grobovih na delno že poprej uničenem grobišču. Po legi skeletov, predvsem pa po pridevkih (bronastih zapestnicah, obsenčnikih z S-pentljo, p rstan ih , ploščato em ajlirano fibulo, ovratnicah iz steklenih korald, k au ri-šk o ljk ah in loncu z valovnico) p ripisuje pisec grobišče v drugo polovico 10. in v 11. sto letje in ga označuje za slovansko. Y okviru za pra- in ranozgodovinsko raziskovanje rudarstva, čigar O bvestilo št. 8 tvori dobršen del tega zvezka, p o d ajata R. Pittioni in E. P reuschen »Nove prispevke k topografiji prazgodovinskega ru d arstv a bakrene rude v av strijsk ih Alpah«. D aljše, s številnim i fotografijam i in priloženim i k artam i oprem ljeno poročilo n av aja nove gorske topilnice na T irolskem , Salzburškem in Š tajerskem . Ti objekti leže na gorskih pobočjih in so pogosto ugotovljivi le po posam eznih n ajd b ah žlindre. W. M erlingen (K razrešitvi k retsk e lin e arn e B pisave) inform ativno poroča o historiatu razrešitve, značilnosti te pisave in vsebini prebranih, v gršem jeziku napisanih tekstov. N ek a j prim erov je o b ja v lje n ih v ilustracijah. Y D robnih poročilih piše M. H ell o klesanem dletcu iz Salzburga, E. J. Zirkl o poreklu kam enin za latenskodobne žrm lje, W. M erlinger pa o pradom ovini indoevropskih jezikov. Poleg dveh osm rtnic (K. H etzer in F. M ühlhofer) prinašajo vsi trije zvezki v K njižnih poročilih p rik aze in ocene nove evropske arheološke lite ra tu re . Stanko Pahič P am âtky archeologické, letnik XLVI, P ra h a 1955, št. 1 in 2; 372 strani, šte­ vilne fotografije, table in priloge. G radivo v obeh številkah tega letn ik a je razdeljeno- po kronološkem za­ poredju. V uvodnem članku prve številke »D eset le t češkoslovaške arheologije« je govor o uspehih vede v povojni dobi, d ru g a številka pa p rin aša v uvodu ju b ile jn i članek j. D ekana »O živ ljen jsk em delu akadem ika Jan a E isnerja« s k ratk im orisom njegovega živ ljen ja in dela. B. K lim a: D oprinos nove paleolitske p o sta je v Pavlovem k problem atiki n a jsta re jših poljedelskih k ultur. R azprava obsega n a jp re j najdiščne podatke o planem paleolitskem selišču na južnem M oravskem , ki je bilo od leta 1952 predm et načrtnih izkopavanj. O dkriti so b ili ostanki stalne naselbine z lesenim i kočam i okroglastoovalne oblike s sledovi ja m za kole, ognjišči in drugim i n a jd ­ bam i. Poleg živalskih kosti, pripadajočih n ajv eč severnem u jelenu in volkovom, so bili najdeni številni k u ltu rn i predm eti: p reko 90.000 kam nitnih izdelkov in o ro d je iz kosti in rogov. P rav tem posveča n ajv eč pozornosti, k e r tipološko sodijo k m otikam , kopačam in lopatam , to re j orodjem za zem eljska dela. Po njegovem m nenju so jih u p o rab ljali predvsem za gradnjo bivališč in kopanje korenin pri iskanju rastlin sk e hrane. D asi ob p rim e rja n ju s podobnim i najdbam i v Evropi ne najde zan esljiv ih dokazov za obstoj prvih oblik poljedelstva, sklepa pisec že iz obstoja tra jn e jš e naseljen ih lovcev in nabiralcev o m ožnosti poskusov udom ačevanja živali (ritualni pokop sedm ih volkov) in poljedestva v obdobju m ed interstadialom W II—W III in W ürm om III, ki m u prip ad a to in vrsta podobnih planih najdišč gravettiena na M oravskem . E. Štikova: K problem atiki delitve češkega eneolita. A vtorica ra z p ra v lja o dosedanjih raziskavah tega