Poštnina plačana v gotovini. Leto 2. Štev. C.
Posamezna številka stane 3 Din.
GOSPODAR**'
USI ¥ POUK IN ZADAY0
IZHAJA VSAKEGA PRVEGA V MESECU
Cena Inseraiom po dogovora
CENA: 100 Din ieino, inozemstvo 200 Din
Uredništvo in uprava Maribor, Slomškov trg št 20
tvoj kmetski koledar!
Za novo leto ponujajo ‘kmetom vsemogoče žepne koledarje! Zelo dobro navado pa je vpeljala Kmetska zveza v Mariboru, da je svojim članom dobavljala pravi kmefcki koledar. Letos je istega že izdala. Vsak ga bo lahko spoznal po lepi naslovni sliki, katero vidite tukaj odtisnjeno. Koledar Kmetske zveze v Mariboru je res pravi — kmetski koledar. Poglejmo samo njegovo vsebino:
Koledar.
Vsak kmet hoče imeti svoj žepni koledar. Saj ga tudi potrebuje za razna zapisovanja. Navadno si ga kupi že' v jeseni. Zato ima ta žepni koledar poleg vseh mesecev leta 1931 tudi še koledarske podatke za oktober, november in december leta 1930.
Seznam pristojbin in taks.
Tako različne in vsestranske so razne pristojbine in takse, da si jih človek ne more natančno zapomniti. Ta žepni koledar pa obsega seznam teh taks za uradne vloge, za kupne in prodajne pogodbe, najemne pogodbe, pooblastila, zadolžnice, potrdila, račune, za krajevno pravico gostilniške obrti, točilna taksa, dedne pristojbine itd.
Seznam uradov banske uprave
posebno še za vse oddelke kmetijske stroke, kjer so navedeni tudi naslovi, kjer ti uradi poslujejo, bode gotovo vsem, ki imajo s teani uradi kaj opraviti, prav dobro služil.
Kmetska zveza v Mariboru
v posebnem sestavku sporoča svojim članom in tudi drugim, ki še niso člani, pa bi radi postali, kje ima svoje u-radne prostore, kaj in v čem urejuje pisarna za svoje člane. Ako bi se člani svoje pisarne bolj posluževali, bi si še marsikateri stroške prihranili. Seveda se pa mora vsak član tudi zavedati, da je prva članska dolžnost sodelovati pri vzdrževanju organizacije in plačati predvsem članarino!
Davki.
Strokovnjak, ki ima tudi v svojem sta-novslkem delu opraviti iz davki in davkoplačevalci, je napisal ta članek, ki bo vsakemu prav dobro služil. Ni samo prav natančno razložen davek na zemljišče, pač pa tudi vsi drugi direktni davki, zgradarina, pridobnina, rent-nina, družbeni davek, uslužbenski davek. Posebno važno je navodilo, kako se napravijo prošnje za odpis davka.
Vinogradniška pravila.
Napisal (jih je strokovnjak V.Kuret. So izredno praiktična in so usmerjena na to, kaJko bi se na manjši površini pridelal večji in boljši pridelek. Dobro bo služilo navodilo, kako uničevati škodljivce trte.
Denar.
Denar! Sveta vladar! Tudi kmet ima nekaj denarja, čeprav bi ga rabil več, kakor ga ima. Svoje skromne prihranke tudi on shranjuje. Kam spada naš kmetski denar? To vprašanje je prvo in najbolj važno. Rešeno pa je pravilno in zelo bo prav, ako se ga bodo kmetje natančno držali! Marsikomu pa manjka denarja, kaj šele da bi ga nalagal in shranjeval. Dosti imamo zadolženih kmetij. Je pa med nami slaba navada, da ne znamo v malih obrokih odplačevati posojila, ampak odlašamo, da bomo enkrat plačali vse sikup, kar se navadno zgodi le tedaj, če kaj večjega prodamo, morda celo kaj zemlje. Važno je za vsakega, da odplačuje dolg v malih obrokih. Posebno hranilnice in posojilnice bodo s pridom uporabljale tabelo, ki jo ima koledar.
Zavarovanja.
