TWuiie- 41Lr&ec _GlR51lO KftflJEVUE SkUPMOSTI KOG m w_ivtum KAZALO KAZALO................................................................1 VOLITVE ŽUPANOV...........................................3 Uredništvo Novic SPOŠTOVANI OBČANI KOGA!..........................4 Miroslav HANŽELIČ PROGRAM SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV ZA KSKOG............................4 Alojz SOK dr. Vet. Med SPOŠTOVANE KRAJANKE IN KRAJANI KOGA!...................................................................6 Vili TROFEN1K KAKO BOMO VOLILI ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE ORMOŽ.........7 Zinka HARTMAN IMENA KANDIDATOV ZA OBČINSKE SVETNIKE IZ KS KOG........................................8 VOLITVE KANDIDATOV V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG...........................9 Zvonko PUKŠIČ DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE -KRAJEVNI ODBOR KOG- NA LOKALNIH VOLITVAH.... 11 Janez LAH LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE... 12 Branko KUKEC PREDSTAVITEV STRANKE SKD IN NAŠIH KANDIDATOV ZA SVET KS KOG...................13 Maks MEŠKO SPOŠTOVANI VOLILCI!...................................14 Slavko PERC ODPRIMO TA PROSTOR................................15 ZLSD Ormož SPOŠTOVANI!....................................................16 Bogomir LUCI SPOŠTOVANE SOKRAJANKE IN SOKRAJANI........................................................17 Janez ZADRAVEC DELOVANJE SVETA KS...................................18 Zdravko HLEBEC JAVNA DELA......................................................19 Zdravko HLEBEC KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA KOG........................................................20 Marta HLEBEC PROMOCIJA ZDRAVJA NA PODEŽELJU na Kogu......................................................................22 Zdravko HLEBEC in Mateja KOŽUH NOVAK PREDSTAVITEV ZDRAVEGA PODEŽELJA.......................................................24 Ivan ŠKRLEC ml. FINANČNO POROČILO TEDNA TURIZMA (TT).....................................................................28 Zdravko HLEBEC RAZMIŠLJANJA OB TEDNU TURIZMA NA KOGU...................................................................29 Mateja KOŽUH NOVAK TURIZEM IN KOG.............................................32 Ivan ŠKRLEC ml KOMU SO NAMENJENE 'TURISTIČNE NOVICE KOGA' IN TURISTIČNI PROSPEKT?........................................................36 Bogomir LUCI USPELI SMO SE VKLJUČITI V PROJEKT VINSKIH CEST...................................................39 Zdravko HLEBEC BESEDE ZA LIDIJO...........................................40 Dušan PRAPOTNIK ZORANOVO SLOVO-........................................41 Janko KLANJČAR STRAN 1 ŽUPANI VOLITVE 98 VOLITVE ŽUPANOV Pred izvedbo lokalnih volitev je prav, da jih volilci razumemo. Dodan je prepis iz zakona o lokalnih volitvah, Iger je določeno, kdo lahko kandidira za župana in na kakšen način je župan izvoljen. Vsekakor pa preberite navodila na volilnih listkih, preden se odločite za svojega kandidata, da bo izvoljen tudi s pomočjo vaše pravilno oddane in izpolnjene glasovnice. Zakon o lokalnih volitvah Kratica: ZLV_______ _ _ _______ Ofejave: Uradni list št. 7Ž/93, 7/94, (¿ptb.), 33/94, (ap~b.), 70/95 " Velja od:9/12-1995 (neuradno prečiščeno besedilo)_____. ; .___________„_„ 103. člen Pravico voliti in biti voljen za župana ima vsak občan, ki ima volilno pravico pri volitvah v občinski svet. 104. člen Redne volitve županov se opravijo hkrati z rednimi volitvami v občinske svete. Redne volitve županov razpiše predsednik Državnega zbora Republike Slovenije. Če se občina ustanovi po opravljenih rednih volitvah v občinske svete, se prve volitve župana opravijo po določbah tega zakona o predčasnih volitvah v občinski svet. 105. člen Naknadne volitve župana se opravijo, če županu preneha mandat pred potekom mandatne dobe. Naknadne volitve župana razpiše občinska volilna komisija. 106. člen Glede določanja kandidatov za župana veljajo smiselno določbe tega zakona o kandidiranju za večinske volitve v občinski svet,razen določbe 54. člena tega zakona, ki se nanaša na število podpisov volivcev za določitev kandidatov za člane občinskega sveta. Kadar določa kandidata za župana skupina volivcev, mora kandidata za župana določiti najmanj 50 volivcev, ki imajo stalno prebivališče v občini. 107. člen Za župana je izvoljen kandidat, kije dobil večino oddanih glasov. Če noben kandidat ni dobil večine glasov, se opravi drugi krog volitev med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Če je več kandidatov dobilo enako najvišje število glasov ali če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za drugi krog volitev določi z žrebom. Na glasovnici sta kandidata navede-na po vrstnem redu glede na število dobljenih glasov v prvem krogu volitev. Če je število dobljenih glasov enako, se vrstni red določi z žrebom. Drugi krog volitev razpiše občinska volilna komisija. Uredništvo Novic STRAN 3 VOLITVE 98 ŽUPANI SPOSTOVANI OBČANI KOGA! Kot kandidat SLS za župana Občine Ormož, se Vam na kratko predstavljam. Sem Miroslav Hanželič, poročen, oče treh otrok, po poklicu industrijski elektronik, lastnik lastnega podjetja, podžupan Občine Ormož, član SLS od 1993. leta. V primeru izvolitve za župana sem dolžan, da Vam objasnim, za kaj si bom prizadeval na področju KS Kog. Poznani so mi problemi cestnih povezav ob obrobju državne meje. To je izgradnja -asfaltiranje cest v Gomili in Vodrancih (Pesovčak). Mislim, daje nujno potrebno, da se modernizacija teh cest realizira v naslednjih dveh letih. Seveda moramo poudariti, da se morajo namenjena sredstva uporabljati po zakonskih določbah. Vsekakor se bom zalagal, da se Kog še naprej razvija in deluje kot celota, za kar je potreben obstoj in delovanje šole, pošte in cerkve v Vaši krajevni skupnosti. Upam in želim si, da boste volilci podprli naše kandidate za Občinski svet in člane KS, kjer ni potrebno samo govoričenje, ampak pridne delovne roke. Miroslav HANŽELIČ PROGRAM SLOVENSKIH KRSCANSKIH DEMOKRATOV ZA KS KOG Krajevna skupnost Kog spada med tiste krajevne skupnosti občine Ormož, ki so v preteklosti izgubile velik del svojega prebivalstva. Nekoč v ljudskem potencialu perspektivna lokalna skupnost, ima danes manj kot 1000 prebivalcev. Zato smo Slovenski krščanski demokrati prepričani, da je treba Kogu in njegovim prebivalcem vrniti srce, dušo in nasmeh. To pa lahko dosežemo samo tako, da na Kogu ohranimo kogovsko identiteto in ob tem za prebivalce Koga ustvarimo iste pogoje, kot jih imajo ljudje v mestu. V prvi vrsti potrebuje KS Kog več asfalta na svojih cestah, več društvenih dogajanj, predvsem pa razvojno strategijo, ki bo pomagala tistim, ki želijo ustvarjati in od svojega dela živeti človeka vredno življenje. Z različnimi projekti, sofinanciranimi s sredstvi slovenskih in evropskih razvojnih skladov, je trba dati ljudem možnost, da začnejo z določeno dejavnostjo in tako prispevajo k skupnemu razvoju kraja. Predvsem pa je treba pomagati tistim krajanom, ki se želijo uveljavljati na novo, ne pa tako kot do sedaj, ko se pomaga tistim, ki pomoči več ne potrebujejo. Prepričani smo, daje le tako možno doseči napredek v širšem pomenu besede. STRAN 4 ŽUPANI VOLITVE 98 Le s skupnimi močmi in večjimi vlaganji je možno doseči, da postane področje KS Kog kmetijsko in turistično perspektivno območje, v katerem bodo priložnost zase videli tudi obrtniki in podjetniki. Med prednostnimi nalogami območja Koga mora biti vsekakor posodabljanje krajevne infrastrukture, ker le-ta lahko doprinese k razvoju ostalih dejavnosti. Če bom izvbljen za župana, bom Obcinskčniu sVetu predlagal, da za področje cestfie infrastrukture nameni Kogu najmanj 25 milijonov Sit letno. Izgradnja krajevnih cest ne more biti Odvisna zgolj od krajevnih samoprispevkov in ostalih prispevkov krajanov. Namesto raziskav o zdravstvenih in življenjskih navadah Kogovčanov, ter deplasiranih zapisov v sredstvih javnega obveščanja, pa potrebuje Kog po mojem prepričanju predvsem ambiciozno zastavljene cilje, ki bodo propagirali kogovski turizem, kogovsko kmetijstvo ter dobrotljivost in življenjsko preprostost prebivalcev Koga. Slovenski državi, ter njenemu vodstvu je treba dopovedati, da se Republika Slovenija začenja na mejah, ter , da za to potrebujemo tudi ljudi na Kogu, ki po eni strani varujejo slovensko državno ozemlje in ki po drugi strani ohranjajo slovensko kulturno krajino v tem delu Slovenije. Program mene, kot kandidata Slovenskih krščanskih demokratov, kot stranke v celoti bi lahko v eni besedi zaključil: skupaj zaustavimo negativno demografsko politiko, skupaj naredimo vse, da se bo število prebivalcev Koga v naslednjih letih povečalo in ne zmanjševalo kot do sedaj. Da bi dosegli ta cilj, potrebuje Kog tako na krajevni kot na občinski ravni v vodstvu ljudi, ki bodo krajanom na razpolago v vsakem trenutku, ki se bodo zanimali in reševali njihove probleme, ki bodo delali transparentno in pošteno. Kandidat SKD za župana občine Ormož Alojz SOK, dr. Vet. Med STRAN 5 VOLITVE 98 ŽUPANI SPOŠTOVANE KRAJANKE IN KRAJANI KOGA! Nekateri smatrajo, da je treba predvolilni čas napolniti s predvolilnim »bojem« in volilnimi obljubami. Niti prvo, niti drugo ni dobro za življenje in delo, za medčloveške odnose med krajani oziroma občani, zato osebno tega ne sprejemam. Mislim, da je treba v tem času pregledali opravljeno delo in dosežke v preteklosti in oceniti, kaj bi bilo potrebno in možno storiti v prihodnosti, da bi nam bilo vsem skupaj lepše in prijetnejše. Za preteklo obdobje lahko ugotovimo, da nam je s skupnimi močmi uspelo v vašem kraju obnoviti cerkev, zgradbo pošte in krajevnega urada, Šolsko fasado, nabaviti novo gasilsko vozilo ter modernizirati lokalne in krajevne ceste na Malem Kogu, Vuzmetinci-Lačaves, Gomila-Hermanci in