problem a in p o u d a rja pom anjkljive stratig rafsk e podatke kot glavno oviro pri tem delu. Sam a rešu je to v p rašan je z enim izmed elem entov-eneolitskih čaš z lijak astim robom v povezavi s stratig rafijo najdišča tega časa na Slânski gori n a srednjem Češkem . G radivo iz spodnje plasti tega najdišča se ujem a z n ajd b am i iz dobe n e u trje n ih selišč v ravninah in n a višinah, gradivo zgornje pa z višinskim i postojankam i s keram iko različnih period od b ern b u ršk e do L ju b ljan sk e g a b arja . Čaše z lijak a stim robom se p o ja v ijo v prvi fazi in tra ja jo še v drugi. K ažejo intenzivne vplive od jugovzhoda, v krono­ loškem pogledu pa ne pom enijo mnogo. O. K vtlicovâ: V elika bronasta n ajd b a v Starém sedlu (o. M ilevsko). Leta 1926 najdeno zalogo bronastega o rodja in n a k ita (plavutasta sekira, srpi, raz­ lične zapestnice, k o n jsk e okrasne grbe, igla z vazasto glavico, obeski, del ve­ rižice, pasna spona in deli žval) d a tira av to rica enotno v m lajšo bro n asto dobo D in H a A. Spričo močno poškodovanih, a celih predm etov jo p reso ja kot sk rit zaklad prem ožnejše družine. P ri an a liz ira n ju posam eznih n ajd b o p o zarja na iglo z vazasto glavico kot na Češkem redko najdbo zahodnega porekla (Tirolska, Salzburška, Južna Bavarska) in na tuje poreklo nekaterih predmetov. Podrob­ neje pa obravnava oba zatiča žal svojevrstne oblike, ki sta po njenem mišljenju neposredno posnemanje najstarejših žval iz kosti in ne kažeta zahodnih in vzhodnih vplivov. S tem v zvezi obravnava tudi koščene žvale v srednji Evropi in podaja tako pregled razvoja žval v bronasti dobi. V. Šaldovd: Hallstattsko-latenski plani žarni grobovi na področju gomil na Češkem. Avtorica navaja najdišča in keramiko iz kroga tistih žarnih grobov, ki se na prehodu med hallstattsko in latensko dobo pojavlja na obrobju na­ selbine z gomilami. Njih keramika kaže hallstattske osnove, kovinski predmeti pa imajo latenski stil in segajo v sredmjelatensko dobo. Podrobneje sta ob­ javljeni najdišči Plzen-Bila hora z desetimi in Rybova lhota s sedemindvajsetimi grobovi, ležeči v središču gomilnega področja in s keramiko nekoliko konser- vativnejših oblik. M. Solle: Južna Moravska v hallstattski dobi. V pregledno zajeti razpravi navaja pisec kot glavno značilnost obravnavanega ozemlja njegov prehodni značaj z mešanjem kulturnih skupin kot posledico in dvoje etnoloških ele­ mentov ljudstva žarnih grobišč in ljudstva gomil) kot tvorcev kulturnega raz­ voja. Tako združuje Velatiška skupina v Ha A obe ti gomili, medtem ko se v obdobju Ha B v podonavskem prostoru močneje uveljavi iz žarno grobiščne kulture izvirajoči tip Podob (soroden s Stillfriedom, Daljem in Chotinom). Na področju Nižje Avstrije in Gradiščanske prehaja ta tip v Ha C, v kulturno skupino Kalenderberg, ki ji avtor na južnem Moravskem pripisuje tudi sku­ pino Mikalov z amforo, izšlo iz lužiške, z visokim vratom kot tipološko zna­ čilnostjo. Kulturi gomil pripada v tem obdobju skupina Hordkov, ki jo pisec tudi najobširneje obravnava. Y njenih gomilah so bile odkrite lesene celice z različnimi pokopi, od katerih pripadajo žarni revnejšim slojem. Tipično ke­ ramiko te skupine tvorijo: amforast vrč, brezročajna amfora, nizke posode z valjastim vratom, skledaste amfore itd. Med kovinskim gradivom je čest nakit, redko pa orožje. Kronološko