Važno je za kmeta, kako je zavarovan proti požaru. Zato je napisal g. Franjo Žebot poseben članek, kjer je to prav natančno razložil. Edina slovenska zavarovalnica jc Vzajemna zavarovalnica, katero tudi na tem mestu priporo-
čamo. — Zavarovanje poljedelskih delavcev je pa drugo zavarovanje, ki vsa k ega kmeta in tudi kmetskega delavca zanima. V tem oziru je veliko nejasnosti med ljudmi. Ta članek pa natančno pove, kdo mora biti zavarovan, kako se to zgodi, koliko in kdo mora plačati, kake ugodnosti ima zavarovanec.
čebeloreja.
Širom Slovenije znani strokovnjak v čebeiloreji g. župnik Peternel je napisal nekaj zelo praktičnih navodil za manjše čebelarje. Večina kmetov se v glavnem ne peča s čebelorejo na veliko, ampak imajo le majhen čebelnjak. In ravno za te so ta navodila važna.
Sadjereja.
Gospod ravnatelj Priol je v poljudnem članku napisal, kako moramo vršiti boj proti sadnim škodljivcem. Ti nam zrejo naše bogastvo bolj kakor molji in rja. Tujci so nas posebno v letu 1930 zopet podučili, da je v sadju bogastvo naše zemlje. Ako bomo imeli lepo in dobro sadje, se bo vsako leto nekaj zaslužilo. V sadjju za enkrat še nimamo svetovne konkurence, vsaj tako hude ne kot recimo pri vinu.
Kmetski gozd.
Kmetski gozd ne raste sam, ga jei treba tudi gojiti, da bo res lep. Za one, ki imajo les prodati, pa je zelo važno, da jih prekupci in trgovci, ki včasih niso pošteni, ne goljufajo pri meri. Zato je v koledarju tabela, na podlagi katere ni treba računati, ampak se takoj vidi, kolika je mera lesa. Tabela obsega več strani din sicer za debla od 0.5 m do 20.05 m dolžine ter 7 do 78 cm širine. Za druga debla pa je še posebno navodilo, kako se izračuna.
Gnojila.
Tudi zemlja potrebuje hrane. Gnojiti je treba, z domačim ali umetnim gnojem. Kako pa (je ravnati posebno z ü-metnim gnojem, katera gnojila se sme jo mešati in koliko umetnih gnojil je treiba na hektar in za posamezna semena, to snov obdelujejo posamezni članki s potrebnimi tabelami.
Kmetska vzgoja.
Poseben članek je namenjen kmetskim fantom kot fantovsko ogledalo, kjer se naj kmetski fantje ogledajo, kaki morajo biti, da bodo res fantje od fare. Splošni kmetski izobrazbi pa je namenjen članek »Kmet in tisk«, ki
trdi, da |je ito dandanes ravno tako važno ikakor kmet in plug.
Kmetijsko knjigovodstvo.
Marsikdo ima dobro glavo, da si vse zapomni. Bolj varno pa je, da si vse zapiše. Kmetu je potrebno primerno knjigovodstvo. Koledar ima vse, kar kmet za to potrebuje: Splošen zapisnik prejemkov im izdatkov, zapisnik delavcev in njih plaCe, zapisnik plač v blagu, zapisnik živinskega prirastka. Poleg »o še navodila, kako je uporabljati te zapisnike.
Tabele in sejmi.
Razne tabele, ki so potrebne posebno za živinorejo, so v koledarju objavlje-
GOSPODARSTVO.
Šmarnica in novi vinski pravilnik.
O pravilniku za izvrševanje zakona o vinu smo že v našem listu govorili. Navedli smo nekatera njegova določila, danes hočemo svoje čitatelje obvestiti o tem, kaj novi pravilnik določa o šmarnici.