Vitan-Kajžar. V teku je obnova vodovoda v Lačavesi, ki jo bo potrebno nadaljevati tudi v prihodnjem letu, ko bo treba obnoviti vodovodno omrežje skozi krajevno središče in v najkrajšem možnem času zgraditi novi vodovodni vod od Temnaija do rezervoaija na Klumpi in tako dokončno urediti pogoje za kvalitetno oskrbo s pitno vodo. Potrebna je obnova ceste v Gomili in obmejne ceste skozi Pesovščak. Nujno potrebna bo tudi ureditev odvodnjavanja meteornih vod v krajevnem središču in izgradnja kanalizacijskega omrežja in manjše čistilne naprave in zgraditev trafo postaje na Kogu. Verjamem, da to in še marsikaj zmoremo s skupnimi močmi. Ormož, november 1998 Vili TROFENIK Župan Občine Ormož STRAN 6 OBČINSKI SVET IN SVET KS KOG VOLIT vr 98 KAKO BOMO VOLILI ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE ORMOŽ Občinski svet občine Ormož šteje 26 članov. Za volitve v občinski svet se uporablja v občini Ormož proporcionalni sistem. Občina Ormož je za volitve v občinski svet razdeljena na 4 volilne enote. KS Kog spada v drago volilno enoto (Kog-Miklavž-Središče ob Dravi). Kadar se člani občinskega sveta volijo v dveh ali več volilnih enotah kot je to primer pri nas v Ormožu, se delitev mandatov opravi na dveh ravneh; in sicer najprej na ravni volilne enote po sistemu navadnega hareovega količnika in nato še na ravni občine po Dhondtovem sistemu. Prva delitev mandatov se torej opravi v volilni enoti . Število mandatov , ki jih dobi posamezna lista (stranka) v volilni enoti, se ugotovi tako, da se skupno število veljavnih glasov oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti deli s številom članov občinskega sveta, ki se volijo v volilni enoti, torej s številom 6 ali 7 glede na posamezno volilno enoto v naši občini. Z dobljenim količnikom se deli število glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov, kolikokrat je ta količnik vsebovan v številu glasov za listo. Npr.: Vzemimo za primer volilno enoto številka 3 Ormož. Za to volilno enoto je v volilni imenik vpisanih 3 562 volilcev. Če predpostavimo, da bo volilna udeležba 65%, bo glasovalo 2 315 volilcev. V tej volilni enoti se voli 7 svetnikov. Število tistih, ki so volili, to je 2 315, delimo s 7 in dobimo količnik 331. To število je prag, ki ga mora posamezna lista doseči, da dobi v tej volilni enoti en mandat. Če doseže posamezna lista več kot 662 glasov, ima dva mandata. Preostanek glasov, oziroma neporabljeni glasovi, se prenesejo in se razdelijo na nivoju občine, v kolikor posamezna lista kandidira v dveh ali več volilnih enotah. Mandati, ki niso razdeljeni po volilnih enotah po prej navedenem sistemu, se razdelijo na ravni občine na podlagi seštevka oddanih veljavnih glasov, ki so bili oddani za istoimenske liste, ki so bile vložene v dveh ali več volilnih enotah. Najprej se ugotovi, koliko mandatov bi pripadalo istoimenskim listam na nivoju celotne občine. To se ugotovi na podlagi zaporedja najvišjih količnikov , ki se izračunajo tako, da se seštevki glasov, ki so jih dobile istoimenske liste v vseh volilnih enotah delijo z vsemi možnimi števili od 1 do skupnega števila mandatov v občini, to je do 26, toliko članov namreč ima občinski svet Ormož. Od tako dobljenega števila mandatov, ki je hkrati skupno število vseh mandatov, kijih je dobila posamezna istoimenska lista na nivoju občine, se odštejejo mandati, ki jih je ta lista že pridobila v posamezni volilni enoti. Preostali mandati se dodelijo istoimenskim listam v volilnih enotah, Id imajo največje ostanke glasov. STRAN 7 VOLITVE 93 OBČINSKI SVET IN SVET KS KOG Kako bomo volili, če hočemo, da bo glasovnica veljavna? Najprej moramo vedeti da na volitvah za člane občinskega sveta občine Ormož velja proporcionalni in ne večinski sistem glasovanja. To pomeni, da se voli 'politična stranka'. Če hočemo, da bo glasovnica veljavna, imamo 3 možnosti: 1. Lahko obkrožimo številko pred samo eno stranko. (Če obkrožimo dve ali več strank, je glasovnica neveljavna ) s. 2. Obkrožimo lahko stranko in še enega kandidata (tako mu damo preferenčni glas), vendar mora biti obkroženi kandidat na listi stranke, ki smo jo volili. Če ni na listi iste stranke, je glasovnica sicer veljavna, vendar se naš glas za kandidata ne šteje. 3. Obkrožimo lahko samo enega kandidata, katerega smo izbrali izmed vseh kandidatov na vseh predlaganih listah. Vendar v tem primeru nismo dali svoje glasu 'našemu' kandidatu, ampak stranki, na katere listi kandidira. Če želite še več informacij, pokličite na Občinsko volilno komisijo (tel. 701-041), oziroma informacije o načinu glasovanja poiščite pri predlagateljih, oziroma na voliščih pri volilnih odborih. Tajnica občinske volilne komisije Ormož Zinka HARTMAN IMENA KANDIDATOV ZA OBČINSKE SVETNIKE IZ KS KOG Na listi stranke kandidirajo iz KS Kog za občinski svet občine Ormož naslednji kandidati: DESUS: Kondrad KOLARIČ, Lačaves Janez LAH, Lačaves LDS: Stanko PLEMENIČ, Kog SKD: Sonja KAMPLET-ROTAR, Vodranci Maks MEŠKO, Jastrebci SLS: Ivan KUTNJAK, Kog Slavko PERC, Vodranci ZLSD: Zdravko HLEBEC, KOG STRAN 8 OBČINSKI SVET IN SVET KS KOG VOLIT vr 98 VOLITVE KANDIDATOV V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG Pred nami so spet lokalne volitve. Izvedli jih bomo v NEDELJO, 22. 11. 1998. Volili bomo župana občine Ormož, svetnike Občinskega sveta in predstavnike v Svet krajevne skupnosti Kog. Za Svet krajevne skupnosti je vložilo kandidature pet strank in dva neodvisna kandidata. Vsi predlagatelji so vložili kandidature pravočasno in pravilno, zato je občinska volilna komisija vse kandidature tudi potrdila. Tako bomo lahko volilci na letošnjih volitvah v Svet krajevne skupnosti Kog izbirali med enaindvajsetimi kandidati. To pomeni, da bo izvoljenih tistih sedem kandidatov, ki bo dobilo v celotni KS Kog največ glasov. Teh sedem izvoljenih kandidatov bo potem med sabo izvolilo predsednika KS Kog. Po žrebanju vrstnega reda kandidatov, ki gaje izvedla volilna komisija KS Kog 4. 11. 1998, je vrstni red kandidatov naslednji: Zap. št. Ime in priimek Rojen-a Bivališče Predlagatelj 1 Ivan Nemec 30. 1. 1949 Gomila 52 SLS 2. Stanislav Plemenič 1.11.1959 Kog 94 LDS 3. Franc Čurin 16.8. 1959 Vitan 7 LDS 4. v Julijana Curin 14.2. 1924 Jastrebci 57 DESUS 5. Pavel Pukšič 24.1. 1941 Jastrebci 62 SLS 6. Bogomir Luci 20.10. 1961 Jastrebci 15 Zlatko Kerenčič in skupina volilcev 7. Ciril Plemenič 16.1. 1963 Vodranci 48 SLS A 5. Mirko Lukman ■f ni « t A /»A i»./, IVDV Lačaves 57a T -r^v A JLJJ5 9. Ivan Luci 15.10. 1937 Vodranci 8 DESUS 10. Ciril Rotar 25.5. 1962 Vodranci 42 SKD 11. Mira Luteršmit 12. 9. 1955 Jastrebci 58 ZLSD 12. Janez Plemenič 1.11. 1930 Kog 91 DESUS 13. Zdravko Hlebec 13. 5. 1946 Kog 107 ZLSD STRAN 9 VOLITVE 93 OBČINSKI SVET IN SVET KS KOG 14. Jože Kolaric 12.1. 1937 Vitan 17 DESUS 15. Franc Fergola 26.10. 1974 Jastrebei 14 SKD 16. Janez Zadravec 12.6. 1955 Kog 68 Ivas Kuínjak in skupina volilcev 17. Maks Meško 29.8. 1941 Jastrebei 10 SKD 18. Jože Plohi 22.3. 1964 Vitan 35 SLS 19. Jožefa Horvat 14.3. 1932 Gomila 25 DESUS 20. Anton Pukšič 27.3. 1950 Gomila 53 SLS 21. v Nenad Zibrek 11.5. 1965 Kog 57 SLS V takšnem vrstnem redu bodo kandidati napisani na glasovnicah. Svet krajevne skupnosti bo štel sedem članov. Volili bomo tako, da bomo obkrožili zaporedne številke pred imeni izvoljenih . Na pravilno izpolnjeni glasovnici za volitve v Svet KS Kog bo lahko izvoljenih največ sedem kandidatov. Volilna komisija krajevne skupnosti Kog Predsednik - Zvonko PUKŠIČ STRAN 10 OBČINSKI SVET IN SVET KS KOG VOLIT vr 98 DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE -KRAJEVNI ODBOR KOG» NA LOKALNIH VOLITVAH Naša stranka letos prvič nastopa na lokalnih volitvah v krajevni skupnosti Kog. Po sklepu krajevne skupnosti Kog lahko predlagamo 7 svetnikov, vendar smo se odločili, da jih predlagamo le 5» Tako kandidira Ivan Luci iz Vodranec, Jože Kol ari č z Vitana, iz Jastrebec Julijam Črnin, s Koga Janez Plemenič in iz Gomile Jožefa Horvat. Navedeni kandidati so z voljo sprejeli kandidaturo in obljubljajo, da se bodo v primeru izvolitve v svet krajevne skupnosti trudili pomagati ostalim izvoljenim svetnikom v naši krajevni skupnosti. Delovali bodo v skladu z že zastavljenimi cilji in si prizadevali za vsesplošni napredek in razvoj Koga. Trudili se bodo, da bo turistična in razna kulturna dejavnost napredovala. Vse to smo že dokazali v času Tedna turizma na Kogu. Tudi v prihodnje bomo aktivni, Če bodo dopuščale finančne možnosti. ZaDESUS Janez LAH STRAN 11 VOLITVE 93 OBČINSKI SVET IN SVET KS KOG LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE (LDS) ORMOŽ NE ZA VČERAJ, ZA JUTRI GRE ! Člani LDS smo bili, in smo še vedno prepričani, daje v delo političnih strank in preko njih v delo organov lokalnih skupnosti potrebno vnesti več spoštovanja različnosti in več politične kulture. Zato smo za letošnje lokalne volitve izbirali ljudi, ki so zmerni in preudarni, ki jih bodo volilci lahko imeli za paitneije in prijatelje. Skupaj se bomo zavzemali za demokracijo brez žaljivk in brez zmerjanja. Zavedamo se, da danes ne gre za včeraj, ampak za jutri. Samo za jutri lahko kaj storimo. Storimo torej kaj ! Naše kandidate za letošnje lokalne volitve gotovo dobro poznate. Če jim zaupate, jim zaupajte tudi svoj glas ! Kandidati LDS s Koga so : ZA OBČINSKI SVET ORMOŽ 1. Stanislav PLEMENIČ s Koga, kmetijski tehnik, zaposlen v podjetju Jeruzalem Ormož kot delovodja; ZA SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG 1, Stanislav PLEMENIČ s Koga, kmetijski tehnik, zaposlen v podjetju Jeruzalem Ormož kot delovodja; 2. Mirko LUKMAN iz Lačavesi, zaposlen v podjetju Primat Maribor - poslovna enota Ormož; 3. Franc ČURIN z Vitana, voznik-samostojni podjetnik Branko KUKEC Predsednik občinskega odbora LDS Ormož STRAN 12 OBČINSKI SVET IN SVET KS KOG VOLIT vr 98 PREDSTAVITEV STRANKE SKD IN NAŠIH KANDIDATOV ZA SVET KS KOG Naši kandidati so: 10. Ciril ROTAR, Vodranci 42 15. Franc FERGOLA, Jastrebci 14 17. Maks MEŠKO, Jastrebci 10 Krščanski demokrati smo se že pred leti zavzemali , da bi naša krajevna skupnost postala samostojna občina. Kljub temu, da smo ta sklep na zboru volilcev izglasovali, pa je zaradi premajhne politične podpore v parlamentu ostal samo želja. Predlagani kandidati SKD se bomo , v kolikor bomo izvoljeni v svet KS Kog, zavzemal] za: - asfaltiranje krajevne ceste v Vodrancih (Pesovčak) - asfaltiranje ceste od Monike Vičar do Jožefa Čurin v Vodrancih - asfaltiranje ceste od Petra Grešnik do Zvonka Pukšič - asfaltiranje Sešekovega klanca s povezavo na Mali Kog KS Kog je demografsko ogroženo območje, zato si bomo prizadevali , da bomo zagotovili zadostna sredstva iz različnih virov -v glavnem tujih- za zagotovitev dokumentacije, kije nujno potrebna za priglasitev na javne razpise. 