sega ta kultura od konca Velatiške skupine (Ha B) do viška v Ha C, medtem ko v Ha D in La A grobišča izginjajo, selišča pa imajo keramiko latenskega okusa, dokler v srednjem latenu ne izginejo pod močnimi keltskimi vplivi. L. Horâkovâ-Jansovâ: Grafitna latenska keramika na Češkem in Moravskem, Razprava na monografski način obravnava po vsem videzu celotne doslej znane najdbe grafitne latenske keramike po njenem kronološkem zaporedju. Pojavila se je že v zgodnjem latenu in kaže deloma hallstattsko poreklo, deloma pa je bila najdena tudi skupno s kasnohallstattsko keramiko. Sem prišteva avtorica tudi bogato okrašene grafitne situle, izdelane po južnih kovinskih vzorih. V starejšem in mlajšem latenu je znana tudi keramika z gostorisnim okrasom in keramika z žigosano ornamentiko. Kasnolatenska grafitna keramika je deloma domačega porekla, deloma pa pripada tistim posodam uniformiranih oblik (ode­ beljen rob, gostoris, znak odtisa petelinove noge), ki so sicer redkejše, a enotne obrtne izdelave in razširjene na Češkem, v Avstriji, severni Sloveniji in južni Nemčiji. Znaki verjetno označujejo delavnico, iz katere so se posode razširjale po poteh solne trgovine. Značilnejši mesti najdb te keramike sta na Češkem keltski oppidi Stradonice in Stare Hradisko, kjer srednjelatenske fibule tudi označujejo dobo začetka teh posod. Uniformnost oblik v kasnem latenu pri­ pisuje avtorica večjim delavnicam z obsežnejšim tržiščem. Teritorialno tvori ta keramika dvoje skupin: zahodno z znaki na dnu in vzhodno z izrazitejšimi profili robov. Obe sta se ohranili še v rani rimski dobi. K. Šneidrova: Latenskodobna naselbina pri Tuchlovicah v Novostrašeckem. Poročilo o zaščitnih izkopavanjih, ki so dala ostanke dveh stavb na kolih, treh lahno vglobljenih pravokotnih stavb in različnih jam. Iz poslednjih dveh ob­ jektov izvira večina srednjelatenske keramike, medtem ko kaže del črepinj v objektih na kolih še hallstattsko poreklo. J. Eisner: Začetki češkega nakita. Pisec poudarja pomen Moravske v 9. sto­ letju za domače izdelovanje nakita in označuje kot pomembno obrtno središče znano^ najdišče Staré mesto na Moravi. Pri razčlenjevanju porekla in vplivov domačega nakita navaja podonavske izdelke rimskega, bizantinskega in nomad­ skega izvora (različni tipi uhanov itd.), z zahoda dospele izdelke, posebej pa od bizantinskih zla ta rje v sp reje te elem ente (fino o k rašev an je, o k rasn i gum bi, u h an i z grozdom in košarico). V izdelovanju n a k ita je M oravska v 9. sto letju p re d ­ n jačila ostalim slovanskim deželam . O bseg n je n e trgovske zam en jav e je segal v Šlezijo in n a Češko, a tudi slovaški izdelki so bili odvisni od S taréga m esta. Področje razširjen o sti tega n a k ita se loči od zahodnih nem ških in ju ž n ih k a ra n ­ tanskih (kottlaških) izdelkov, po av to rjev em m n e n ju pa je m o reb iti prisp ev al tudi k n astan k u belobrdskega n ak ita (uliti uhani z grozdom , polm esečni uhani z verižicam i itd.). N ajm očnejši je bil vpliv na Češko, k o d er se p o ja v lja jo tudi bogati izdelki, p rip ad ajo či višjim slojem , a tu d i ceneni predm eti, k a r pisec po­ d robneje n ašteva po najdiščih. Na koncu raz č le n ju je delež Č eške in M oravske p ri širje n ju obsenčnikov s S -pentljo in p o d a ja tezo, da tv o rijo obročki z dvojno p en tljo v k eszth eljsk i k u ltu