Poštnina plačana v gotovini Cena 2.— din GLASILO O SV O BO BI LN E FRONTE OKRAJEV ČRNOMELJ, N OV O M E STO IN TREBNJE Letim I. — Stev. 8 NOVO MESTO, 6. aprila 1950 Izhaja tedensko Obrtništvo Delo obrtnikov Iz obrtniškega življenja čitamo v naših časopisih zelo malo, kar pa ni prav glede na obrtniško dejavnost. Obrtništvo danes neprimerno več dela in proizvaja, kakor je delalo pred vojno. Obrtništvo proizvaja svoje predmete iz odpadkov in iz na svoj način najdenih surovin. Prav zaradi tega se pojavlja itudi med obrtništvom novatorstvo. Ti obrtniki dajejo prebivalstvu glavno oporo, zlasti ker primanjkuje surovin in materiala za izdelovanje novih predmetov in za popravila. V Novem mestu je bilo včasih mnogo več obrtnikov. Će vzamemo v obzir samo čevljarje, vidimo, da je Novo mesto imelo pred vojno 15 čevljarskih mojstrov, od katerih jih je polovica zaposlovala enega do tri pomočnike in po več vajencev. Poleg teh 15 čevljar* jev-mojstrov je bila v Novem mestu tudi velika delavnica G ril & Komp., ki je zaposlovala povprečno do 15 delavcev in do 6 vajencev. Danes se je mesto precej razširilo, saj so se zgradile tovarne, pa imamo mestno čevljarsko delavnico, ki je podružnica »Obutve« Kranj in še tri čevljarske mojstre. Pr>av tako je tudi v pogledu drugih obrti, katerih število se je na ozemlju Novega mesta občutno zmanjšalo. Zato ni čuda, da obrtniki ne zmorejo vseh nalog, posebno še, če pomislimo, da so obrtniki vezani na različna druga dela in najdejo še čas za prostovoljna dela. Kapital je izkoriščal obrtnika Žc od leta 1936. dalje, ko jc bila v Novem omesttu obrtniška razstava večjega obsega (saj je zajela vse prostore bivše meščanske šole), nismo v našem mestu imeli več prilike videti tovrstne razstave. Tedaj so obrtniki zelo nazorno pokazali, da so zmožni vsestransko konkurirati mnogim to varniškim izdelkom. Ta razstava je bila prav v času najhujšega izkoriščanja s strani kapitala. V tej dobi je bil obrtnik prepuščen sam sebi, brez vsake zaščite in pomoči, proti brezobzirnemu režimu vsemogočne konkurence, ki je izelo nevarno izpodrivala delovnega obrtnika. Prav ta kapitalistični gospodarski način je češ če izpodnašal tla obrtniku. Trg je bil preplavljen s ceneno in na oko zelo lepo in fino tovarniško' proizvodnjo. Po teh izdelkih je segala večina mestnega in podeželskega prebivalstva, dočim se je moral prav zato delovni obrtnik boriti za svoj lastni obstanek, čeprav so bili njegovi izdelki boljši in trpežnejši. Gori omenjena razstava jc pokazala, da obrtnik zelo veliko zmore, vendar se njegov položaj ni prav nič izpre-menil. Kritika o razstavi je bila zelo pohvalna, vendar ni prav nič hasnila močan doprinos k socializaciji obrtnikom. Vse to je povsem razumljivo. Takrat namreč ni šlo za to, da bi tedanje oblasti poizkusile obrtnikov položaj izboljšati, ampak samo za to, da vsaj za trenutek speljejo obrtnik.i na slepo stezo. Razstavo jc odprl sam ban, obiskale so jo »visoke osebnosti«, toda obrtništvo je ostalo prav tako še nerešeno vprašanje. Obrtnik je slej ko prej ostal pri starem in nihče se ni po razstavi nič več zanj zanimal, i-uhče ni ublažil tuje konkurence, nihče ni zavrl polti tujemu uvozu, ki je škodljivo vplival na obrtništvo in ga hromil. Razumljivo, saj to ni bilo v skladu z miselnostjo tedanjega režima, ki socializacije ni poznal. Stari