'Za vse je svet dovolj bogat in vsi bi srečni bih, če kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili.' Za SKD Maks MEŠKO STRAN 13 VOLITVE 93 OBČINSKI SVET IN SVET KS KOG SPOŠTOVANI VOLILO! Pred lokalnimi volitvami se obračani na vas v imenu kandidatov, ki kandidirajo na listi SLS. Za člane sveta KS Kog smo na kandidacijskem zboru stranke predlagali: 1. Ivana NEMEC iz Gomile 20. Antona PUKŠIČ iz Gomile 21. Nenada ŽfBREK s Koga 5. Pavla PUKŠIČ z Jastrebec 7. Cirila PLEMENIČ iz Vodranec in 18. Jožeta PLGHL z Vitana Glas boste našim kandidatom dali tako, da boste obkrožili številko pred kandidatom. In kaj obljubljamo v primera izvolitve? - Usklajeno delovanje med svetom KS Kog in občinskim svetom, županom in občinsko upravo; seveda v okviru zakonskih možnosti, saj je le-to nujno potrebno za uspešno delo. ■i - Na področju lokalne 'cestne problematike* redno vzdrževanje in namensko porabo sredstev s strani občinskega proračuna in ostalih tujih virov. - Dosledno upoštevanje progama krajevnega samoprispevka (v naslednjih dveh letih modernizacija obmejne ceste Gomila in VPesovčak'). - Pomoč pri delu društev in usklajeno delovanje društev v KS Kog« s poudarkom na pristojnostih posameznih društev in sveta KS term medsebojnega nevmešavanja. - Sprotno reševanje tekočih problemov na svetu KS Kog kot kolektivnem organu odločanja... Spoštovani volilci, če vam ni vseeno za našo lokalno skupnost, pojdite na volišča in glasujte po svojem prepričanju in svoji vesti. V SLS smo vam ponudili realno možnost dela in življenja v naši lokalni skupnosti. Za realizacijo vsega tega pa potrebujemo vaš glas. Upravni odbor podružnice SLS Ormož Slavko PERC-član STRAN 14 OBČINSKI SVET IN SVET KS KOG VOLIT vr 98 ODPRIMO TA PROSTOR ZLSD območna organizacija Ormož je na konvenciji izbrala kandidatko Miro Luteršmit in kandidata Zdravka Hlebec za svetnika v krajevni svet Kog. Kaj obljubljata svojim krajankam in krajanom: -nadaljevanje urejanje kraja, da bo v ponos krajanom in njihovim gostom -nadaljevanje referendumskega programa po planu -dokončanje ureditev pokopališča vključno z ozvočenjem -vpliv na odločitve v občinskem svetu, da bi glas s Koga bil bolj pozitiven za kraj -zavračanje kritizerstva, z delom dokazati prispevek za razvoj kraja -pomoč pri pripravi prireditev na Kogu Ju, -reševanje perečih komunalnih problemov (voda, cesta, kanalizacija, nabrežine) -sanacija divjih odlagališč odpadkov -prizadevanja za oživljanje boljše turistične ponudbe ob Jeruzalemski vinski cesti, ki gre preko Kog-a -omogočanje promocije Kog-a preko medijev -pridobivanje sredstev iz občine, države in EU za hitrejši komunalni razvoj kraja -Izkoristiti državno pripravljenost za vlaganje v hitrejši razvoj podeželja. VSEM,. KI ŽELIJO DELATI ZLSD Ormož STRAN 15 VOLITVE 93 OBČINSKI SVET IN SVET KS KOG Kot kandidat za člana v Svet KS Kog bi vam želel povedati predvsem, zakaj kandidiram. Prepričan sem, da me vsi dokaj dobro poznate. Zavedam se, da sem nekaterim krajanom te v peti in da ie-ti žalujejo za starimi časi, kajti takrat so imeli možnost, da takšne, ki imajo njim nasprotno prepričanje, onemogočijo! Sam zase trdim, da nisem nikakršen ekstrem, zmeraj sem trdil, da nobena ideologija v skrajnost ni dobra za nobeno skupnost. Prepričan sem, da bi v Svet KS morali biti izvoljeni ljudje, katerim niso tuji kompromisi, kajti vsak človek ima svoje mnenje, le strpnost in spoštovanje tudi dragih lahko rodi uspeh.! Prepričan sem, da so se v naši KS dogajale stvari, ki se ne bi smele, Očitoo je predsednik Sveta imel popolno in nesporno oblast, za kar so seveda krivi prav svetniki. Le-ti nikakor ne bi smeli dovoliti, da se o nas in o našem kraju piše in govori vse to, kar se je, predvsem v zadnjem letu. Prioriteta dela vodstva KS nikakor ne sme biti razvijanje turizma, pač pa modernizacija m vzdrževanje cest in objektov, ki so last KS. Mislim, da ni potrebno pisati o nemogočih cestah, ki že več let niso bile gramozirane, nekatere ban kine so bile prvič pokošene šele meseca avgusta, kar ne pomnim. Kaj so delali trije javni delavci? V času "tedna turizma" je bilo nepokošeno pokopališče. Zakaj? Kdo bo odgovaijal za take malomarnosti? Še bi lahko našteval, pa se mi v resnici zdi nesmiselno. Zavedam se, da boste nekateri rekli, da le govorim, tega sem že vajen. Kandidiram preprosto zato, ker želim, da bi nam vsem bilo bolje. Vsem upam obljubiti, da bom pošten in da svoje funkcije ne bom zlorabljal le v svoj interes! V kolikor ste prepričam, daje dobro tako, kot je bilo doslej, vas vljudno prosim, da me ne volite, saj v tem primeru imamo popolnoma različna mnenja, če pa ste prepričani, da bi moralo biti drugače, imate možnost, da me obkrožite. Na kandidatni listi sem napisan pod št. 6. Hvala za zaupanje in lep pozdrav! Z odličnim spoštovanjem Bogomir LUCI STRAN 16 OBČINSKI SVET IN SVET KS KOG VOLIT vr 98 SPOŠTOVANE SOK R A JANKE IN SOKRAJAN1 Po daljšem nagovarjanju in prepričevanju krajanov iz mojega ožjega bivalnega okolja sem se z veliko mero osebne zadržanosti ob vsakodnevnih delovnih in življenjskih obremenitvah le odločil, da bom kandidiral za člana sveta KS Kog. Z obzirom na pridobljeno strokovno znanje, dolgoletne delovne izkušnje v občinski in državni upravi ter na izrecno željo določene skupine krajanov naše KS mislim, da sem sposoben z delom kot član sveta KS Kog, če mi bo tp dano s svojim vsestranskim delovnim prispevkom doprinesti k vsesplošnemu hitrejšemu razvoju našega kraja, ki se ga da realno doseči v enem mandatnem obdobju. V kolikor bi bil izvoljen za člana sveta KS Kog si bi prvenstveno prizadeval za: enakomeren razvoj posameznih delov KS Kog v skladu s sprejetim referendumskim programom in letnimi programi dela, ki sijih bo zastavil novi svet KS Kog, vsesplošno izboljšanje življenjskih pogojev krajanov v mejah možnega glede na stanje razmer na lokalnem in državnem nivoju, pospeševanje in spodbujanje aktivnosti na področju gospodarskih dejavnosti, kulture, športa, zabave in različnih društvenih dejavnosti, ki prav gotovo združujejo in povezujejo krajane naše KS in druge v našem ožjem in širšem okolju. Ker vseh perečih problemov in nedokončanih nalog, ki še tarejo naše krajane na področju urejanja cestne mreže in poti, urejanja voda, reševanja stanovanjskih zagat ter drugih zadev s področja komunalne in gospodarske infrastrukture ne mislim naštevati, bom te in druge predloge pustil, za čas po volitvah in jih uporabil, če mi bo to dano. S svojo kandidaturo ponujam volivcem predvsem strokovno znanje pridobljeno skozi dvajsetletne delovne izkušnje, vir pomembnih pravočasnih informacij, ki so za razvoj določenega kraja izjemnega pomena, ter trdo delo v primeru zaupane mi te zahtevne dniiViprip nalnop U1 U£JUUUV uiuv^,«/. S spoštovanjem! Janez ZA DRAVEC STRAN 17 POROČILA KS KOG DELOVANJE SVETA KS V preteklih letih je svet KS dobro deloval. Imeli smo več sej in obravnavali vrsto problemov, med drugim izpeljali krajevni samoprispevek, mogoče malo krivično do upokojencev, vendar se ve, čigava je bila pobuda. Realizacija referendumskega programa teče po planu, saj smo od večjih del preplastili cesto Mali Kog, izvedli modernizacijo ceste Vitan - Zasavci. Izpeljali smo plačilo grobov in dragih pogodbenih sredstev prenesli preko plačil računovodstvu. Sanirali smo most za maloobmejni prehod s sosednjo Hrvaško, čeprav tudi to nekateri vihajo nosove, češ kaj pa je to potrebno. Urejale so se ceste v okviru finančnih možnosti, poravnali smo dolg iz preteklih let, urejali okolico KS in skupaj s Turističnim društvom in projekti izpeljali Teden turizma na Kogu, katerega nam dobrohoteei zavidajo, kritiki pa si po svoje brusijo jezike, pa nič zato, saj imajo kost. Na seje sveta so člani redno prihajali, tako da ni bilo problema sklepčnosti, in na sejah sodelovali. Plan, ki smo ga sprejeli, uresničujemo tako, da novim svetnikom ne bo potrebno nadaljevati dela z negativnim stanjem. Izdelan je tudi ureditveni načrt kraja in zagotovljen del sredstev za sanacijo divjih odlagališč, informacijske pisarne in za projekte za popestritev na VTC. Skupni prihodki v 10 mesecih Skupni odhodki v 10 mesecih Nerazporejeno 14.967.000,00 SIT 14.698.000,00 SIT 269.000,00SIT Podrobnejši pregled bo podan ob koncu leta pri zaključnem računu. Predsednik sveta KS Kog Zdravko HLEBEC STRAN 18 POKUCJLLA KS KCX.> JAVNA BELA Od 01. 04. 