Po § 12 vinskega zakona je v načelu prepovedano puščati v promet, prodajati in kupovati vino od neposredno rodečih hibridov, bodisi čistega takega vina ali mešanega z vinom domače trte. Izjemoma se do konca leta 1931 dovoljuje promet in prodaja vina od samorodnic, toda pod pogojem,^ da se vedno doda označba »vino od šmarnice«, pri čemer je tako vino podvrženo vsem ostalim predpisom vinskega zakona. Označba vina od samorodnic mora biti jasna, tako da kupec ne more biti v zmoti, da se pod označbo krije vino od domače trte. Prepovedano je mešati mošt in vino od samorodnic z moštom in vinom od domačih vrst vinske trte ali vrenje mošta samorodnic na tropinah od domačih vrst vinske trte. Vinogradniki, ki imajo pomešano nasajene trte od samorodnic in od domačih vrst, smejo to grozdje predelati skupno, toda le pod pogojem, da ta mešanica nosi naziv »vino od šmarnice« ali slično. Sodi, v katerih se drži vino od samorodnic, morajo biti opremljeni z vidnim napisom v prednem smislu, prav tako računi, ceniki, rekla me itd. Vsak vinogradnik je dolžan, na zahtevo pristojnih organov predložiti prijavo o količini dobljenega vina od samorodnic in vsak, ki prodaja tako vino, mora voditi točen pregled o tem, komu je prodal to vino in koliko. Gostilne, kavarne in druge točilnice morajo poleg zunanjega napisa imeti tudi napis s črnimi črkami v višini 10 cm na beli podlagi: »Tukaj se prodaja šmarnica ali samorodnica.« Veletrgovci, ki prodajajo vino od samorodnic, morajo imeti enak napis s črkami, ki so najmanj 20 cm visoke. Od 1. januarja 1932 je prepovedano stavljati v promet, kupovati ali prodajati vina od samorodnic tudi z označbo. Kdor še-
ne. Posebnost pa tvori gotovo seznam sejmov, ki ga je uredništvo sestavilo po najnovejših poročilih občin. Upamo, da bo ta točen seznam sejmov služil vsem, ki se za sejme zanimajo. — Za lastne zapiske pa je še doisti praznega papirja na razpolago.
Cena.	,
Koledar stane samo 10 Din, dasiravno je trdo vezan v celoplatno. Cena je za vse enaka, bodisi, da si naroči potom
krajevne Kmetske zveze ali pa naravnost pri Tiskarni sv. Cirila v Marlborn.
Kdor naroči po pošti, naj pošlje denar naprej in 1 Din za poštnino.
proti temu zagreši, bo kaznovan po zakonu, vrhu tega pa se mu zapleni, denaturira in na korist drž. kmetijskega fonda proda dotično vino. Ako kmetijski minister dovoli na podlagi zakona o obnavljanju in ppspeševanju vinogradništva razmnoževanje gotove vrste samorodnic, se tako vino lahko tudi po letu 1931 stavi v promet, toda le z navedenimi omejitvami.
♦
Kake naš spravimo sadfe in grozdje na (rg.
Marsikateremu spodnještajerskemu sadjarju ali vinogradniku ni to vprašanje do danes povzročalo nikakršnih skrbi, čeprav je cena, katero je voljan plačati konsument sadja, v veliki meri odvisna od tega, v kakem stanju se nahaja na trg prineseno sadje. Zelo redko leže sadovnjaki in vinogradi v bližini vozne poti ali ceste, tako da se večkrat poraja vprašanje, kako naj spravi producent najbolj varno in pravočasno za prodajo namenjene pridelke na trg.
V takem slučaju je pri nas v navadi najtežji in najzamudnejši način: prenašanje. Možje in žene nosijo pridelke v košarah in kar na glavi na trg. Zelo redki so slučaji, da napreže kmet konje in voz in zapelje blago na trg, večkrat se mu tudi ne zdi vredno, da to stori, radi male količine blaga. V času, ko kmetje prodajajo svoje pridelke in morajo po cele vozove postaviti na naj bližnjo postajo, poskoči cena prevozu zelo visoko, kajti le dobro stoječi kmetje imajo vsa potrebna sredstva za pre voz.
Iz vseh teh momentov nastaja vprašanje, kako in na kak način bi se z najmanjšimi stroški temu odpomoglo.
Na južnem Tirolskem in Goriškem, v pokrajinah^ kjer žive od sadjarstva, je tovorna živina popolnoma navaden pojav na vsakem trgu. Osel ali mula popolnoma nadomestujeta voz, ki je y teh deželah ponekod neprimeren radi nepripravnega kraja. V podobnih razmerah in podobnem terenu živimo tudi mi. Ozrimo se n. pr. v okolico Maribora. Poti, ki se odcepljajo od glavnih cest, so za vozove in za zelo občutljivo blago, kot so n. pr. jabolka,
zelo neprimerne, pač pa uporabljive za tovorno žival. Košare in zabojčki, obešeni na obeh straneh sedla za nošnjo, mnogo manj trpe pri prevozu. Tovorni živini pa tudi lahko mnogo več naložimo, kakor pa pešcu. Odrasel človek zamore nositi na večje razdalje le 20—30 kg tovora, živali pa lahko naložimo na vsako stran sedla po 100 kg in Še več.