arhivi obrtniških združenj bi vedeli zelo zgovorno pripovedovati o tihi in strašni borbi obrtništva za svoj obstoj. Mnogo lepih fraz, mnogo pomirjevalnih govorov in besedi je bilo izgovorjenih, na raznih zabavah in prireditvah so znali nekateri govoriti tudi o obrtniku, katerega bistvo jim je bilo neznano. Zaradi takega stanja se po letu 1936, ni več razstavljalo v Novem mestu, razen par priložnostnih razstav v izložbenih oknih, kar pa niti do pravega izraza ni prišlo. Socializem dviga obrtnika Ko je obrtništvo prebrodilo drugo svetovno vojno, v kateri je marsikaj izgubilo, se je takoj postavilo na stran 1», )rccv za socializem, ker je zaslutilo, da bo le tu izšlo zmagujoče iz vseh zagat. Če bodo danes obrtniki, med katerimi je večina malih obrtnikov, ki nimajo pomočnikov, ampak delajo sami, razstavljali v Novem mestu in nato še v Ljubljani, bo to pomenilo, da smo storili prav velik korak naprej v socializacijo. Res je, da nimamo pa razpolag r> materiala, vendar to ne bo zadrževalo poleta naših obrtnikov, ter jim vlilo še večjega poguma. Lahko je bilo izvesti razstavo takrat, ko je bilo vsega materiala na pretek, pa kljub temu, da je bilo blaga dovolj, jc vendarle marsikateri obrtnik moral odpovedati sodelovanje na razstavi, ker mu njegovo denarno stanje ni dopuščalo. V kolikor danes materiala in surovin primanjkuje, jih bo skušal dobiti Okrajni izvršni ljudski odbor ter jih bo razdelil med prijavljence za rai/istavo. Obrtniki po bodo prvenstveno poizkusrii nekaj napraviti iz sredstev, ki jih bodo sami našli. Nekaj iz nič narediti, nekaj pokazati, bo dvigalo obrtnike k razstavljanju. Mnogi obrt niki so se prijavili za izdelavo predmetov, ki jih preje niso izdelovali, na izdelavo predmetov, ki jih pri nas niti izdelovali nismo. Že lansko leto je na razstavi v Ljubljani naš dolenjski obrtnik pokazal, da je iznajdljiv, da je vi- soko kvaliteten, dokazal je, da gre z duhom časa in da tudi današnji čas razume, da se je docela prilagodil zahtevam in potrebam našega časa. Naši obrtniki so na tej razstavi sodelovali v častnem številu in s svojimi izdelki izzvali pohvalo in naročila. Obrtnik — pripravi se! Danes pa se obrtništvo novomeškega okraja pripravlja na razstavo v Novem mestu, ki naj bi se vršila kot predpriprava. Na tej razstavi bodo morali izmeriti obrtniki svoje sile vseh treh sektorjev. Obeta se razviti zelo ostro tekmovanje, kar bo imelo za posledico, da bomo na tej razstavi videli rts najboljše in najlepše izdelke naših delovnih obrtnikov. Obrtniki privatnega sektorja so že imeli dva sestanka, izvolili so si tudi že pripravljalni razstavni odbor, ki je v najtesnejši zvezi z glavnim razstavnim odborom pri Okrajnem ljudskem odboru. Obljubili so izdelati čim več, čim boljše in čim prakt.ičnejše predmete. Razveseljivo je pri tem tudi dejstvo, da so se tudi podeželski obrtniki priglasili za sodelovanje na razstavi. Pričakovati je, da bomo prav pri teh ljudeh naleteli morda na izdelke, katerih bi niti ne pričakovali. Glede na seznam izdelkov, ki ga je že zbralo novomeško okrajno združenje obrtnikov, je pričakovati, da bodo vsi izdelki res prvovrstni, pa tudi zelo različni in slikoviti. O pripravah za razstavo bomo kasneje še obširneje poročali, ko se bo stvar bolj razvila. —r— iz gospodarstva Lubadar, največji škodljivec smrekovih gozdov Kakor