1998 potekajo na Kogu Javna dela ( JD ), ki so bila sprejeta na občinskem svetu in potrjena s strani Zavoda za zaposlovanje. JD delamo trije delavci, katere potek in realizacija bo na kratko predstavljena: - tajniška in predsedniška dela sveta KS -izdelava programov za natečaj Phara (tri vloge ena že odobrena) - izdelava vloge za popestritev del na VTC Jeruzalem nosilec KS Kog odobrena - pomoč pri pripravi in izvedbi "Tedna turizma na Kogu" - začetek sodelovanja s sosednjimi KS na področju turizma - postavitev ograje na igrišču in izdelava košev za košarko - urejanje žive meje na pokopališču in redno vzdrževanje - urejanje krajevnih cest in nabrežij - ureditev cvetličnih trikotnikov po KS - urejanje spominskih obeležij - sanacija nekaj divjih odlagališč - izdelava stopnic na podstrešje - izdelava stojal za mize in klopi - in še vrsta opravil, ki ste jih lahko opazili - pomoč pri izdelavi celostne ureditve KS ( projekt napisan in delno izveden) Tudi za leto 1999 smo prijavili predlog za odobritev JD. Upam, da bodo občinski svetniki to podprli, saj s tem krajevni proračun bistveno stroškovno znižamo in namenimo sredstva za druge namene. Predsednik sveta KS Kog Zdravko HLEBEC STRAN 19 POROČILA m KOG KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA KOG Rdeči križ Kog deluje že veliko let Vsa leta imamo pridne krvodajalce, ki s svojo življenjsko tekočino rešujejo življenja mnogim ljudem. : Letos dobijo priznanja: - za 10-krat darovano kri 11 krvodajalcev ~ za 15 krat darovano kri 6 krvodajalcev ~ za 20 krat darovano kri 2 krvodajalca ™ za 25 krat darovano kri 4 krvodajalci: ~ Pokrivač Stanko, Jastrebci 60 ~ Pokrivač Marko, Jastrebci 50 ~ Šterman Vinko, Gomila 6 - Weinmuier Branimir, Lačaves 4 V svojih vrstah imamo tudi krvodajalca, ki je svojo kri daroval kar 35 krat. To je Bolfenk LUKMAN s Koga 81. Hvala vsem, tudi tistim, ki ste darovali kri manj kot 10 krat in tudi tistim, ki ste jo nekoč. Še naprej bodite tako človekoljubni in darujte kri tistim, ki jo potrebujejo. Mladi, pridružite se nam. Predsednica RK Kog Marta HLEBEC STRAN 20 PROJEKTI IN ODZIVI PROMOCIJA ZDRAVJA NA PODEŽELJU IN TEDEN TURIZMA NA KOGU STRAN 21 PROJEKTI IN ODZI VI Nove aktivnosti v okvire projekta PROMOCIJA ZDRAVJA NA PODEŽELJU na Kogu Uspeli smo si zagotoviti sredstva za izvedbo 10 študijskih krožkov na Kogu z naslovom V ENAINDVAJSETO STOLETJE Z BOLJŠIM RAZUMEVANJEM V DRUŽINI. Teme, ki smo jih v projektu predlagali, so naslednje: - Če bo fantek, bo v modrem, če bo deklica, bo v roza - - vzroki in posledice spolno specifične vzgoje koncem 20. stoletja - Duhovno in telesno življenje para - pot k humanizaciji med spoloma? - Obdobje odraščanja - obdobje pridobivanja življenjskih navad - Ali razumemo potrebe odraščajočih otrok? - Do kakšne mere je uspeh v šoli slika življenja v družini? - Kaj vse prinaša spolno življenje: radost in bolečino, zdravje in bolezen - Malo otrok v družini - kaj to pomeni za odnos med partneijema? - Tri generacije v eni hiši - prednosti in slabosti - Vloga ženske na slovenski kmetiji - kreatorica življenja ali delovna sila? - Alkohol v deželi kvalitetnega vina - hrana, pomirjevalo, droga - Ali je kmečki dom lahko prijetnejši in bolj zdrav od mestnega? PREDLAGANE PREDAVATELJICE IN PREDAVATELJI dr.Majda Černič, doktorica socioloških znanosti, strokovnjakinja na področju raziskovanj družinskih razmerij; Dr.Vekoslav Grmič, nazivni škof mariborske nadškofije, priznan strokovnjak s področja medčloveških odnosov; Dr.Vlasta Jalušič, doktorica socioloških znanosti, strokovnjakinja na področju poznavanja družbenih gibanj in njihovega vpliva na življenje v družini; Dr.Anica Kos Mikuš, pedopsihiatrinja, vodja Centra WHO za duševno zdravje otrok, predsednica Slovenske fondacije; Borut Kožuh, socialni pedagog, direktor Mladinskega doma Jarše, soustanovitelj Centra za pomoč mladim pri Centrih za socialno delo Lj.Center in LJ.Moste ter uvajalec treninga socialnih veščin ; dr.Mateja Kožuh Novak, ginekologinja, doktorica epidemioloških znanosti, strokovnjakinja na področju načrtovanja družine in promocije zdravja; STRAN 22 PROJEKTI IN ODZI VI ing.Milena Kulovec, ing. agronomije, strokovnjakinja za razvoj kmečkega turizma v Ministrstvu za kmetijstvo, Dr. Vesna Mele, specialistka medicine dela, direktorica ZD Ormož; Nadja Ivane Miloševič, profesorica matematike, dolgoletna direktorica gimnazije Murska Sobota; Mag.dr. Dirnja Obersnel Kveder, magistra socioloških znanosti, specialistka ginekologije, raziskovalka rodnosti v Sloveniji, nacionalna koordinatorica za zdravje žensk; Dr.Metka Pentek, specialistka splošne medicine, nacionalna koordinatorica za promocijo zdravja starejših; Anica Pevec, učiteljica, dolgoletna pedagoginja na Osnovni šoli na Kogu; Dr. Terezija Štefančič, doktorica agronomskih znanosti, dolgoletna direktorica razvoja v Tovarni sladkorja Ormož; Metka Štampar, socialna delavka, direktorica Centra za socialno delo Ormož; dr.Zdenka Čebašek, doktorica medicinskih znanosti, psihiatrinja, strokovnjakinja za problematiko zlorabe alkohola, nacionalna koordinatorica za alkohol; Ljubica Zgonc Zorko, socialna delavka s 17-letnimi izkušnjami na področju socialnovarstvenih storitev, strokovnjakinja s področja rejništva. Te dni so vse kogovske ženske, starejše od 18 let, dobile vprašalnik o tem, ali so jim predlagane teme in predavatelji všeč, ali imajo kakšne dodatne predloge, ali se nameravajo študijskih krožkov udeleževati in kateri dan v tednu in ura jim najbolj odgovatja. Koordinatorica študijskih krožkov na Kogu bo g.Anica Pevec. Krožkov se bo seveda lahko udeležil vsak, ciljna skupina pa so ženske. Trudimo se tudi, da bi pridobili dodatna sredstva za razvijanje turističnih spremljevalnih dejavnosti pri Društvu upokojencev ter za izvedbo nove umetniške delavnice za izdelavo kogovskih spominkov. Pripravljamo tudi prijavo projekta PHARE za širitev kolesarske steze in ponudbe na njej zunaj meja KS Kog. Zdravko HLEBEC in Mateja KOŽUH NOVAK STRAN 23 PROJEKTI IN ODZI VI PREDSTAVITEV ZDRAVEGA PODEŽELJA... Težko je začeti pisati o nečem, kar nima ne repa ne glave. Tak je namreč minuli projekt PROMOCIJA ZDRAVJA NA PODEŽELJU, ki ga je vodila dr. Mateja Kožuh Novak. Najprej kratek opis naslova projekta, da ne bi morda kdo živel v zmoti: PROMOVIRATI: koga povišati za doktorja, PROMOCIJA: povišanje Gre torej za 'POVIŠANJE ZDRAVJA NA PODEŽELJU' in ne o predstavitvi zdravja na podeželju. Kogovčani smo bili pred tremi leti (mislim na celotno KS Kog) izgleda zelo potrebni zvišanja zdravstvenega nivoja, še posebno, ker smo dobili v naš bolehen kraj kar samo nacionalno koordinatorico za promocijo zdravja. Izstopali smo iz statističnega povprečja v Sloveniji, v Ljubljani se je prižgala opozorilna luč in hop, pomoč je tukaj! Prišla je sama gospa doktorica z vsemi svojimi nazivi, da to krajevno skupnost s pomočjo slovenskega in evropskega denarja ter 'sposobnih kadrov' odreši vsega hudega, kar se pri nas kuha (nekako tako bi moralo tudi biti, če bi namesto o Kogu govorili o Anhovem, Ravnah na Koroškem, Trbovljah in podobnih krajih...). Ker pa vem, da ni bil to noben odziv države na alarmantne klice iz naših krajev (ker teh ni bilo), sem dobil občutek, da smo na Kogu pred tremi leti postali poskusni zajčki določene politične stranke in določenih ljudi (zakaj prav Kog???), ki so pač videli v evropskih razpisih lahko prislužen denar. In se je začelo... Zakaj? Sam prebivam v Ljubljani in marsikdo mi očita, da nimam pojma, kako je na Kogu hudo, da v mestu sploh ne vemo, kaj pomeni delati in nič zaslužiti, da mesto tako ali tako živi samo od podeželja in podobno. Pa sem postal z leti skorajda imun na tako govoijenje. Vsi dobro vemo, da veliko mladih odide v mesto, ker je Kog prostorsko pač omejen. Vsak ne more podedovati kmetije, prav tako ne vinograda (še posebno ne od nacionalizacije naprej, ker se je število privatnih precej zmanjšalo), da bi lahko živel od njega in ostal doma. Tudi slovensko gospodarstvo (in politika) nikoli nista podpirala kakega pametnega programa za vračanje ali ohranitev mladih na podeželju. Zato tako Kogovčani kot tudi druga podeželska mladina pač iščejo delo tam, kjer je. In to so mesta. Nismo krivi sami, potisnjeni smo v to s strani države, (ta je že od nekdaj precej centralistično usmerjena) kot tudi s strani domačinov samih (...le pridno se uči, da ne boš kmet, kot sem jaz...potem pa se uči in odide...). Minejo leta in pojavi se Kogovski sindrom: število prebivalcev pade s številke 3000 na slabih 1000, od tega večina upokojencev. Pa to ni samo problem Koga, to je pač vseslovenski problem, ki bi ga bilo potrebno reševati že pred leti, ko se je zaznal trend padanja prebivalcev podeželja, ne pa, da so takrat v nebo poveličevali proletariat, delavstvo in tovarne, kmetijstvo pa potiskali v ozadje. Kaj pa ima vse to skupnega s projektom? Nastali položaj je pač priložnost, ki ga lahko tako ali drugače izkoristijo politične stranke. Potreben je povod za razpis projekta, neka megalomanska zamisel, ki preusmeri tok denarja iz enega v drug žep... STRAN 24 PROJEKTI IN ODZI VI Res je, da Kog ni najboljši primer zdravega kraja. Ni mladih ljudi (starejši pa bolehajo tako v Ljubljani kot v Metliki in Kogu, skratka povsod). Veliko zdravega prebivalstva je pobrala druga svetovna vojna, predvsem regrutacija v nemško vojsko, nekaj vpliva je imel tudi rudnik premoga v Presiki, kjer je zdravje izgubil marsikateri kogovski mladenič, ne smemo pozabiti na precejšnje količine škropiv, s katerimi imajo opravka Kogovčatii (kdaj je kdo videl zadnjega raka v Trnavi in Šantavcu?,...svoj čas je Kmetijski kombinat preizkušal celo škropljenje z letalom...), prisotna pa sta seveda tudi neprimerna prehrana in alkohol. Vendar je šla raziskava dr.Mateje Kožuh Novak o zdravju kogovskega življa v skrajnost. Zaradi alkohola in velike revščine naj bi bilo stanje na Kogu zelo zaskrbljujoče. Rešitev: razvoj turizma. Gospa doktorica ve, da je mogoče statistične podatke prikazati tako, kot se ti vzljubi. Izpustiš ta ali on parameter, pozabiš na kakšno posredno spremenljivko, pa že izgleda stvar čisto drugače. Pokažeš to statistiko javnim občilom (časopisom, televiziji), prikažeš sliko iz določenega najbolj revnega vaškega kota, prikličeš primerne sogovornike in dobiš izdelek, ki je bil viden v Tedniku na nacionalni televiziji pred meseci ali pa večkrat predstavljen v časopisih (seveda statistično podprt). Kdo pa konec koncev gleda statistiko? Kdo sploh pride do podatkov? (Saj res: kako si, gospa doktorica, dovolite brskati po mojem zdravstvenem kartonu? Ste mogoče moj osebni zdravnik? Ste bih mogoče osebni zdravnik kateregakoli izmed umrlih Kogovčanov? Ne diši tukaj malo po manipuliranju z osebnimi podatki kar tako po dolgem in počez? Vam mogoče državna funkcija omogoča dostop do takih podatkov? Lepo, da ste si potem vzeli v službi čas ravno za našo vas...) Zdaj pa, draga koordinatorica... Izdelki predstavljeni na televiziji in v časopisih so bili zelo ponižujoči. Ali veste, da so me spraševali: "Ali nisi ti doma s Koga? Se boš selil tja, čeprav ljudje tam tako hitro umirajo? Ali ne veš, da ženske tam umrejo kar šest let prej kot drugje?"