKEOA SLOVENCA I Vsak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi v stari kraj ali . pa iz Rtarega kraja naj obišče PRVI SLOVENSKO-HRVATSK] HOTEL, AUGUST BACH, 145 Washington St., New York Corner Cedar St. I Na razpolago bo vedno čiste '. sobe in dobra domača hrana po nizkih eenah. II —----- NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrvatom Vteri potujejo Čei Dilnth, Minn., pri-rmročamo našega zastopnika f. JOSIP BCHABABON-a, 415 W. Michigan St., Dohikk, Mina., | eteri ima avoj SALOON . prav bliža kolodvora. Vaak rojak j« . pri njemu najbolje poairežea. Zastopa naa v vseh podih. Toraj našite, da ae ne vaedete n* Iia la-»fcinm besedam ničrre^lneiev, kterib j r Dnlntlm ne manjkam Avstriji. Princesa Margareta je hči umrlega kronskega preten denta don Carlosa, ki jo je zatajil, ker je bila ušla z bikoborcem Sau-denerosom v Buenos Aires in se tain z njim poročila. Kmalu je prišla princesa v hude stiske in jt morala končno nastopati kot artist ka. Njen mož se je udal pijači n usoda je hotela, da ga je povozil in usmrtil vlak* v katerem sej je vozila njegova žena. Kolera v Evropi. Niti sto let n» odkar je kolera znana tudi v Evropi. Od nekdaj je doma v Indiji; širiti se in romati po svetu je za- i čela šele leta 1847. Kitajska, Perzija. azijska Rusija, so trpele 20 let na tej epidemiji. Leta 1829 :i0 je stopila kolera prvikrat na evropsko ozemlje, na Rasko-Polj -skem, leta 1831. v Nemčiji. Ruska j vlada je bila leta 182!). razpisala ; nagrrado 75.000 frankov za naj -' boljše zdravilo proti koleri. Leta 1832. je divjala kolera po Francoskem in Angleškem, od tam j« bila prenesena v Ameriko. Zdra-| vili so ljudi takrat proti koleri ta-i ko, da so jim puščali kri ter jim j kuhali čaj; dajali so jim tudi o-I pium. KRETANJE PARNIK0Y KEDAJ DOPLUJfJO IZ NEW YORKA parni k | om-Lu.ia | v - Kvndam ......Sept. I!>|Kotler. Cccilia ,, 19 Bremen Hluecner............,, l'.jj Hamburg Oceania............,, 2li Trst - Fium«. J Lorraine... ,, M Havre Baltic....................,, 2li.iver|rfioi Cincinnati--------„ 2.) Ilamluirg Ovewmic..............'23 -outhampion } St. Paul................'^{ Southampton P'inlan.l............231 Antwerpcu Pottsdam ....... ,, Kotterdam K. With. d. Gr. ,, V7, Bremen Alice..................„ 28 t'rst - Finnic. Celtic....................,, 2h Liverpool tiros Kurfaerst ,, 2s Bremen La Provence...! ,, 28 llavie Cllede cene za pa rob rodile listke in vsa druga pojasnila obrnite a« na: FRANK SAKSER 82 Oortlandt St.. N«w York, N. t Kje je FRAN OTONICAR? Do-J ni a je iz Dolenje vasi pri Cirk-, niei. Sedaj mislim, da se naha-l ja v Clevelandu, O. Prosim ee- ! njene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani. 1 ali pa naj se sam javi. — Mat- j the H' Prudič, Box 117. Spruce j W. Va. (14-18—0) ; -t-j NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cen j. rojakom v Clevelandu, O., naznanjamo, da smo za tam-! kajšnje mesto pooblastili g. JOSIPA MARINČIČ, 8108 Marble Ave., /.n pobiranje naročnine na naš! list "Glas Naroda'' in knjige, j Dotieni bode v kratkem obiskal vs»» naše eenj. naročnike kakor tudi druge rojake, vsled česar ga najtopleje priporočamo. Upravništvo Cilasa Naroda. j ZLAT RUDNIK. Zlat rudnik se nudi vsakemu, j kdor hoče rabiti dobro voljo in, pridne roke. Samostojen postane lahko vsak. kdor se poprime zla-| te prilike, katero nudi tvrdka KRŽE MLADIČ LAND CO., 2616 S. Lawndale Ave., Chicago, 111., vsem, kateri bodo kupili naš svet : v mesecu septembru. Le poslu-j šajte: Svet prodamo po znižani! ceni od 16 do 20 dolarjev za aker J plača