Uvajanje tovornih živali v naša gospodarstva bi vedlo k izboljšanju prometa in k razširjenju stalne tovorne živine, ki bi služila tudi drugim gospodarskim koristim. Tovorna živina, ki je v rabi na Balkanu in po drugih deželah, ne slavi samo po svoji delavni sposobnosti, ampak tudi po svoji skromnosti v hrani in negi.
Ideja uvedbe osla in mule kot tovorno žival v naša gospodarstva zasluži veliko več zanimanja, od strani neimovitih interesentov. Potrebno je, da se ta misel uresniči in da jo širijo oblasti same!	A. L.
*
Gospodarsha obvestila.
Gospodarski tečaj Kmetske zveze za ljutomerski okraj se vrši v nedeljo dne 31. avgusta po rani službi božji v dvorani Katoliškega doma v Ljutomeru. Spored tečaja: 1. O davščinah: kako se preračunajo, kedaj zapadejo, navodila za postopek za znižanje davkov vsled elementarnih nezgod itd. 2.Kme-tijsko strokovno predavanje: zlasti o dobavi semenskega blaga, plemenske živine',' umetnih gnojil, o pravilnem -krmljenju, o gnojilih itd. 3. O sedanjem položaju kmetijstva in kmetskega stanu. Kmetska stanovska organizacija. Predavajo strokovnjaki iz Maribora in Ptuja. Člani Kmetske zveze ljutomerskega okraja, pridite v velikem številu na ta svoj gospodarski tečaj!
Gospodarski tečaj Kmetske zveze za ormoški okraj se vrši v nedeljo dne 7. septembra po rani službi božji v Katoliškem domu v Ormožu. Spored tečaja: 1. O davščinah: kako se preračunajo, kedaj zapadejo, navodila za znižanje davkov vsled elementarnih nezgod itd. 2. Kmetijsko strokovno predavanje. 3. O sedanjem položaju kmetijstva in kmetskega stanu. Kmetska stanovska organizacija. — Predavajo strokovnjaki iz Maribora in iz Ptuja. Člani Kmetske zveze ormoškega okraja, pridite v velikem številu na svoj gospodarski tečaj! _	v
Vprašanje šmarnice. Glede. vpraša-nja šmarnice je objavil naš list tozadevno stališče vlade, vinogradnik stro kovnjakov, veleposestnikov in banske uprave, ki so proti šmarnici in za njeno 'obdavčenje. Na drugi strani so i-meli v »Gospodarju« že skozi, par me^ setev besedo tudi’ .manjši..vinogradniki, ki so na stališču': šmarnica, ki ni za prodajo, ampak le za domačo, uporabo,’ naj node'davka in šikan prosta. Uredništvo je prepričano,Ma se je glede šmarnice že več nego dovolj razpravljalo po »Gospodarju« in sicer za ter proti. Ker se pa preveč množijo šmarnični dopisi, jih z- gradivom pre-
obloženi »Slovenski Gospodar« ne bo več objavljal, ker so vSi le iz dveh taborov in se krijejo za las.
Plemenski sejem in premovanje pincgavske govedi v Ormožu. Zveza selekcijskih društev za pincgavsko govedo v Ormožu, v kateri so včlanjena društva v Središču, Ormožu, Sv. Lenartu in Sv. Marjeti, priredi s podporo kr. banske uprave v Ljubljani dne 19. septembra 1930 ob 8. uri dopoldne na sejmišču v Ormožu premovanje rodovniške govedi pincgavske pasme za svoje člane. Istočasno s premovanjem se vrši tudi plemenski sejem za mlado živino v starosti od 6 do 24 mesecev. Podrobne informacije so na razpolago pri zvezi.