... In sem jih potem prepričeval, da ni tako hudo...Kog je bil predstavljen z najbolj revne strani, bolehen, alkoholiziran, lačen, skrajno neizobražen in brez osnovnih povezav, pa še čudna smrt preži nad Kogovčankami...V glavnem skrajnost, še posebno vidna pri Tedniku, ko si niste mogli pomagati s kogovskimi mrliči in ste nekaj mrtvih žensk kar uvozili iz sosednjih krajevnih skupnosti, da bi bila slika kar najbolj črnogleda. Nepoučeni gledalec in bralec vidita v vsem samo KS Kog. Ampak to je bil del vašega projekta: analiza in prikaz 'bankrota', da se lahko začne sanacija. Tako se pojavi rešilna bilka, ki jo imenujete Turistični projekt Kog ter še cel kup nam znanih in neznanih projektov, ki bodo s svojo uresničitvijo izboljšale zdravje na našem koncu slovenskega podeželja (to je bil namreč cilj in smoter vašega projekta). Zamislite si: turizem naj bi rešil vse. Pri zdravniku ti res marsikdaj rečejo, da si privošči par dni oddiha, pa kakšen skok na malo višji vrh, nikoli pa ti ne priporočajo, da odpri turistično kmetijo. Delo na njej je lahko precej stresno, saj že opravljanje navadnega kmečkega dela ne krepi preveč kmetovega zdravja. Če naj bi bilo zdravstveno stanje na Kogu res tako porazno, potem zagotovo ne bi potrebovali v prvi vrsti vedoželjnega turista, ki nam bo s kolesom prikazal svoje zdravo telo in kondicijo, ampak vsekakor prej primerno zdravstveno oskrbo. STRAN 25 PROJEKTI IN ODZI VI Saj res, pa izobrazbo potrebujemo. Turistično usmerjeno seveda, da bomo znali tržiti naš Kog. Prav take rešitve nam ponujate. Poglejte si samo program oziroma njegov del 'Kaj je bilo stoijenega v času projekta': * opravljena je bila anketa: Kogovčani smo izvedeli pač kruto resnico, da smo stari, neizobraženi, bolni in si želimo turizma (v anketi pač nastaviš taka vprašanja in možne odgovore, da so blizu zaželenim in v primeru projekta potrebnim) ® leta 1996je pet mladih krajanov preko javnih del urejalo naš kraj, zbiralo podatke o potencialnih turističnih ponudnikih, o zgodovini kraja ter skušalo v poletnem času združevati kogovsko mladino...: Ubogih pet mladih krajanov je bilo ne vedoč v javnih delili samo zato, da je oskrbelo podmladek komunistov - Mladi Forum Združene Liste, ki si je v naših krajih privoščil počitnice pod pretvezo nekakšnega za naš kraj koristnega dela. Časi delovnih brigad so že zdavnaj mimo, s čimer se pač ta mlada skupinica (danes že precej razvpita socialistično in marksistično usmerjena skupina, ki za vsako malenkost že poziva mlade k revoluciji, uporu in orožju) takrat ni sprijaznila. Pri nas je bila dobrodošla, še več, okrepila je kogovsko zdravje v okviru projekta... * dva projekta sta bila potrebna, da je skupina 30 do 50 krajanov obiskala in si ogledala primere kmečkega turizma pri nas in v tujini: Ampak znanje in primeri brez prave volje do dela in osnovnih sredstev niso dovolj. Vedno je treba začeti z motiko, ¡krampom in dobro voljo, česar pa se ni treba učiti v Avstriji... * izdelane so bile turistične ponudbe: Te pa niso realne, česar se najbrž zavedajo tudi sami ponudniki. Izdelane so pač bile, ker je tako narekoval projekt in ker z nečim pač moraš nastopiti pred mediji. Za njihovo uresničevanje pa bi bilo treba narediti več, kot le napisati, kje kaj dobiš in koliko ponudba stane. Ostalo (razen izobraževanja upokojencev) pa se bolj in manj tako ali tako nanaša na sam projekt Turistični produkt Kog, ki ste ga imenovali enkrat tako, drugič drugače, samo da bi prišel kakšen cekin več na račun osnovnega projekta... Kdo je (bo) kriv za neuspeh... Pred tremi leti je bil Kog po vaše potreben korenitega zdravljenja, danes je to turistični produkt ki se prodaja sirom po Sloveniji. Težko je verjeti, da se je zdravnica čez noč prelevila v turističnega delavca. Najbolj pa me moti, da si lahko privošči celo to, da v enem časopisu še vedno objavlja grozljive statistične podatke o stanju Koga (kot zdravnica), čez čas pa se zopet podpiše pod članek, kjer predstavlja Kog kot lep, zdrav, domač, od zdravja pokajoč kraj. Kogovčani pa so, veijemite, ostali enaki, kot pred tremi leti. Projekt je zaključen. Po pilatovsko ste si «mili roke, ker je neuspešen (kar ste sami spoznali, sicer bi dobili še kaj sredstev - CRPOV). Zato ste za neuspeh kmalu začeli krivili politična nesoglasja. Tudi nadaljnji razvoj takoj obsodite na propad zaradi političnih nasprotij. Projekt je bil političen (ZLSD), v Času demokracije pa je utopično pričakovati, da se bodo z njim strinjale vse stranke. Ampak vi (mislim na celotno stranko) ste pač vajeni bolj trdih prijemov, enotnega oziroma enega mišljenja in vsaka drugačna pobuda vam ni STRAN 26 PROJEKTI IN ODZI VI všeč. Poiskati je potrebno skupni(!) interes, kot ste tudi sami zapisali. To pa ni turizem na Kogu. Kot znana feministka brez klica o enakopravnosti žensk niste mogli zapustiti Koga. Ženske je treba potisniti v ospredje, kar v svet krajevne skupnosti ali pa v občinski svet, da bodo soodločale. Pozabljate pa na to, da je temelj kmečke družine mati, ki doma gospodinji, skrbi za otroke (da jih ni treba že pri letu in pol kolektivizirati v vrtcu) in s tem za zdrav naraščaj v kraju, skrbi za okolico kmetije in s tem za zdrav turistični izgled kraja, manj pa ima časa za politično delo, h kateremu agitirate. Imela pa bi ga, če bi vi podprli možnost triletnega porodniškega dopusta in s tem zagotovili stalen dohodek kmečki materi vsaj za tri leta. Ali pa, če bi se odločala za namerne splave, ki jih tako glasno zagovarjate kot 'pravico odločanja o svojem trebuhu'. Se kdaj vprašate o zdravju Slovencev čez petdeset let, če bodo le ti poslušali samo vas. Malo vrnjene spodbude... Tri leta ste posvečali veliko časa in energije temu projektu. Pa se sam ne čutim nič dolžnega za to vaše delo. Bil sem del velikega poskusa brez prejšnje lastne vednosti. Tudi sam projekt me ni prepričal, da se izključno zaradi njega preselim nazaj na Kog. Igrali ste se z nami, raziskovali in se učili, pa mislim, da tudi kaj zaslužili. Kogovčani pa so pomagali. Pridite k nam še kdaj, pa ne kot turistična delavka, ampak kot turistka. Spodbudite tako kot nas še svoje otroke, da se priselijo na Kog. Zagotovo bodo za ceno podpovprečnega ljubljanskega stanovanja dobili kar lepo kmetijo. Lahko odprejo tudi kmečki turizem: pomagala jim bo država (kakor obljubljate), občina, krajevna skupnost in krajevno turistično društvo. Če imajo visoko izobrazbo, pa naj kupijo še kakšen avto, saj se bodo v službo vozili precej daleč. Za zdravo podeželje, kakor sami trdite, rabimo mlade ljudi, otroke in turizem... Ivan ŠKRLEC mL STRAN 27 PROJEKTI IN ODZI VI ilNANČNO POROČILO TEDNA TURIZMA ( TT ) Kar nekaj vprašanj se sliši, kako je potekalo financiranje TT na Kogu od 22. - 29. 08. 1998. Vsi vemo, da je v okviru TT bilo združenih več nosilcev, tudi zato je bilo moč izvesti tako velik projekt na Kogu - Marsikdo namiga zavida. Kaj vse je bilo storjeno: Vhodne table,ureditev trikotnikov in stojal,postavitev kolesarske steze , trim steze in označbe na razglednem stolpu, izdelava zgibanke,izdelava razglednic, pogostitev nastopajočih,stroški prireditve,izdelava fotografij, objave in reklame. ■■ t". " • Kdo so prispevali sredstva, delo in material za Teden Turizma: ObčinaOrmoži Krajevna skupnost Kog Turistično društvo Kog Center za promocijo turizma Ljubljana Slovenska Fondacija Ljubljana Ljudska univerza Ormož Prodaja majic in razglednic Prihodki od hrane in pijače Prostovoljno delo in material krajanov ob pogostitvah pri grbih Prispevki za srečolov. Namenski prihodki in odhodki za Teden Turizma so pokriti, nekaj sredstev bo Turističnemu Društvo ostalo za nadaljnje aktivnosti. Končno poročilo bo podano na seji TD, ko pridejo še prilivi iz projektov. Zdravko HLEBEC STRAN 28 PROJEKTI IN ODZI VI RAZMIŠLJANJA OB TEDNU TURIZMA NA KOGU S prireditvijo Tedna turizma in prijateljstva na Kogu smo želeli doseči v projektu KREPITEV ZDRAVJA NA PODEŽELJU več ciljev: - prikazati pestrost turistične ponudbe Koga in okolnih krajev, - povezati več krajevnih skupnosti v skupnem turističnem nastopu, - izboljšati sodelovanje mejnih krajev na obeh straneh hrvaško-slovenske meje, - pritegniti turiste iz bližnje in daljne okolice; - izpeljati poizkusili projekt stacionarnega turizma na Kogu, - pritegniti domov rojake, ki so se razšli po svetu, - pritegniti mlade Kogovčane v turistično ponudbo in - popestriti življenje na Kogu, saj je bila v anketi, ki ste jo izpolnili pred meseci, ena od najbolj pogostih ugotovitev, da se na Kogu nič ne dogaja. Z mojega zornega kota je prireditev izjemno uspela. Da lahko v tako majhnem kraju daleč od velikih centrov v enem tednu zberete na različnih prireditvah več kot 3000 ljudi, ni šala. Občudujejo vas vsi, ki se na tovrstno delo spoznajo. Nemara, da bo nekdo rekel, da so bili med obiskovalci skoraj sami domačini. Tudi domačini so lahko turisti in kupci storitev in proizvodov, če jih znamo primerno ponuditi. Nekdo mi je kritično dejal, da je prireditev uspela samo zato, ker so kogovske ženske zastonj kuhale in pekle. Nedvomno, da so bile otvoritve vaških grbov med najbolj obiskanimi in