se pa 2 dolarja na aker ta-; koj, ostalo se plača po 10 dolarjev na mesec, dokler ni vse izplačano. Kdor kupi najmanj 40 a-! krov, mu plačamo vožnjo. Prodamo svet le tistim, kateri ga sami vidijo in ne drugače. V Wexford County, Michigan, kjer je naš svet, so pridelali farmerji to leto | več na aker, kakor farmerji po Illinoisu, Indiaui, Jowi ali kje: drugje, kjer morate plačati za j aker po sto in več dolarjev. Za resničnost vsega jamčimo vsake- j mu. — Pridite pripravljeni naravnost v Chicago, pa se odpeljemo gori. Ponudba velja samo za jeden me-in sicer zafco, da bodete videli še poljske pridelke na polju in se j prepričali sami. kaj zraste. Po- j zneje bodete morali plačati za! jednak svet od 3 do 5 dolarjev , več za aker. Ne zamudite zlate prilike, ki pomeni za vas zlat rudnik! (9-9 v 2 d) Iščemo iztirjenega GODBOVODJO. Prednost ima oni, kateri zna poučevati tudi petje. Godba obstoji štiri mesece in že igra par koračnic. Plača po dogovoru. Vsa tozadevna pisma je pošiljati na: Vinko Kodre, 714 Kentucky Avenue, (12-9 3x v 2 d) Sheboygan, Wis. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. Ivzel mu je denar in zbežal. Schild-j'berger je klical na pomoč. Slučajno je prišel mimo orožnik Mau-1 rer, ki je takoj začel roparja za - - sledovati. Vjel ga je v neki go- - stilni ob cesti proti Št. Pavlu. — Fellner je imel pri sebi 500 K de narja. Požari V neki vasi nad Pore -□, čami so pogorela tri posestva z vsemi gospodarskimi poslopji. Po-9 sestniki so bili zavarovani le za malenkostne vsote. — Pri Mariji - v Smrečju pa je pogorel velik kozolec, v katerem so imeli razni posestniki spravljene svoje pri - . delke. Pri Trebnjem v beljaški o-, koliei je udarila strela v hišo po-} sestnika Wagnerja. Nastal je o-genj, ki je'vpepelil hišo, gospodarska poslopja in ves letošnji pri-j delek. Poginilo je tudi nekaj živi-( lie. Posestvo je last Pichlerjevih dedičev v Beljaku. Cpravljal je I je pa neki Andrewald. ki je izgubil pri tem celo svoje premoženje. ( Mož je oženjen in ima sedem nedoraslih otrok. Skoda je zelo velika in ne bo krita z zavarovalnino. PRIMORSKO. Radi žaljenja cesarja so zaprli | v Trstu tri mlade laške delavce iz ■ Bari v Italiji. Na 7 dni strogega zapora je bil v Gorici obso jen 171etni A. Grego-j lie i/. Prvačine, ker je zlorabil svojo 1 1 letno polsestro. Obsojen ponarejalec vina. \ Gorici je obsojen na globo 150 Ki neki Tomaž Pecorari, ki je hoteli prodati ponarejeno, zdravju škod-! Ijivo vino; pravočasno so ga še zasačili, da ni razpečal ponareje-j nega vina. Nesreča na železnici. Na južnem kolodvoru v Trstu je padel j s stroja 401etni strojevodja Matija Margoii. Pri padcu si je poškodoval desno oko. ki bo skoraj gotovo oslepelo. Margona so odpeljali v bolnico. Nesreča v kamnolomu. 291etni Matej Bralis je delal v kamnolo -mu v Sesljauu. Med delom se je /rušilo nanj kamenje, ki mu je zlomilo desno nogo. Bralisa so' prepeljali v tržaško bolnišnico. Aretirana nasilneža. Med voi-njo v Montebello sta napadla 28-i letni mehanik Kari Sabadini iu j klepar Makso Jedrejčič iz Trsta j natakarico Josipino Zgavč, ki je doma z Idrije, in jo posilila. Oba | nasilneža so v Trstu aretirali in M jih oddali deželnemu sodišču. 1 Mina eksplodirala. 