URN_NBN_SI_DOC-UBTXGHHF

Z G O D O V I N A KNJIŽNIC L I B R A R Y HI STORY Z D R A V N I Š K E K NJ I Ž N I C E Z go do vina zdravniških knjižnic še do danes ni popolnom a napi­ sana. Z god ov inarja m edicine K. S U D H O F F in H. S IG E R IS T ob ra v n a ­ vata v svojih delih tovrstno problem atiko. T udi G. A. E. B O G E N G im e­ nuje v svojem delu bibliofilne zdravnike, vendar je to delo prav tako pom anjkljivo, ker vsebuje vse velike bibliografije, mnogi pa, čeprav znani, sploh niso om enjeni. Če p od aja zgodovina sliko splošnega k u ltu r­ nega do g a ja n ja in je leposlovje izraz duhovnih smeri o b do bja, ki ga obravnava, p o tem p o d a ja jo zdravniške strokovne knjižnice pogled v medicinsko raven, zmožnosti zdravniškega dela in zaključke o splošni in osebni izobrazbi zdravnika. Poleg tega pa nam pod ajajo tudi preglede njegovih interesov in kažejo na kultiviranost zdravnikov sploh. Sožitje zdravnikov s knjigo je v kulturni in umetniški zgodovini dovolj n azorn o prikazano; tako prikazuje Helenski relief čitajočega zdravnika ob stojalu za knjige s polami. Lesorez španske renesanse (1. 1518) prikazuje upodo bljenega lekarn arja in zdravnika pred odp rto knjigo. Z nam eniti zdravniki M O R G A G N I , V A N S W IE T E N , John H U N T E R , L O R E N Z , H E I S T E R so portretirani s knjigo v roki. Iz leta 1575. d atirana slika prikazuje a n ato m a V O L C H E R -ja C O IT E R -ja (1534— 1590) kot im pozantnega m oškega z anatom skim preparatom . Za njim postavljene knjige na polici so H ipokratove. Tudi Cr. W EIG EL, v svojem delu »O potrebnih poklicih« iz leta 1698. prikazuje zdravnika v ordinaciji, kjer je videti tudi večjo knjižnico. Pred iznajdbo tiska so zasebne knjižnice imele bogate, z roko pisane knjige. M edtem ko je medicinska fakulteta v Parizu imela le 9 takšnih knjig, je takratni zdravnik v Erfurtu (danes v D D R ) A m plonius R A T IN G posedoval eno najstarejših zasebnih knjižnic, k o je bil še re k

RkJQdWJsaXNoZXIy