odmevnimi dogodki. Vsi tisti, ki ste sodelovali pri njih, ste se izjemno izkazali. A nedvomno gre morda največja zasluga za uspeh maloštevilnim organizatorjem, ki so z večmesečnim delom pridobili vse sodelujoče, tudi imenitne vaške kuharice, ki so zbrali sredstva za turistične obeležke Koga in zagotovili, da so bili pravočasno na voljo (kogovski logotip, zloženki, table, razglednice, majice), ki so poskrbeli, da so se prireditve vrstile druga za drugo brez večjih spodrsljajev, da nas muhasto vreme ni preveč motilo in ki so poskrbeli, da je postal Kog znan celi Sloveniji. Starši in stari starši so bili nedvomno ponosni, ko so gledali svoje nadebudneže, kako dan za dnem plešejo v vročini, na travi, na asfaltu. Da so se tako imenitno odrezali, je bilo potrebno veliko truda vaše neutrudne organizatorke kulturnih dogodkov na Kogu. Veliko dela so opravili vsi tisti, ki so si prizadevali ustanoviti Društvo prijateljev Koga. Izjemno ste se izkazali kogovski upokojenci. S številnimi prireditvami, kjer ste sodelovali, ste dokazali, da res lahko pomagate svojim otrokom pri popestritvi turistične prireditve. Petje, folklora, tudi športno tekmovanje - to je vse del moderne turistične ponudbe. Pozabiti pa ne smemo tudi na tiste, M so tako skrbno urejali cvetlične gredice na vhodih v vašo krajevno skupnost. Tudi njihov prispevek je pomembno prispeval k turistični podobi Koga. Za vse to delo ni bil plačan nihče (če izvzamemo skromno plačilo delavcev v javnih delih). Vse to delo je bilo opravljeno prostovoljno z veliko entuziazma in želje, narediti kaj za svoj kraj. STRAN 29 PROJEKTI IN ODZI VI Seveda pa smo naredili kar nekaj napak, a nobena ni takšna, da bi se je ne dalo popraviti. Kog je daleč od velikih centrov. Turisti lahko pridejo k vam le za cel dan. Zato bi morala biti turistična ponudba organizirana čez cel dan. Več razstav bi lahko imeli, da bi zadržali turiste, ki pridejo čez dan (lovska, razstava kogovske favne in flore, cvetlična razstava, razstava kogovske zelenjave in ozimnice, razstava kogovske zgodovine, ipd.). Res jih letos ni bilo dosti, a ti ponesejo besedo o Kogu v svet Nenajavljeni obiskovalci niso vedeli, kam bi šli jest. Nikjer ni bila napisana kogovska kulinarična ponudba, nikjer ni bilo nikogar, ki bi te ljudi usmeijal. Nobenih pisnih napotkov ni bilo, kje so kulinarični in vinski ponudniki. Nikogar tudi ni bilo, ki bi turistom povedal, kje in po kakšni ceni lahko kupijo razstavljena vina. O vsem tem smo se v pripravi na teden turizma pogovarjali, pa smo pozabili narediti. Zmanjkalo nam je časa in denarja za kvaliteten smerokaz na razglednem stolpu. Nekaterih pomembnih rojakov - kulturnikov, ki so nam ponudili, da nam pomagajo pri kulturni ponudbi, nismo znali izkoristiti. Nekaj načrtovanih prireditev je odpadlo, ali pa smo jih prestavili na drug čas. O tem obiskovalcev nismo dovolj obvestili. Ni nam uspelo /.motivirati mladih, da bi naredili zabavno prireditev za mlade. Tudi trim stezo, ki so jo mladi sami pripravili s prostovoljnim delom, smo pozabili primerno obeležiti. Predvsem nam je zmanjkalo energije za primerno obeležje zadnjega dne. Zaključek obeh Phare projektov bi moral biti vsebinsko bolj bogat. Tu sva pogrešila predvsem voditelja obeh projektov. Pozabili smo javno počastiti vse tekmovalce na športnih tekmah. Smo dovolj zainteresirali rojake, ki so se posebej potrudili in prišli za cel dan na Kog? Smo naredili dovolj za prodajo majic in dopisnic? Ni nam uspelo zainteresirati sosednjih termalnih kopališč, da bi v tednu turizma poslali na Kog svoje turiste. Smo naredili dovolj za njihovo motivacijo? Morda bi se tu (dnevni turisti iz sosednjih termalnih toplic bi lahko bili najboljši odjemalci vaše turistične ponudbe, saj prihajajo vse leto) morali vključiti znani kogovski vinogradniki in gospodarstveniki. Smo tu dovolj izkoristili rojake, ki zasedajo pomembna mesta v slovenskem gospodarstvu? Smo se dovolj potrudili s pilotsko skupino stacionarnih turistov? Pokvarjen bojler v vikendu ni nič hudega, slej ko prej ga popraviš, za turista, ki pride za en teden, pa je lahko zaradi tega pokvaijen ves dopust. Iz Hrvaške je prišla zadnji dan na pogovor županov močna delegacija. Z naše strani je prišel župan Ormoža sam (iz Ljutomera ni bilo nikogar) in še on je predčasno odšel. Za ta neuspeh sicer niste krivi Kogovčani, a zanemarjanje dobrih odnosov s sosedi, ki se jim godi slabše kot nam, bo udarilo prav vas. STRAN 30 PROJEKTI IN GDZFVI Vse te pomanjkljivosti bi se dalo odpraviti, če bi v organizacijskem odbora sodelovalo več ljudi, če bi si bremena enakomerno porazdelili. To se da drago leto zlahka popraviti. Upam, da se vsaj nekaterim kogovsktm ponudnikom vsa ta prizadevanja kratkoročno že poznajo. Ali bo imelo to delo dolgoročni odmev, je odvisno od nadaljnjih prizadevanj v kraju samem Turistično društvo se mora čim prej sestati in pripraviti program celoletnih prireditev na Kogu. Društvo prijateljev Koga mora pevzeti obveščanje rojakov po svetu.. V delo se morajo aktivnejše vključiti vsa številna kogovska društva. Slišala sem, da ste imeli na Kogu septembra kostanjev piknik. Ste povabili člane društva nanj? Jaz vabila nisem dobila. Čim prej morate zaupati enemu krajanu ali krajanki trženje skupne kogovske ponudbe. Ta mora biti tisti, ki proces poganja naprej. Imate že človeka, ki se za to izobražuje, samo zaupati mu je treba: Za turistične skupine morate pripraviti skupno turistično ponudbo, ker vam ta dolgoročno prinese več dobička^ kot če vsak nastopa sam . Imate jo napisano, na promocijskem dnevu ste jo že preizkusili in ste se imenitno obnesli. Poizkusite pripraviti občinske uradnike, da bodo organizirali regionalni posvet o turizmu. Prireditev na Kogu je pokazala , da imate v teh krajih izjemno pestro kulturno ponudbo. Termalna kopališča bi lahko to izkoristila iii ponudila vsak dan svojim turistom obisk katerega izmed vaših krajev. Prisilite župana, da boste tudi v teh krajih deležni nepovratnih sredstev, ki jih Ministrstvo za kmetijstvo ponuja v projektu CRPOV. V projekt vinskih cest smo končno uspeli zriniti tudi Kog. Ne pozabite, da je v tem projektu moč vsako leto dobiti sredstva, če imate seveda domiselne programe. In prav na koncu, ne pozabite skrbeti za vsa obeležja, ki ste jih napravili, za gredice, ki ste jih lani izkrčili, za to, da boste imeli vsaj dva ali tri krajane, ki bodo znali kadarkoli povedati kaj zanimivega o zgodovini Koga na razglednem stolpu. Pritisnite na občino, da boste spet dobili možnost, da bo nekaj krajanov delalo v javnih delih, saj se da številna drobna dela pri vzdrževanju zunanje podobe kraja opraviti le z dnevno zaposlitvijo nekaj delavcev. Za razvoj turizma v , svojem kraju bo to delo moralo biti opravljeno; lahko ga opravite s pomočjo državnih in občinskih sredstev ali pa ga boste morali opraviti prostovoljno. Razmišljajte o tem, kako bi lahko uredili v Košarkini hiši spominsko sobo kosovskim pesnikom, pa generalu Majstru, kako bi lahko naredili muzej kmečkih orodij, ki ste o njem že razmišljali, pa Čebelarski muzej in še kaj. Zberite se vsi, ki imate proste stanovanjske kapacitete in naredite skupno ponudbo za turistični trg, Letošnjo promocijo lahko drugo leto ponovimo, če boste imeli za ponuditi kaj novega. Uredite knjižnico, ponudbe za podaritev knjig že imate. Stacionarni turisti imajo radi knjige, ko pada dež. Zelo veliko možnosti imate, prodati svoje pridelke, izdelke in usluge doma, na Kogu. Le nadaljevati morate z začetimi aktivnostmi in izboljšati .medsebojno sodelovanje. Želim vam veliko usp^f Seveda šem pripravljena pomagatPhM vnaprej, y kolikor mojo pomoč potrebujete. Mateja KOŽUH NOVAK STRAN 31 ^ PROJEKTI IN ODZI VI TURIZEM IN KOG Krasne vinske glej gorice... Pa tudi vse ostalo, kar stoji ob njih in kar gre z njimi vštric. Slovenska nacionalna koordinatorica za promocijo zdravja je svetovala, naj se Kog razvije s krepitvijo turizma. Menda izumiramo ali nekaj podobnega, pa seje potrebno zato potruditi, da naš kraj prehitro ne izgine z obličja Zemlje. Torej turizem... Ja kaj pa naj Kog sploh ponudi vrlim turistom? Vino, kaj pa drugega... Na Kogu je poleti nastopil čas kolektivnega, bolje rečeno kolhoškega turizma. Že sam projekt z naslovom S SKUPNIM DELOM DO HITREJŠEGA RAZVOJA (na račun katerega je prišlo skoraj 2.000.000 SIT, čeprav je težko razvideti kdo je sam nosilec projekta in s tem odgovoren za namensko porabljen denar) nam daje slutiti, da gre za staro socialistično načelo: stopimo skupaj, delajmo skupaj, veselimo se skupaj in kar bomo pridelali, si skupaj tudi razdelimo (tako, bratsko, ne po enakih deležih). Star, zelo dobro poznan način samoupravljanja s skupnim premoženjem, ki pa se ni nikjer dokazal in katerega skušajo preko turističnih projektov stare sile nekako skozi stranska vrata vsiliti Kogovčanom. Vrhunec turizma pa je bil Teden turizma in prijateljstva na Kogu. Pa ni šlo le za teden, temveč kar za cel mesec priprav in razmišljanja, kako na Kog privabiti turista. Turizem kof podjetje Glavna pomanjkljivost projekta je ta, da še sedaj ni določena ciljna skupina potrošnikov v našem primeru turistov. Sam razumem turistično dejavnost zgolj kot podjetje: Najprej moraš imeti zamisel. Ta mora biti izdelana do podrobnosti in se mora roditi v glavi nosilca podjetja. Ni dovolj, da imaš samo voljo do dela, potrebno je vedeti, kaj boš delal, kdo bo sploh kupil, kar proizvajaš, kje je trg (blizu, daleč), kje boš delal in če boš sploh lahko (glede na varnostne, ekološke, politične, geografske in ostale gospodarske in negospodarske dejavnike), koliko denarja rabiš za začetek in kdaj se ti bo ta denar povrnil. Od vsega naštetega na Kogu vemo samo to, da se bomo šli turizem (torej kaj) in da bomo dobili denar iz projektov. Pa poglejte, kaj ste (nosilci projektov) pozabili: ne veste, kdo je ciljni turist. Potrošnik dobrin - ciljni turist Menda so to kolesaiji, ker poteka sedaj po Kogu kolesarska steza. Ampak le ti ne pijejo alkohola, torej zaslužka pri pridelovalcih vina kaj prida ne bo. Steza za kolesarje je taka (je ni), da jo vsak nedeljski kolesar najde takoj za vogalom svojega doma. Kaj se pa razlikuje kolesarjenje po Kogu od kolesarjenja po Podčetrtku ali spodnjem Dupleku. Edino malo bolj nevarno in stresno je, ker pač sama asfaltna prevleka in širina kogovskih asfaltov ne omogočata varnega kolesaijenja. Ste vedeli, da lahko kolesar na kolesu doseže hitrost STRAN 32 PROJEKTI IN ODZI VI tudi do 100 km/h? Hočemo le te na Kogu? Ali tiste počasne, ki se bodo vozili od vihotoča do vinotoča ter poskušali dobro kapljico, prenočišč pa ni, če je teh kapljic preveč. Torej -kolesarska steza na Kogu (zelo slabo označena!!) je na LASTNO ODGOVORNOST. Še to: zakon prepoveduje vožnjo s kolesom izven urejenih površin (po gozdovih, kolovozih in podobno), če tega izrecno ne dovoli lastnik parcele (v vednost). Potem pa si ogledaš povabilo na kolesarjenje in ostale turistične prireditve: do Ormoža se pripelješ z vlakom, potem pa je 15 km vzhodno vas Kog....