30. avgusta sla hotela dvigniti kmeta Matej Allesio. star 211 let in .Matija Tren- ; to. star -19 let. v bližini 1'maga ne-j1 ko rušo zemlje. Napravila sta mino in vsulo nolri smodnika. Mina'1 pa se je prezgodaj lazletcla i:i oba 1 kmeta težko ranila. Oba so prepe- 1 Ijali iz Cmagirs parnikoiu v tržaško bolnišnico. Roko je razneslo 261etnemu delavcu Petru Levpušeeku na okr. cesti blizu Tolmina. Mina je bila položena v debelo kamenje. Za -zjjal je mino, mislil pa, da se kamenje ne razpoči tako naglo: ta čas je že udarilo debelo kamenje v desno roko ter mu jo skoraj odneslo. Pripeljali so ga v goriško | bolnišnico. Tatvine. V Trstu so zaprli 25-letnega uslužbenca časopisnega odpravnega urada Hirschfeld, ker je na sumu, da je ukradel denar -nico, v kateri je bilo 270 kron in bankovec za 5 mark, Mussich tatvino odločno zanika. — Plačilnemu natakarju na parniku Semira- j . mis, ki je vsidran pred Llovdovim | • arsenalom. je nekdo ukradel 200 t indijskih rupij, 2 funta šterlingov j in več podrobnosti. Tatu še niso ! j izsledili. RAZNOTEROSTI. Ruski roparji Iz Peterburga poročajo, da se je pri trdnjavi Kerč ponoči izkrcala tolpa roparjev in napadla artiljerijski arze-jnal. Ker so straže streljale, ro roparji odgovarjali z revolverji, vsled česar je bilo več vojakov ranjenih. Konečno se je posrečilo v jet i 15 roparjev, medtem ko so ostali ušli v čolnih na odprto morje. Ljnbimska drama. V Norim -berku je delavec Maks Kern zada-| vil svojo ljubimko. 341etno perico Marijo Birkniueller. s katero se je spri. Po umoru je šel Kern v neko gostilno, kjer je na ciničen na-1 ein pripovedoval o svojem činu. Policija je morilca zaprla ter ga jc komaj obvarovala, ga da ni razjarjena množica linčala. ' Roman princese. Princesa Margareta Bourbonska je nastopila i potovanje iz Buenos Airesa v Ev-1 ropo in se namerava nastaniti v •/ KRANJSKO. Umrli so v Ljubljani: Andrej Ozebek, občinski ubožec, 50 let. — Ana Malinovski, zasebnica, 51 let. — Josip Ocvirk. posestnik, 75 let. — Janez Matjašič, pekovski pomočnik, 32 let. — Alojzij Av-guštinčič, bivši krovec, 33 let. — Terezija Rotar, zasebnica, 55 let. — Jurij Hutter, bivši mesar, 88 let. — Neža Skala, delavka, 57 let. • — Frančiška Lavš, usnjar jeva vdova, 70 let. Ciganska vročekrvnost. Že več let imajo sovraštvo ciganske družine Hudorovič, Brajčevič in Novakovič. Kako pa so pravzaprav skupaj prišli 30. avgusta, to je prava uganjka. Dejstvo je, da so skupno prišli v Zaklanee pri Hor-julju, kjer so se začeli prav po cigansko obdelavati. Zmerjali iu kregali ko se pa že tako, da je bila vsa vas pokonci. Iu ker so bili jezički premalo ostri, so cigani šli po cepce, kole, polena in po sekire. Tudi nože so vihteli. Prav gotovo bi tse ta ciganska svojat prav pošteno stepla, če ne bi tega zaklan-ški možje preprečili. Vzeli so jiin par sekir in cigane pognali ven iz vasi. Pred Huronovo hišo ji* udaril z nožem Hudorovič po Nova-kovieu. ki ima precej zevajočo rano preko levega obraza. Novakovič mlajši se je iz maščevanja hpravil nad Hudoroviea ml., ki mu je v še l v Huronovo hišo, kjiM je staknil inalo sekiro in ž njo mahnil po svojem napadalcu. Sreča v nesreči je bila. da ga je za-! del in oplazil samo malo po čelu. Vsled prevelike izgube krvi st:i oba Novakoviea obležala — upati pa je, ds okrevata." Značilno je ] pri vsem tem to. da je tudi tega prepira kriva topot — ženska. — i Novakovičeva hči, za katero je;i snubil Hudorovič ml. Novakovič . je pa ni hotel dati — odtod pre- < pir in poboj — Hudorovič je pa i vseeno od vedel "lepo" Novako- 1 viV-evo s seboj, pravzaprav sta bežala. ker so jima — bili orožniki", kmalu za petami. Oba ranjenca so i spravili v ljubljansko deželno bol-'; nico, cigani pa so jo ubrali drugi ; dan proti Vrzdencu. I ŠTAJERSKO. i Gornja Radgona. Pri volitvah ' za okrajni zastop so v trški skupini zmagali Nemci iu uemšku - 1 tarji. Izvoljen je dr. Kamnikar iz ' Radgone, nemški