Stanje hmeljskih nasadov. Obiranje hmelja je v polnem teku in je bilo najhitreje kljub deloma neugodnemu vremenu končano že minuli teden. Množina pridelka se ceni na 14-15.000 meterskih stotov. Kakovost letošnjega hmelja bo ono minulega leta prekosila, ker se je obiranje pričelo pravočasno in se izvršuje najskrbnejše. Kobule so lepo zelene barve, so zelo težke in najboljšega vzduha. Nekaj tujih kupcev je že došlo v Savinjsko dolino, ki odpošiljajo svojim tvrdkam vzorce našega pridelka. Do večjih kupčij do-sedaj še ni prišlo, pač pa se predpro-dani hmelj polagoma prejemava.
Vurberg. Pri tukajšnji graščini se bo začela zdaj deliti zemlja, katera je določena, da jo dobijo mali posestniki. Prišla je neka komisija, katera je zopet prisodila graščini več travnikov, ki so bili ie določeni, da se razdelijo. Pravijo, da se je to zgodilo radi živinoreje. ki jo goji. Sploh si je graščina obdržala zemljo, ki je na varnem. Razdelila se bo pa zemlja, ki je v nevarnosti, da jo Drava prej ali slej odnese. Zato je tista zemlja manj vredna in interesenti je ne morejo in ne smejo drago plačati. Opozarjamo na to občinski urad, okrajno glavarstvo in vse kroge, da gredo nam na roko, da bo cena primerna in da se plača v obroku 10 let. Skrajno neumno je drago plačevati zemljo, ki jo bo čez nekaj let odnesla Drava. Razdeli naj se pa vsa zemlja, kakor določa postava, ker grof bo kljub temu lahko preživel svojo družino, nam pa manjka zemlje, da bi mogli preživeti svoje otroke. Tudi dobri travniki bi našim kravam tako hasnili kot graščinskim. Da smo se o tem dobro podučili, smo imeli dne 10. avgusta shod. Obenem naj bi se nam dodelilo dovolj gozda, da bi lahko dobili zadosti stelje za živino, da bi lahko zadostno gnojili dodeljeno zemljo, med tem ko zdaj interesent, ko pride prosit stelje, ne dobi iste pod izgovorom, da si jo mora graščina sama prej nagrabiti. Potem bodo izostali tisti piškavi izgovori, da interesenti ne pridelajo tiste količine pridelkov na dodeljeni jim zemlji, kot jih je prej pridelala graščina. Tudi radi lova moram nekaj omeniti. Ne vemo prav za prav, kdo ima na Vurbergu lov. Lovijo graščinski, Rusi in gospodje iz Ptuja. Divjačina dela veliko škodo na ovsu in fižolu. Zdaj pa pride na vrsto ajda in koruza. Zahtevamo, da se škoda pravično ceni in tudi plača. Pa glejte, a ne boste jazbecev in škorcev krivih delali,
kadar nam fazani škodo narede. Pa zgodi se, ko pride oškodovanec naznanjat škodo in zahtevat povračilo storjene škode, ga pošiljajo od Poncija do Pilata in si *vsak roke umije kot najbolj nedolžen plačati škodo, da ima oškodovanec poleg škode še nepotrebna pota ‘h zamudo časa. Vse po pravici! — Eden, ki Je bil že večkrat prizadet.
DNEVNE VESTI.
No mejo!
V Gornjo Radgono ir st lij!
Narodna in državna dolžnost nas vabi in poziva, naj podpremo s svojo izdatno udeležbo v nedeljo, dne 7. septembra narodno prireditev v Gornji Radgoni, v i5egar neposredni bližini, v mestu Radgoni je bilo leta 1917 od Avstrijcev ustreljenih več vojakov Slovencev, ker so v svojem proroškem navdušenju klicali: »Živela Jugoslavija!« Junakom mučenikom večna slava!
Enako nas vabi in poziva ta dolžnost dne 8. septembra v Št. Ilj na 20 letnico otvoritve Slovenskega doma.
V izvršitev teh svojih rodoljubnih namenov priredimo v nedeljo, dne 7. septembra v avtobusih izlet v Gornjo Radgono. Prijave sprejema Narodna Odbrana vsak torek in petek od 18. do
19.	ure v svoji pisarni v Narodnem domu. Odhod iz Maribora (izpred Narodnega doma) v nedeljo, dne 7. septembra točno ob 12. uri, odhod iz Radgone istega dne v času od 20. do 21. ure. Voznina v avtobusu tja in nazaj stane 45 Din za osebo, na tovornem avtu pa 35 Din, drugih pristojbin ni. — Predplačnikom bodo prostori zasigu-rani.