(kjer se pač vse to dogaja). Zopet neizdelan načrt: pozabili ste na infrastrukturo. Nikjer in še enkrat NIKJER ni zapisano, kako pa sploh prideš iz Ormoža na Kog. Z avtobusom? Tudi lahko...Vendar pa Kog nima niti postaje v pravem pomenu besede. Še voznega reda ne premore, da bi - npr. od dolgega kolesaijenja izmučen kolesar - lahko prišel ob pravem času nazaj na tisti vlak, ki ga čaka v Ormožu. Če se z avtobusom ne voziš redno Je lahko lovljenje tistega pravega prava avantura. Rabimo torej avanturističnega kolesarja. Ti pa svoje drage konjičke poganjajo navadno po nekaj desetin kilometrov daleč, čez prelaze, na vrhove in razen kakega vitaminskega napitka ne potrošijo veliko. Niti nimajo denarja...Tako je dobiček kolesarske steze ničen. Imamo pa jo (kar nekaj let, odkar je na Kogu cesta...). Turist je danes zelo izbirčen. Kdor ima denar, temu ni dovolj, da samo dobro je in pije. Hoče tudi kaj videti. Je mobilen. Trend svetovnega turizma ni v sindikalnem turizmu (večdnevnem sedenju na istem mestu), temveč v mobilnosti. Danes tukaj, jutri tam. Predvsem pa ima turist denar, za katerega hoče dobiti največ: dobro (eksotično) hrano, pijačo (ki mora biti draga, drugače je ne ceni), prenočišče, ki mora imeti vsaj barvni TV, če že nima savne, fitnes studia, bazena,,..Tak turist nima na Kogu kaj iskati ker mu nima Kog ničesar ponuditi (razen fižolove župe in mogoče tikvinih pogač, na katere pa gost zopet noče čakati dlje kot 15 minut). Če se ustavi pri nas, ni to nič drugače, kot če gre v Trojanah na krofe (tudi tam je lep razgled, pa ljudje so prijazni, pa še krofe imajo. ..). Pozabimo torej na turista z debelo denarnico (torej tudi na tujce). Na Kog pridejo lahko samo turisti, ki jim je všeč dobra vaška veselica, na kateri ne manjka ne pijače, ne jedače, ne pretepa. To pa niso turisti, temveč predvsem domači ljudje in pa ljudje iz sosednjih vasi. Če iščete dobro ciljno skupino, je tu namig: v Sloveniji še ni organiziranega parkirišča oz. počivališča, na katerem bi se lahko ustavili lastniki avtodomov. Trenutno je ta vrsta turizma v porastu (predvsem v Nemčiji, na Nizozemskem in v Skandinavskih državah). Narediti bi morali samo dobro (zavarovano) parkirišče, osvetlitev, določiti turistično in ekološko takso, priključek na elektriko in vodo, sanitarije, reklamo in postaviti nekaj poštenih tabel tam v bližini Ptuja in Slovenske Bistrice. Tak turist pa lahko tudi kaj popije, ker vozi posteljo s sabo,prav tako kolesa. Pa tudi naslednje leto se bo ustavil na poti na moije, če mu bo pri nas všeč ... STRAN 33 PROJEKTI IN ODZI VI Podjetje m kapital Podjetje potrebuje tudi kapital. Kdor je nosilec kapitala, je tudi nosilec dobička. Če im^o na Kogu vinptoč v osebni lasti, potem je lastnik dobička (ali izgube) lastnik. Kdo pa je lastnik Tedna turizma na Kogu? KS Kog? TD Kog? Kapital je prihajal, kdo sedaj odgovarja zanj? Javno podjetje ne sme, ker ne sme prikazovati dobička... Kateri turistični biro stoji za tem? Kdo je naročnik vseh projektov?... Ko imaš dobro zamisel in kapital ter osnovna delovna sredstva, moraš samo še delati in upati, da se čez nekaj časa vsi stroški povrnejo. Paziti moraš še na dobro in razumljivo amortizacijo, na smiselno šiijenje podjetja, biti moraš pozoren na konkurenco in na trg. V glavnem: opravljati moraš funkcijo dobrega menedžerja, ne pa stečajnega upravitelja, ki skrbi samo za to da tisto kar umira, ne umre takoj in nenadoma. Takega stečajnega upravitelja pa skozi stranska vrata dobivamo prav s Turističnim informacijskim centrom na Kogu (če bo in ko bo...). Kako pa bi lahko bilo, če bi... Ker nočem zveneti kot večni godrnjač, se skušam potruditi tudi za alternativo: omenil sem že ciljno skupino (avtodomi, kampi,...), kapital pa bi bilo pametno vložiti še kam drugam: največja težava prebivalcev našega kraja je ta, da vedno znova čakajo na domu kupca, ki bo kupil njihov izdelek in začel preko njega ceniti njihovo delo. Ne rečem, Kog ponuja res veliko izdelkov. Njihova vrednost bi narasla, če bi se predstavljali na mestu, kjer je frekvenca ljudi večja. Zame bi bilo veliko bolj pametno, če bi se z denarjem, ki je bil namenjen za oživitev turizma v našem kraju, raje sponzoriralo nekaj pomembnejših gostilničarjev, mesarij, hotelov in trgovin v večjih mestih Slovenije (mogoče Obala) seveda pod pogojem, da le ti za sponzorski denar prodajajo izdelke narejene pri nas. Da to ni tako preprosto? Namesto, da koordinatorica celotnega projekta lobira na TV (kjer skoraj vsak mesec poskrbijo za vesti o turistično uspelem ali pa propadajočem Kogu), naj svojo energijo raje preusmeri na gostilničarje. Pri tem seveda ne bi smelo zaostati tudi Turistično društvo Kog. Le-to bi moralo skrbeti le za povezavo, med kupcem in prodajalcem, da ne bi bilo treba kogovskemu kmetu (vinogradniku, mediČaiju....) skrbeti ob svojem prekomernem delu še za trgovino. Če bi veljala pri vseh teh kupčijah poštenost in zmernost, bi tako dobili najprej tržni produkt Koga, pozneje pa še sam turistični produkt Kog (ker če je blago dobro, se hvali samo in kraj nastanka z njim vred). Epilog .. .Pa saj TO je bil namen, se bo slišalo. Namen že, vendar je vse skupaj zelo klavrno izzvenelo. Kogu ne manjka turist in turistični teden. Kogu je,teko kaže, manjkala dobra veselica, na kateri gostu ni potrebno plačati ne za pijačo, ne za jedačo. Ta je potekala cel STRAN 34 PROJEKTI IN ODZI VI teden, vse ostalo, kar se je godilo ob tej vsesplošni veselici, je le pretveza (predstavitev grbov, nogometne tekme, kegljaški turnirji,...). Če je na račun turistov in ne domačega gosta (!!!) kdo zaslužil več kot 100 000 SIT in si to tudi upa javno priznati, vzamem zgornjo izjavo o vsesplošni domači veselici takoj nazaj. Priznam, vsake toliko časa mora Kog imeti tudi dobro veselico (in jo podpiram), samo naj ne bo plačana z evropskim denarjem. O grbih, njihovih lokacijah, razglednem stolpu, tri m stezi in kogovskem prospektu pa... ah, kaj bi, ni vredno besed. Bodo pa zanimiva tema za moje naslednje pisanje, ko jih bo zarasla trava, razjedla ija,...na prospekt pa je bolje pozabiti, ker razen žaijenja Kogovčanov (malo bolj natančno ga preberite, če ga kje še imate) ne predstavlja kraja takšnega, kot je. Rešuje ga le resnično dobra grafična obdelava. Morda pa je prav v tem poanta turizma na Koga - dobra grafika? Ivan ŠKRLEC ml. STRAN 35 PROJEKTI IN ODZI VI KOMU SO NAMENJENE 'TURISTIČNE NOVICE KOGA* IN TURISTIČNI PROSPEKT? Zozkomna dejstvo, da že lep čas niso izšle TNiovice', bom tokrat malo daljši. Poskusil bom biti Čini bolj direkten, predvsem pa, kot vedno iskren, ne glede na to, da me bodo drugače misleci, tisti, M so še pred nedavnim veljali za male bogove, označili z 'norcem'i Takih stvari sem že vajen. Rekel bi, da že vse od osnovne šole naprej, da o služenju vojaškega roka niti ne govorim... Ko sem prvič videl turistični prospekt o Kogu, sem bil nemalo presenečen; zares lepe fotografije, samo brati ne bi smel in bi bilo vse v redu... Že takoj na začetku je velika, predvsem pa neodpustljiva napaka, ki je domačin nikakor ne bi smel narediti. Ce bi bila Trnava mejni potok, kot trdi avtor teksta, bi bilo tri četrtine KS Kog na Hrvaški! Med drugo vojno pa naj bi bila pod Kogom tudi meja z NDH! Ja, pod Kogom, drži. Samo ne vprašati za oddaljenost! Pod Kogom je lahko tudi marsikaj drugega, na primer Sarajevo in še in še bi lahko našteval! Zakaj pišem? Zaradi opravičila, ki je bilo objavljeno v Turističnih novicah Koga' in zaradi tega, ker so mi nekateri dejali: "Ja, kaj bi rad, saj se ti je opravičil?!" Sam nisem niti pričakoval, še manj pa zahteval opravičilo. Pričakoval sem, da se bo napaka popravila, pa se ni. Še več - v reviji 'Vzajemnost' je bil objavljen članek o Kogu in seveda mejni potok Trnava. Se res norčujete iz nas? Kaj drugega si ne vem predstavljati! No, pápe vrnimo k opravičilu. Sedaj res pričakujem opravičilo. Pa ne zaradi napake glede Tmave, kajti napaka je možna, nenamerna, laž pa je namerna in opravičilo pričakujem zaradi laži! Sam sem namreč poklical v tiskarno in jih vprašal, kako je mogoče, da je prišlo do take napake. Poslali so mi pisno pojasnilo, ki ga bom še dolgo hranil in ga tu tudi prilagam: kopijo seveda! Glede meje z NDH in 'Sv. Bolfenk nad Središčem ob Dravi', kar je 'motilo' pisca teksta T. Luskoviča pa le to: nikjer nisem zasledil 'nad' pač pa 'pri'. Res pa je, da je Sv. Bolfenk obstajal dosti pred našim rojstvom, ko pa sva se midva z avtorjem opravičila in turističnega prospekta začela zavedati svojega obstoja, več ni pisalo ne Sv. Bolfenk, bodisi nad, oziroma pri Središču ob Dravi, pač pa Kog pri Ormožu, kar pomeni, da naju to ni moglo motiti, ne enega in ne drugega? V teh zadnjih, turističnih Novicah