nacijonalec in 1 poleg njega tudi preužitkar Ala- -tjašič. Proti volitvam v skupini iz vele posest v a so vložili Slovenci J zaradi nc|>ostavuosti — priziv. Ob- -čine »o zmagale dne 31. avgusta s 1 27 slovenskimi glasovi proti 16 ' nemškutarskim. Nemškutarske 1 občine so nazadovale. I Javnost nemške šole pri Sv. Le- ' nartu — razveljavljena. Kakor ' znano podelil je štajerski dež'-'ni ! šolski svet z odlokom z dne 2H. novembra 1910. zasebni is« inški I šoli pri Sv. I^enartu po komaj pol- < letnem obstanku pravico javnosti. | Proti tej odločitvi vložil je kraj- ; ni šolski svet ter osem všolanih i občin po svojem zastopniku g. dr. i M ila nu Gorišku pritožbo na na -učno ministrstvo, katero je prito- i žbi ugodilo ter razveljavilo gorili navedeni odlok deželnega šolske-1 ga sveta. Vsled odločnega (»osto- j panja, katero so zavzele vse všo-'( lane občine izvzemši se ve trške občine že v pripravljalnem po -stopanju, kakor v postopanju pri | ministrstvu, posrečilo se je tokrat , odvrniti napad liemškutarjev na , slovenske žepe. 1, KOROŠKO. Nesreča na železnici. Železni - i ški delavce. 2Hletni Tomaž Dor-ji ner iz Volšperka, je padel med i premikanjem pri Velenju iz voza; in prišel jkki kolesa. Dobil je ja-ko težke poškodbe. Odpeljali soj ga v celjsko bolnico, kjer je čez 2; dni umrl. _ _ _ j. Rimski grobovi. Pri Vajsenber- j gu v velikovški okolici so izko -pali tri rimske grobove, v katerih > so našli popolnoma ohranjene! kostnjake. Ti se odlikujejo po ne-! navadno močnem okostju. Dragocenosti v grobovih niso našli. Strokovnjaki trdijo, da so ti gro-; bovi iz prvega stoletja po Kri-j stusu. i Roparski napad. Posestnik J ! Schildberger pri Granici je dvignil na pošti 360 K. Predno se je napotil domov j«> sel v gostilno Maiiliartovo v Gratiici. Tam se je sešel z nekim Fellnerjem. kateremu je med pdgovorom tudi pove- J dal. da je dvignil denar. Ko se je j napotil Schildberger domov, ale-1 dil tnu je skrivaj Fellner in ga v! samoti napadel. Pobil ga^je na tla,' n___—_____—- ; • ► : Zgodnje znamenje jetike. ti 4 ■ —-----------------------■ —--— ► i •4 F 4 , ^ V naslovu označene bolezni, koja pomori na tisoče naših lj idi, skoraj ni mogoče spo- ► ^ znati, dokler že ni pfepo/.no. Vsi zdravniki zatrjujejo pa da jc ozdravljiva, ako_se j > pravilno ^ . ^ zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike jc ^ ^ < EjX^^ZD^ FO1LTT. \\ ► 4 l judje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče nc smatra tega za prvi pojav r ^ , i jetike. Bledi ljudje vedo, oziroma bi morali vedeti, da njihova kri ni v redu, da v njej ni do- r ^ , ^ volj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla pravilnim potom rediti truplo. Koža izgubi » ^ ^ svojo naravno rudečkasto uarvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. nV • živčevje in mišičevje oslabi, želodec ntče več pravilno delovati in vse T j w ^ ' \ truplo pojema od stopinje do stopinje. Vsled tega je potrebno ustvariti j |jP,(| ^ 4 ► 4 novo kri — čisto in bogato kri — vendar pa tega ni mogoče doseči, dokler S- •*T 4 , A želodec nc sprejema dovolj dobre in redilue hrane in dokler narava sama V ^ , 2 ne postanj tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnali vse ono, ka: je ft'*^?^ ^ 4 , škodljivo, ker le ako sc to zgodi, se zamore napravijati zopet čista in zdra ^ ^ va kri. Nam je poznano samo jedno sredstvu, s klerim se to doseže, in to jc Ig^f^^ ^ ^ ; \ Trinerjevo ameriško grenko vino. J^R ►; ' ^ To sre stvo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih /rffaSr^^&K^^^^ L ^ ► A zeliščj koja so skrbno izbrana, okrepi želoder, tako da je zopet sp »soben fe ^ ► m za pravilno delo. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavali vaš<> jWRHffir mMMbPi T 4 , 2 hrano. Vaša kri ^Ovlc posiala zopet čista iu j.ik?.. v i polt bo z idobila trincrs P ^ 4 a zopet nabavno barvo in gladkost. Naj že bode va£i bledosti kteiikoli ^ vzrok, rabite Trinerj vo ameriško grenko tiiio. - elixifc ' 4 Nepravilno prebavljanje BlTTERAVlHE ^ 4 ► 4 Slabosti po jedi , jf11^®^ ^ W 4 ► 4 Običaj no zaprtje / r % L ^ , A Glavobol ? V f 4 \ Nabod \ f 4 ' 1 Kolik« in krčiJ . „ 'r'r', „ ► . ► 4 Izgub« moči HORKEVIHO ^ < ► J Ermenica b * ► 2 Onemoglost c^CAr'"'"1*' ^ L 4 , J Razne ženske bolezni fcj^^l f < v J Izpahljaji in drugo, f , a je nekoliko bolezni, ktere «e odpravijo z rabo Trinerjevera ameriškega grenkega vini. w 4 ^ To sredstvo je bilo na razstavi v Seattle leta 1909 odlikovano s zlato kolajno inVeliko T 4 nagrado (najvišja nagrada) na razstavah v Londonu in Bruselju 1911. * r 4 ► 4 : t i ► 4 , V lekarnah. r < !i JOS. TRINER ^ i Kemičen laboratorij k ^ m: 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. l\ I iwv ^^ ^ y; ^ ^ ^ - ! QLAS NARQt)A; 16. SEPTEMBRA 1911. ^ Avstro« Amerikanska črta | prej© bratje Cosulichj »ajprlpravnejSa in najcenejša parobrodna Črta id Slovence in Hrvate Novi parni k na dva vijaka ''Martha Washington".. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom In Reko p Cene voznih listov iz New Yorka za III rural m 1& 4 ■ ri (t)KKiaj u»veo«ui uovi p^toDro 1 KS TA--------------------------—-----———-— i35-00 nI na ova vijaka imajo bras- L.H": L JANE —__________________________________35.60 iični braojav; REKE.............................................. S5QC ALICE, LAURA Z AG BEE A..................................................................................ae.2C MARTHA WASHINGTON KARLOVCA.........................................36.26 ARGENTINA Za Martha Washington stane $3.00 več. 1 II. RAZRED do OCEANIA TRSTA ali REKE: Martha Washington $65.^0. drutn $60.00 » Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YORK. 1 ___ __1__ ____ i PO>dOK ROJAKU 1 Snktara in Pspvdo §gj/Kf*TBk tfTjCT^ Mtraatian, kakortina r^p ie doaetlaujia^Bveta ^moškim in ženskim zrastejo in ne bodo i veC h^wiali, torw krwni brki pouol- ! o ima cnulejo. Heunmoi« a v rokah noRah in I kriittih v 8 dneh popolnoma ozdravi m. k« rja očesa t-radavice. potne no*e in ozehiiiw w popolnoma ; f fl»tr«*ijo. Da je 10 remica jamčim s JSOO. PiM»» po c«nik katemn pošljem zagtojn. •IAKOH VAHCIC( j f*. O. Bm 6S OfVELkHt) < cOMPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIOUE. 1 (Francoska parobrodna družbo. 1 Direktna črta I II do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. J i Ck*pr»s parn!lfH,fioi ; i 'LA PROVENCE" *LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "T.A TOUt \INE na dva vltaka na dr« vijaka ntdnvUtta dva TiJak. i " • . i PoAtnl parnikl «o> "LA BRETAGNE" "LA GASCOGNE" "CHICAGO** na dva vljada. (ilavca agencij«: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St., Chesebruagh Buildiof. Parnik i odplqjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih n pristaaiiča K«t. 57 North River in ob sobotih pa iz pristaaiiča 84 North River, N. T. j *LA LORRAINE 21. sept. 1911. *LA LORRAINE 12. okt. 1911 *LA PROVENCE 28. sept. 1911. *LA TOURAINE 19. okt. 1911. j *LA SAVOIE 5. okt. 1911. »LA BRETANE 19. okt. 1911. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: \ : i Paruik LA BRETAGNE odpluje s pomola št. 57 dne 16. sept. 1 Parnik NIAGARA odpluje s pomola 57 dne 23. sept. ob 3. uri pop. Parnik ROCH A M BEAU odpluje s pomola 57 dne 30. sept. ob 3. pop. Parnik V1RGINIE odpluje s pomola 84 dne 14. okt. ob 3. uri pop. Parniki i zvezdo zaznamovaaf Imafo pa in rtlaba SLOVENCI IN SLOVENKE NAROČAJTE SE NA "GLAS ; RODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK. * RED STAR TINE"" j Plovltba mod New Yorkom In Antwarpom Redna tedenska zveza potom poštnih paroikov z brzoparniki na dva vijaka. ■ I LAPLAND A KROONLAND 18,694 tor , ^^^JF^Wmm 12.1S5 tot>L FINLAND ji^^M^^^B^^AS^^ 12,185 ton 12.018 II Kratka'in adobna pot sa potnikaflr Avstrijo, na Odrsko, Slovauko, Hrrawfce | in Galicijo, kajti mad Antwerpom ia imenovanimi deželami je dvojna direktna fc*. ! leaniika itot*' Posebno se te fkrbi sa ndobnoflt potnico v medkrovfa. Trsi ti nured ootton,-nalih kabin sa 2, 6 !n 6 potnikov^ Za nadaljne informacije, cene iu vozne listke obrniti mm fe na> REO STAR LINE. * wnumtc I , . ' : voljnim pogledom sem ga napotil, da je molčal, potem sem zopet vprašal Šahko Matota: "Prekinili smo glavarja Ozagov v njegovem pripovedovanju, in ga prosimo, da nadaljuje. Belec, ki se je imenovat Raller, z vami sklenjene pogodbe seveda ni držal?" "Ne, goljuf je bil. kakor so vsi bledoličniki, izvzemŠi Old Shat-ierhanda in še nekoliko drugih. . Vojniki Ozagov so pa držali svojo besedo. Odšli so v jame, kjer so imeli spravljene kože in kožuhe, ter jih prinesli v ležišče," je odgovoril Šahko Mato. "Kje so se nahajali takrat?'* "Ob reki, katero imenujejo belei Arkansas." "Tako! In ob Arkansasu so zadnjič videli Thibauta. To se lepo vjeina. Ali je bilo mnogo kož?" "Veliko, zelo veliko zavojev! Za en velik čoln." "Kaj? Raller je imel čoln?" "Pa*še velikega. Napravili smo mu ga iz lesenih tramov in kož. Samo bobrovih kož je bilo za nad desetkrat deset zavojev, zavoj po deset dolarjev, nevštevši drugih kož, ki so bile vse skupaj še veliko več vredne." "Torej toliko? Saj ji!« vendar ni mogel odpraviti daleč; kmalu jih je moral prodati. Kam pa je nameraval oditi z njimi?" "V tort Mann." "Ta se nahaja ob Arkansasu, kjer ga križa velika in zelo živahna Cimarron cesta. Tam je velik promet, m vedno je dovolj kupcev, ki uiorejo plačati take svote vsak čas. Toda tam je bila tudi precej morila garnizija. Da se je sploh upal tja, je drznost brez primere. Zelo nepremišljeno je bilo od vas. da ste mu toliko zaupalLZdi se mi pa, da ga niste pustili oditi brez spremstva?" "Old Shatterhand je uganil. Ker pa je bil odposlanec velikega, belega očeta, smo mu zaupali. Ze zato smo mu morali verjeti, ker nas je sam pozval, naj ga spremljamo v fort Mann, kjer bi dobili plačilo." "Koliko Ozagov je odšlo z njim?" "Seht mož; iaz sam sem bil zraven." "Ali je imelo toliko oseb v čolnu prostora? Težko!" "Dva moža je vzel v eoln, da sta mu pomagala veslati. Drugi štirje so morali na konjih slediti reki. Da jih pa ne bi prehitel hitro plavajoči čoln, je bilo potrebno, da so izbrali najboljše konje." "Kako pametno in prebrisano! Prepričan sem namreč, da se je hotel polastiti tudi konj." "Old "Shatterhand je zadel tudi tu pravo. Bilo je v času, ko ima ri„i kj*r»1tvr>di T poro^tm giavn^itii tajnika kake pomanjkljivost!, naj to nemudoma na ananfjo na urad glavnega tajnika, da se ▼ prihodnje popravi. Društveno rlnitllo J«. "GLAS NARODA", OLD SUREHAND- Potni roman. Spisal Karol May. — Poslovenil za "C1 Naroda" B. P, Lakner. X R E|X JA KNJIOA. r (Dalje.) gleda, kakor bi kako važno sled izgubil, ne pa najdel. Ali ne meniš nidi n tako, Pitt Holbers. stari medved.'" "Hm !" je zamrmral dolgin. ter se zavzel zame;"';če