Za pondeljek, dne 8. septembra je mariborsko mestno avtobusno podjetje naprošeno, naj upelje tega dne vozni promet iz Maribora v Št. Ilj in nazaj. Za pešce lepa državna cesta 3 in pol ure peš. Vlaki vozijo iz Maribora ob 6.20 in 13.30, nazaj v Maribor pa ob
20.	uri.
Anton Puklavec umrl. V Mariboru je umrl na posledicah kapi ter pljučnice komaj 571etni, po celem vinorodnem Spodnjem Štajerju dobro znani gospod Anton Puklavec. Rajni je bil vinogradniški strokovnjak in v dobi pred vojno uslužben pri dež. odboru v Gradcu. Po prevratu je prišel v Maribor, kjer je vršil nekaj let pri velikem županstvu službo vinarskega nadzornika in ravnatelja. Pred leti je stopil v pokoj in živel v Mariboru ter na svojem vinogradu pri Sv. Bolfanku pri Središču, kjer je bil tudi rojen na Vitanu. Bil je gostoljuben in priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Ostani mu ohranjen med spodnještajerskimi vinogradniki časten ter hvaležen spomin!
Zastrupila sa je v gozdu v Hrastju
pri Limbušu pri Mariboru SOletna Anastazija Lobenwein. Med prepeljavo v mariborsko bolnico je umrla.
Ogenj. Dne 21. avgusta zvečer je začelo goreti v gospodarskem poslopju .Franca Petka, župana v Cvetkovcih pri Veliki Nedelji. Ogenj je objel z bliskavico vse poslopje, ki je bilo leseno in s slamo krito. Rešili so le še živino, vse drtigo je zgorelo. Požrtvovalnosti gasilcev gre zahvala, da se ni'požar razširil na sosedna poslopja.
Požar v celjski okolici. V, petek, dne 22, avgusta je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Antona Vebra v Leskovcu pri Celju. Rešili so živino ter
vozove. Gašenje z motoriko je bilo onemogočeno radi pomanjkanj'a vode. Škoda znaša 200.000 Din. Požar je na^-stal gotovo radi tega, ker je pogntil nekdo iz neprevidnosti koiiec tleče cigarete v kup slame pred poslopjem.
Gospodarsko poslopje pogorelo. V torek dne 19. avgusta je izbruhnil požar iz doslej neznanega vzroka pri posestniku Molanu v Dolenji vasi pri Brežicah. Ogenj je uničil vse gospodarsko poslopje ter letošnjo živinsko prehrano, ki je bila vsa skrbno spravljena. Škoda je krita le deloma z zavarovalnino. ....	,	.	.
Grozna požarna nesreča na Kranjskem. Strašna požarna nesreča je zadela dne 22. avgusta lepo vaš Kamnik pri Presarju na Kranjskem. Ogenj je uničil 11 gospodarskih ppslopii in povzročil 1 milijon dinarjev škode. Nesrečo so povzročili otroci.
Utonil. Pri kopanju je utonil v jami opekarne v Janežovcih 171etni Janez Atižel iz Placar vrha pri Ptuju.
Po tolikih letih najdeno truplo raziskovalca. Naš list je že večkrat omenjal ime švedskega raziskovalca severnih krajev Salamona Avgusta An-dreeja iti njegovih dveh spremljevalcev, ki so odleteli leta 1897 z balonom na Spitzberge in so hoteli od tamkaj preleteti severni tečaj. O Andreejevi balonski ekspediciji ni bilo od 1. 1897 ne sluha in ne duha. Te dni šb še raznesle v svet vesti, da je našla norveška ekspedicija na Belem otoku nedaleč od Franc Jožefove zemlje še dobro ohranjena trupla Andreeja in njegovih dveh spremljevalcev. Trupla so bila v ledu dobro ohranjena. Andree in tovariša niso umrli takoj po padcu iz balona, ampak so preživeli nesrečo mesece ali še dalje.