sem naletel na toliko napak, da meje groza! Najhuje je to, daje nekdo pokasiral sredstva iz programa 'Phare in Taeis' in to 1.823.290,00 SIT! Cilj projekta pa naj bi bil 'z UČENJEM usposobiti posameznike'. Ja, gospodje, osnova izobraževanja je opismenjevanje! Prepričan sem, da je le to potrebno, glede na napake, ki sem jih našel jaz, kaj bi šele videl, ali pa mogoče tudi je, kakšen slavist... Groza! Upam lahko le, da ste te Novice razdelili samo domačinom. Nikoli nismo hodili 'na Gomilo', pač pa v Gomilo, so Gomilanari, Kogovčanari, Jastrebški, Ladenčanari... Prepričan sem, daje nadaljevanje nesmiselno. Dokaj čudno je tudi opisovanje kmetij, na primer tiste, ki je v Vasi Mali Kog'. Ta vas ni označena nikjer. Pojasnili mi so, daje v vseh vojaških specijalkah, kar je možno. Sam ne vem, saj sem bil izredno slab vojak, tako, da mi vojaške specijaike nikoli niso bile STRAN 36 PROJEKTI IN ODZI VI dosegljive. Prepričan sem, da tudi mnogim turistom ne! Turisti se poslužujejo predvsem avtokart, pa tudi v telefonskem imeniku nisem našel te vasi. Nekatere ponudbe so prav mamljive, glede na to, kaj vse ponujajo; in to le domače. Koliko vrst pogač! Za vse to je potrebno imeti dosti sira in smetane, kar seveda zahteva, da imaš več krav, ki so po možnosti dobre molznice! Le-te bi si seveda prav rad ogledal pri ponudnikih. Kar se pa tiče vaških grbov, si upam trditi, da so nekako vsiljeni. Prepričan sem, da bi se na marsikaterem podstrešju dalo najti kakšen porumenel zvezek, kjer so napisani verzi, ki jih je napisal kak domačin, bodisi v veselju, razočaranju, lahko pa tudi v alkoholni omami. Nekateri se pač nočejo izpostavljati. Vsekakor pa bi za grbe moral biti kak razpis, pozneje pa tudi javna razprava. Nekoč se je pela pesem o Vodrančarih in njihovih bikih. Zakaj vas Vodranci ne bi imela v grbu bika?! No, sedaj pač je, kar je, samovolja pač... Komu služi 'most prijateljstva', ne vem. Vem le to, da se večina krajanov preko mosta ne sme peljati, saj je to ilegalni prehod preko državne meje. Komu je torej namenjen? Kaj je bolj potrebno, oziroma pomembnejše za razvoj turizma? Tu in tam kaka gredica z rožami, table z vaškimi grbi, ali pa lepo vzdrževane in varne ceste? Zakaj prav v času turizma ni bilo pokošeno pokopališče? O tem pričakujem odgovor sveta KS in njegovega predsednika. Opisati pa želim še en primer, ki je za nekatere zelo boleč. Nekaj dni po koncu 'tedna turizma' je k meni prišel moški, ki mu je umrla mati. Povedal je, da naj bi bil jaz zadolžen, da moramo pripraviti pogrebni govor. Odgovoril sem mu, da jaz nisem zadolžen za nikakršne govore. Prosil me je, če lahko od mene pokliče predsednika sveta KS Kog, kar sem mu tudi omogočil. Na drugi strani je dvignila njegova žena, ki mu je jasno odgovorila, da 'oni' nimajo nič s tem. Potem je klical še drugega, ki pa seveda spet ni imel časa. Moški se je sesedel na stol in zajokal. Ni vedel ne kod ne kam, pokojnica je bila njegova mati. Nazadnje se mi je zasmilil in obljubil sem mu, da bom govor napisal in tudi prebral, čeprav sem pokojnico v resnici le bežno poznal. Tu se mi zastavlja cel kup vprašanj. Cel teden je bil čas govoriti pred ljudmi in se smeškati v TV kamere. Ja, seveda, tam so se vam smejali, v vas je bilo uprtih veliko pogledov, pa še ploskali vam so! Ustanovili ste 'Društvo prijateljev Koga'. Kaj mislite, gospodje, s kakšnimi občutki je odšel z Koga ta človek. Z lepimi? Je ženska, mati treh otrok, res tako malo vredna, da ni bilo časa, ali pa je morda bila premalo pomembna oseba, morda ni bila v pravi stranki? Sram naj vas bo! Bogomir LUCI STRAN 37 PROJEKTI IN ODZ j VI BOGOMIR LUCT JASTREBCI15 2276 KO Ö Zadeva: Odgovor na dopis g. Bogomiija Ladja Dne 24.09.1998 srno prejeti Vaš dopis v katerem nas opozasjate na opravičilo g. Luskoviča /katerega vsebino ste tudi poslali/ ter ms prosite za obrazložitev napake. Povem V am lahko, da sla Ma pri nas gospoda z turističnega društva KOG - g. Luskovič in predsednik katerega itnena žal ne verno. Materiale za turistični prospekt sta prinesla na disketi, kar pomeni, da je naš fant oblikoval in postavljal prospekt iz že prinešesoih materialov. Ko je bil prospekt idejno računalniško postavljen, sta gosjoda dobila mateh print / korektura barve in slik / ter računalniške prišle besedila Torej je bila korektura pred tiskom optavijsu& m pregledana. Lep pozdrav! M0davž} 30.09.1998 FLORJANČIČ TISK do.a FLORJANCIC TISK d.o.o. Nad izviri 28 2204 Miklavž tel.: 062 692 538 tel.: 062 692 425 RAČUN ŠT. DATUM: VALUTA. STRAN 38 PROJEKTI IN ODZI VI USPELI SMO SE VKLJUČITI V PROJEKT VINSKIH CEST V okvira JERUZALEMSKE vinske ceste si je občina Ljutomer uspela na Ministrstvu za kmetijstvo zagotoviti del sredstev, ki jih bo namenila za projekte in označitve. Ker v to vinsko cesto sodi tudi Kog, bomo tudi mi deležni načrtovanih pridobitev. Ponosni smo, da je pobuda za uspešno aktivnost prišla s Koga. V Krajevni skupnosti Kog smo dodatno zaprosili za sredstva v okviru te vinske ceste. Zagotovili smo si jih za sanacijo divjih odlagališč, za izdelavo idejnega osnutka rekreacijskega centra na Kogu in za opremo turistične informacijske pisarne. Nameravali smo zaprositi tudi za sredstva za izdelavo idejnega projekta popravila Košarkine hiše, vendar smo morali idejo opustiti, ker še nismo dobili soglasja. Vabimo vse, ki lahko kaj naredite, da bi se Košarkina hiša popravila in bi del prostorov lahko izkoristili za turistične dejavnosti. Drugo leto nameravamo zaprositi tudi za sredstva za ureditev in obeležje kogovskih studencev. Vabimo vse lastnike zemljišč, na katerih ležijo studenci, da se nam v pripravi te akcije pridružijo. Zdravko HLEBEC STRAN 39 V SPOMIN BESEDE ZA LIDIJO Vse kar lepo je, Miro konča se... ... zbogom zdaj sonce mojih sanj. S temi izbranimi besedami sva s hčerko Nino plaho pričela zadnje slovo od Rubinove Lidije ob njenem odprtem grobu. Slovo nama je ostalo globoko v duši, pa čeprav se tega nisva zavedala. Spremljala naju je povsod - podnevi in ponoči. Pa sva jo le poznala, se z njo pozdravljala in spregovorila le vsakdanje besede. Šele danes spoznavava, koliko slik o Lidiji sva njenim domačim naslikala v tistem toplem avgustovskem popoldnevu. Prikazala sva sliko hčerke s svojo mamo in atekom, spomnila na plemenitost brata in dala kratek napotek sestri. Mnogi so povedali, da so videli solzne oči na pokopališču tudi najbolj odločnim. Te so privrele na dan že tolikokrat posvečene njenemu fantu, njenim sošolcem, njenim sosedom in sokrajanom. Zaslužila si je Lidija te solze, zaslužila si je tudi številne besede slovesa, pa čeprav je njena pot življenja trajala le 24 let. Na njenem grobu vedno gorijo bele sveče - le koliko jih je vedno. Ob dnevu mrtvih jih veter sproti ugaša, tako kot je ugasnilo njeno kratko življenje. Ta večer stojimo ob njenem grobu - le koliko nas je. Vsak ima pred seboj njeno sliko -čeprav je temno, čeprav je živa le ena slika - tista na obeležju. Taka bo ostala večno - razigrana - nasmejana. Ta večer se spomnim Nininih vrstic: ko v nočeh brez spanja - strmim v temno noč, prihajam do spoznanja - da šla je sreča proč. HVALA LIDIJA Dušan PRAPOTNIK STRAN 40 V SPOMIN ZORANOVO SLOVO... še danes, ko je minilo že dobrih štirinajst dni od nesrečnega ponedeljkovega jutra, se znova sprašujem: "Ali je res, da nam življenje zares lahko tako hitro in nesluteno obrne drugo stran?" Da, res je! Toda verjeti je težko. Težko seje sprijazniti s kruto resnico, da smrt ne izbira. Ne morem dojeti, kako lahko ljudem, ki vedo kaj hočejo, ki imajo pred seboj še neštete cilje in mnoga hotenja, le z enim ali dvema usodnima korakoma, življenje zares obrne drugo stran. In neizprosna smrt konča vse. Ni več upanja, ni ljubezni, ni hotenja, ni miru... Gospodar, očka, brat in stric, Zoran Kos iz Lačavesi, je odšel za vedno. V noči iz 25. na 26. oktober je nemočno obležal v kleti, pa čeprav poln izkušenj ob vretju mošta. Verjemite, težko in boleče je spoznanje resnice padlo na vsa srca Kogovčanov in tudi drugih prijateljev od vsepovsod, še mnogo težje je njegovim najbližjim. V trenutku seje podrl svet za vse njegove, ki so ostali. Zamajala so se tla v lačaveški grabi in ves Kog je bil pretresen. Toda takšna je na žalost morala biti usoda mladega gospodarja na Šnajderjevi domačiji, pod Vodranjskim vrhom. Od 20. januarja 1970 pa do 26. oktobra 1998 zjutraj je minilo le dobrih 28 let. V tej obupni, nesrečni noči je bilo naenkrat pretrgano vse. Konec je bilo ljubezni do najbližjih, za vedno je odšla ljubezen do goric, do žlahtne kapljice, do prijateljev in do kmetije v celoti. Zoran nikoli več ne bo stopil na odrske deske, nikoli več raznosil naših "Novic". Še dolgo, dolgo ga bodo pogrešali prijatelji "Zelene bratovščine" in tudi živali v naravi, ki jih je imel tako rad. Vsi te bomo pogrešali. Zoran. In to jutro mi je zopet tako pri srcu, kot mi je bilo takrat, pred štirinajstimi dnevi, ko sem se poslavljal od tebe... Jočem in prepričan sem, da bo za tabo jokal ves Kog. Saj smo te Kogovčani vsi dobro poznali in prepričani smo in bomo vedno ostali, da si takega in tako preranega slovesa zares nisi zaslužil. Zato se na tei strani " Novic" od tebe za vedno noslavliam z delčkom oesmi tvoiega ----- -j - i j i j prekratkega življenja: "Preden v noč se zlije dan, preden življenje nam obrne drugo stran, poglejmo si še enkrat v oči, stisnimo si roko in priznajmo si glasno: ... Saj za prijatelje, sije treba čas vzet... "! Hvala ti Zoran in zbogom! V imenu uredništva NOVIC Janko KLANJČAR STRAN 41 »NOVICE« so bile ustanovljene na skupni seji KK SZDL Kog in KS Kog, dne 1. Decembra 1978. Prva številka je izšla 5. decembra 1978. Odgovorna urednica: Slavica MUNDA Uredniški odbor: Katja ČURIN, Ksaver MEŠKO, Jerica MLINARIC in Milena OREŠNIK Ilustracije : Jerica MEŠKO Računalniško oblikovanje: Ivan SKRLEC Naklada: 320 izvodov. Izhaja priložnostno.