misliš, da iz-gleda tvoj obraz pametnejše, kakor njegov, si pravcata rogata žaha, ki misli, da je sveta podoba!" "Molči! je zagrmel debeluh nad njim. "Kaj razumeš ti o bogovi 1 in o njihovih podobah' Mene primerjati rogati žabi! To je raz-zaJjenje veličanstva, za katero hi moral dobiti deset let stroge ječe'"i "Le molči sam!" je odvrnil Pitt Holbers. "Razžaljenja veličan-j *tv;i nisem zakrivil jaz. ampak ti. ker si primerjal Old Shatterhandov | obraz svojemu. Ne on. ampak ti izgledaš tako. kakor hi izgubil sled cztroiiiH, kakor da ne bi še nikdar najdel katero. Res ie sicer, da si ! >«oj prijatelj, toda Old tfhatterhaiida ne sme nikdo žaliti!" Resno je mislil, ker drujrače ne bi držal tako dolgega govora Hvaležno sem ga pogledal, dasi me'Iammcrdull ni razžalil, in rekel obrnjen k Winnetouu in Kahko Matotu: ' NajbrŽe se motim, toda prišel sem na misel, katere ne morem i r tfko Agnail. Zdi se mi namreč, da vem, kaj poiuenja skrivno - i Htna beseda Tiho. Seveda .samo v slučaju, ako si je Ozaga imena, katera je prej imenoval, tudi dobro zapomnil. Prvo se glasi Lo-te Sahko Mato izgovarja prvo črko te besede napol kakor L in napo! N«jbrže je menil 'Lothaire'. besedo, ki je francosko ime." "l)a. da! se je oglasil Ozaga. "Ravno tako jc zvenelo ime, ka-dar je je izgovoril Raller." "Dobro! Potem poiuenja druga beseda E-ka-mo-te na vsak način i naitcosko Escamoleur ki {mmenja gluniača, namreč človeka, po katerega spretnosti izginjajo predmeti iu se zopet prikažejo." "I*f. ul. uf!" je vzkliknil Šahko Mato. "Sedaj slišim, da se nahaja Old Shatterhand na pravi sledi!" Res .' sem vprašal oveseljen. "AH je bil mogoče izginuli belec! tako neumen, da je zabaval (»žage s svojimi umetni jami ?'* ' Da, to je storil. Vse. kar je hotel, je izginilo in zopet prišlo, i Mislih smo. da je velik čarovnik, kakršnega še niso videli rdeči možje. \ s: možje m žene, vsi deč kiin deklice so ga večkrat gledali s začudenjem, da eel o s strahom." "Dobro! Potem hočem spomniti glavarja Apačev na moža, ki je tudi njemu znan Vem, da so v njegovi iu moji navzočnosti večkrat govorili o zelo slovitem iu potem naenkrat izginulem escamoteurju Katerega spretnost je bila naravnost nedosegljiva. Kakor se bode' spominjal Wiiiiietou, ga niso nikdar imenovali drugače, kakor Mr. I Lolhaire. the king of the conjurers". /Ti!" je pritrdil Apae. **O tem sem že večkrat slišal praviti, v' fortih iu ob taboriščnih ognjih." "Ali ve moj brat še. zakaj je moral izginiti ta mož?" " Da. Ponarejen denar je izdajal, in ko so ga hoteli aretovati, je I ustrelil dva redarja in enega je ranil." Ne samo to! je posegel vmes Treskow. "Dasi ne poznam osebe, mi je zadeva vendar ;mana; v uradniških krogih so ga večkrat I omenjali ker jc bil zelo |>odučna oseba za policijo. Lothair se je nam-j reč znal s tako spretnostjo odtegniti zasledovanju, da je moral njegovi slučaj služiti za poduk. Prišel je. ne vem več iz katere francoske kolonije. kjer se tudi ni smel več pokazati, ("e se ne motim, je bil Kreo-| lee iz Martinique, in nazadnje so ga videli v Bents fortu zgoraj ob I Arkansasu." "To sc vjeina ; pa se bode kmalu še bolj;" sem priznal. "Lothaire je bilo le njegovo krstno ime. Saj se večkrat zgodi, da si izvolijo taki I ljudje svoja krstna imena za umetniško ime. Povejte lili, Mr. Tre -bkow. ali se ne morete spomniti na njegovo popolno ime?" "Pisal se je--pisal se je--hm. kako že? Bilo je francosko ime, in če--ali. sedaj se spomnim! Pisal se je Lothaire Thi- ;,aut--grom in strpni Potem je Tiy0 katerega ste prej. kakor ališal, tako dolgo iskali!" Da, imamo