ri p rv i člen, ki se je raz širil n a M oravsko. T am so izdelovali tudi obročke z enojno p en tljo k o t n a jsta re jši slovanski tip. O boje se je razširilo na Češko, k je r se je v sredini X. sto letja p o ja v ila m nožična p ro iz­ vodnja poslednjega tipa. B. Novotny: Knežji grob iz ranorimske dobe v Pragi-Bubenču. Razprava obsega poročilo o naključni najdbi skeletnega groba s kamnitem celico in nekaj starejših skeletnih najdb iz istega kraja. V celici glavnega groba so poleg skeleta bile bronaste posode (skleda, ročka, skodela in zajemalka), fibule, pasni okovi itd. Pisec se podrobneje bavi s tehnološkimi in tipološkimi značilnostmi posod kot uvoznih predmetov. Fibule pripisuje najzgodnejšim rimskodobnim oblikam na Češkem. Med ostalimi predmeti pripadajo ostroge k običajnim tipom s ščitnimi krilci. K. Komarek dodaja razpravi izvide kemične analize o sestavu kovinskih posod. V. Hruby: Temelji cerkve na staroslovanskem grobišču »na Valdch« v Starém mestu. Obsežnejša izkopavanja v povojnih letih so na tem mestu odkrila ca. 1000 grobov iz 9.—10. stoletja in temelje cerkve, skoro kvadratne stavbe 7,25 X 8,5 m s prizidano apsido. Avtor poroča o vrsti gradbenih detajlov iz kamna zidanih temeljev, medtem ko kažejo odtisi lesa v malti, da je bila stavba lesena. Pri datiranju objekta spričo pom anjkanja zadostnih podatkov uporablja primerjave z grobiščem okrog cerkve. Tako štirje grobovi pod temelji, pripadajoči drugi polovici 9. stoletja in bližnji grobovi z malto v zasipu iz istega časa omejujejo starost cerkve na tretjo četrtino 9. stoletja, ko je bila zgrajena in konec tega stoletja, ko je bilo že porušena. Njen obstoj spada torej v čas intenzivnega pokristjanjevanja v Velikomoravski državi, medtem ko za njeno kratko trajanje pisec ne najde pojasnil. J. P oulik: N ajd b a cerkve iz časa V elikom oravske države v »Š pitalkah« v starém mestu. Pisec poroča o zaščitnih izk o p av an jih 2 km od g o rn jeg a n ajd išča, k je r so bili prav tako o d k riti ostanki cerkve s staroslovanskim i grobovi. D elom a uničen tloris kaže podolgovato la d jo 5,8 X 7 m velikosti, ki je im ela n a vzhodni stran i prizidano apsido, na drugi strami pa 5,8 m veliko k v ad ra tn o p red d v e rje . G radbeni d etajli govore za to, da je b ila k o n stru k c ija stavbe delom a lesena. Po arheoloških n a jd b a h iz grobov sklepa pisec, da je bila cerk ev z g ra je n a po prihodu C irila in M etoda na M oravsko, to re j p red koncem 9. sto letja. N jen a naloga n aj bi bila u trd iti politično neodvisnost države tu d i z v ersk e plati. P o­ reklo tipa obeh cerk v a v S tarem m estu išče pisec na po d ro čju vzhodnega N orika in P anonije kot dediščino od Slovanov p revzete an tičn e civilizacije, v en d a r pa u g o tav lja v n jih že lastne slovanske koncepcije. K obema poslednjima razpravama objavlja J. Böhm protokole komisij spe­ cialistov in histerikov o nadzoru nad deli in problemi obeh cerkva, o katerih doslej še ni prišlo do enotnih mnenj. Pričujoči letnik je tiskan na izvrstnem papirju z izredno uspelimi foto- posnetki. Razpravam so priključeni vselej ruski1 in večinoma nemški povzetki. Stanko Pahič ARHEOLOŠKI VESTNIK (ACTA ARCHAEOLOGICA) VII/5 — Izdala Slovenska akadem ija znanosti in um etnosti v L jubljani — N atisnila Triglavska tiskarna v L jubljani, ja n u a rju 1957 — N aklada 1000 izvodov