Velika letalska nesreča. Dne 22. avgusta je zadela strašna nesreča potniško letalo, ki vozi na progi Praga— Zagreb. Prvi motorni aeroplan »Ford« se je med vožnjo unel ter treščil na tla. Dvanajst potnikov je ubitih, eden pa hudo ranjen. Letalo je bilo preobremenjeno z nesrečno številko — 13 oseb.
Vlak mu je zmečkal noge. Na glavnem kolodvoru v Ljutomeru je ponesrečil ljutomerski kleparski mojster Ludvik Anton. Stopil je v napačni vlak proti Murski Soboti. Med premikanjem vlaka je zapazil zmoto in hotel hitro skočiti iz vlaka. Pri skoku ga je potegnila za seboj železna ograja, prišel je z nogo pod kolesa, ki so mu jo zmečkala v bližini gležnjev.
Ponesrečen vlom v poštni urad. V od 19. na 20. avgusta so poskušali doslej še neodkriti uzmoviči vlomiti v poštni urad v Rimskih toplicah. Razrušili so že steno poštnega poslopja, a do vloma v blagajno ni prišlo, ker so bili najbrž še pravočasno in slučajno pregnani.
Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, telefon št. 23-58. Najmodernejše urejen za operacije. Diatermija, višinsko solnce,* tonizator, infrardeča žar-nica. Cene zmerne.	m
Zadružna gospodarska banko d. d.
Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta St 0
V lastni, novozgrajeni palači
«n
i r./T
Pred IranCishansho cerhvijo
ll!lll!ll!llll!llllllllllllllllllllllllllll!!llllllllllll!ll!!llllll!!l!i!!ll!lll!ll!!iill!U!lll||l!l!lllll|||i!!||||||||!l!ll!lll|!!l||||||l!|||!lllll||l||||:i!||!||||||||!||!!||||l!|l!!l!llllll!llllll!l!!lllllllllllll!lllll!!l!!lllllllllllllll!llllllll!l!!!|j||||||lll!li
Izvršuje vse UanCne posle najhulanlneje. - Najvišje obrestovan je vlog na Knjižice in v tekočem računu. - ^ Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. ^
193
l!l!!!l!IIII!lll!!lllll!lllinillll!llll!l!nill!lllllll!l!llllllllllll!lll!!lllll!lll!|i|||||||||||||||||!l!!!|[!||!|||||ll||||||l|||j||||||||||!||||]|ni||||!lll!lil!llll!lll||IIIIIIIIlllllllll!l||||>lllllll!!!llllllllllll|||||||||||||||||!||!||||||I|||||||l|||||||
USTANOVLJENA LETA 1001
CELJSKA POSOJILNICA D. D. V CELJE
Sprejema hranilne vloge od vsakogar, Jih	"H Ä	Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja
obrestnje najugodneje, nudi popolno varnost	JL Jj	tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja
in izplačuje točno.	V iQSfill MSI N&rodltl dOltl	Uverenja za izvoz blaga.
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000 —
Se lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000*—. —^==2:—
Maribor
Aleksandrova c. St. 11
Podružnici:
Šoštanj
(v lastni hiSi> 223

Vaše prihranke naložite popolnoma varno pri
KRCHOtl P0S0IILNICI • Heljska c 10. narlber
66
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo Rentni davek se vlagateljem ne odtegne.
Bd|r Obresti: Za vloge: nevezane 6—1%, vezane ?'/*—8%
ček. zav. v Ljubljani ra€. St. 14340.	POSOjlla PO 9—10%.	Nalagajte po položnicah t
			
Ah, jßk» Ah, Ah A	h. Ah, A	k Ah, Ah, Ah, Ah, Ah,	Jk, Jih. A. Ah. Ah, AhAk. V
4
4
4
4
4
4
A
[>^0 flliy nolozif^ naiboli§c in najvarnejše pri
Spodnještojerslii ljudski posojilnici o IHopibopo
Gosposka ulica
r* z» z n* z«
Ulica 10. oktobra
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri.
1*^“ Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev.
Za varnost tiranilnili vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
>
>
>
>
4^		r ■v ^
W¥m-	Kmetu samo kmetski koledar I	
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, Maribor. Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik, France Hrastelj, novinar, Maribor.