ga; prav gotovo! Taka je mož in vete je žena; Tlii-baut taka iu Thibaut vete sta gospod in gospa Tliibaut. Medicineina-nova žena se je nazivala s popolnim imenom: Tibo vete elen. Kaj naj poiuenja elen T Zdi se mi. da vem." "Ali naj bi bilo to krstno ime Elen?" * Najbrže. e ne zamenjuje medicinemanova žena v svoji blaznosti svoje osebe s kako drugo, ampak da je prava Thibaut vete Ellen, potem je krščena Indijanka iz rodu Moqui." "Kako tof" "Ker govori o svojem vava t. j. bratu Derrieku; taka, vete in vavH so pa besede, vzete iz jezika Moquizov. Thibaut ta^a je bil slovit glumač in je izginil pri Indijancih, ker se med belci ni smel več jjokazati Njemu, spretnemu glumaču, je bilo kaj lahko, da je postal pri Indijancih medicineman, in da si je pridobil velik ugled." "Toda bi«rva, indijanska barva?" 'Pshaw! Za takega umetnika malenkost! Sedaj sem skoraj pre-rprtčan. da Tibo atak in Tibo vetepista mož in žena. Če pa staluoram vsa; trditi, dii Apana<'a ni sin obeh, vsaj ne glumačev sin. ki tudi ni (»ofltopal z njim kakor s sinom." T«, ki je bil sedaj imenovan, je sledil našemu pogovoru z največjo pozornostjo. Razume se samoobsebi. da je bila zanj vsaka be-* .1 največje važnosti, V njegovem obrazu je bilo videti notranje t/l irjenje". ki se je polaščalo. Da medicineman ni bil njegov oče. da .J«* le-ta r«-lo zločinec, ga ni tako spreletelo kakor da mu hočem oropal i tudi u ater; videl aein, da mi je hotel ugovarjati, toda z dobro- Kje je moj brat IGNACIJ ERJA-f po domače Goležov iz Za-tične na Dolenjskem? Tukaj v Zjedinjenili državah biva že čez 12 let. Pred 8. leti je šel i/. Middlebrančli. TTlno. v Eveleth. . Minn., in- od takrat nisem nič več slišal o njem. Za njegov' jiaslov bi rad zvedel njegov brat: Jrtlin Erjavec, liox 51f), New Častite. Pa. (16-20—0) LISTNICA UREDNIŠTVA. F. B., Pittsburgh, Pa. Dopisov brez podpisa ali Tiajedlie imena, ne priobčamo. kar smo na tem mestu žc ueštctokiiit.. povedali. Sicer pa Vaše sumničenje ni za v i javnost, tudi če bi dopis podpisali. Ali ste premislili, koliko bi lahko škodovali dotičniku, ko vendar ne morete trditi z gotovostjo, da je kriv ? 4 ------| 1 Koliko tehtate? f ® . . _ • "-■•-S ^ Ce izgubljate na teži, je morda kriva po- ————— @ @ k varjena hranitev, katero provzroea bo- En dolar steklenica. . © @ lan želodec in pičla prebava. — Poma- V lekarnah. ® © gajte svojemu želodcu s tem, da uživate ^————.—— ^ z S Severov želodčni ^renčeč« % f ___4 I ^, ^ ^ ^ ^ ________________________________________________| ® S tAl* V* V» • 1 I - •€% " @ | Ali so vasi živci slabotni; 8 i — © Nič tako hitro ne ugonobi možaka, kakor onemoglo, pokvarjeno ® živčevje. Ali ste razdražljivi? Zakaj bi zanemarjali tako resno X stanje svojega zdravja! Poskusite in uživajte " © ! SEVEROV NERVOTON. I 5 ® ^f V zvezi s primerno hrano, duševnim počitkom, telesnim gibanjem, ® K ko^elmi in gnetenjem vam to zdravilo povrne trdno voljo, moč in @ jakost vašemu živčevju. Cena en dolar. ® V: ^ - '0 % . ' ^ p. ___$ iS, -;- ■ , -« I Predno se poglobi! j I _____ ® q < Predno se navadni prehlad, lahni kašelj @ ! ^ Cene: 25c. in 50c. ali hripavost razvije v hudo pljučno bo- ^ V lekarnah. lezen, se zavarujte s prijetno in stanovit- S 0 1 1 no olajšbj), ki jo podeljuje * 'S | ® Severov balzam za pljuča. § 1 ---S! I -—-------g' »»t i g Se vero vili zdravil lahko kupite, kjerkoli so lekarne ali trgovine z leki. Pazite, da J ^ dobite pristnih S- verovih zdravil in ne vzemite nobenih drugih. Navodi so ti- / 1: @ skani v vašem jeziku. a ' ^ Naš zdravniški oddelek daje svet v pismu zastonj. ®