ima vsako živo bitje okolnosti, ki pospešujejo njegovo rast, tako ima tudi okolnosti, ki zavirajo razvoj, nekatere pa celo uničijo življenjsko rast dotične rastline. Tudi na gozdno drevje vplivajo nekatere okolnosti, ki postanejo, če se razbohotijo, življenjskega pomena za kakšno vrsto drevja. Med gozdnimi škodljivci opažamo neznatnega, na videz nedolžnega hroščka, ki živi pod lubjem smrekovega drevesa, ki mu je znanost dala ime (Ips ty-pographus) smrekov lubadar. Hrošček je 4 do 5 mm dolg, rjavo- do rjavo-črne barve, na perutničkah ima po 4 zobke, okroglo, zavaljeno telesce pokrivajo rjave dlačice. Roji aprila, oziroma maja meseca, po stanju vremena. Samica zavrta v lubje starejše smreke vhodno odprtino, izgrize pod lubjem rov ter odloži na desno in levo steno tega rova 50 do 70 jajčec, iz katerih se izležejo bele ličinke, črvi, ki se zažro v lasten rov in odjedajo s tem drevesu življenjski sok. Ko ličinka doraste, se na koncu rova, ki je dolg do 10 cm, zabubi in se v bubi po par dneh prelevi v novega hroščka, svetlo,rjave barve, ki pozneje potemni. Hrošček, ko popolnoma doraste, pregrize lubje, in lepega, toplega mirnega dneva izleti na rojenje, kjer se samice oplodijo in ponovno odložijo jajčeca pod lubje drevesa. Razvoj od rojenja do gotovega hroščka traja 50 do 70 dni, kar se ravna po letnem času. Opazovali so 2, 3, y izredno ugodnih letih celo 4 rojenja in šteje potomstvo ene samice v enem letu več milijonov hroščkov. Zaradi te svoje izredne plodovitosti postane lubadar pogubonosen za čiste smrekove )ve. Leta 1870 je na Češkem, v okrajih Krumov, Prahatic, Šiterhofen in Klaitov 104.100 ha gozda uničil in je bilo tedaj izdelanega 2,700.000 kub. m lesa lubadark. Leta 1895 je šc večjo škodo prizadejal lubadar bosanskim smrekovim gozdovom, ker jc. bilo zaradi njega posekanega okoli 5,000.000 kub. m lesa. Prisotnost lubadarja v gozdu ugotovimo po lesnem prahu, katerega ličinke in hroščki izrivajo iz rovov in po posebno močnem vonju, ki ga oddaja drevo, katero stremi v samoohrani iz nadprodukcijo smole, da se reši gostov, ki mu strežejo po življenju. Pozneje, ko drevo zaradi močnega napada shira, porumeni in nastanejo sušice, lubadarke. Gozdarska veda je ugotovila, da lubadar prvenstveno napada bolehna, poškodovana drevesa, vetrolome in podrta drevesa. Gozdarji izkoriščajo to njegovo lastnost v korist gozda, da mu nastavijo lovna drevesa ob času rojenja. Lovna drevesa je pa vsekakor potrebno natančno zaznamovati in tedensko pregledovati. Ko ugotovimo, da je lovno drevo močno napadeno od lubadarja in ličinke že do polovice razvite, previdno obelimo skorjo in jo na ognja varnem prostoru z lubadarjevo zalego sežgemo. V vročem času in v slučaju, da so ličinke še nedoraščene, zadostuje samo beljenje, ker ličinke, ko se skorja posuši, od lakote poginejo. Da se obranimo večji nesreči po lu-badarju, bo dober gospodar spomladi pregledal gozd, odstranil iiz gozda vsa bolehna drevesa in da se popolnoma Vzgoja nižjega trgovskega kadra v Novem mestu zavaruje pred lubailar jem, bo podrl tudi nekaj lovnih dreves, katera bo tekom dveh mesecev stalno opazoval in morebitni nalet lubadarja pravočasno uničil. Vsekakor pa ne sme iz malomarnosti dopustiti, da sc lovna drevesa spremenijo v gnezdišča lubadarja, če jih pravočasno ne pospravi. Gozd ostane slej ko prej zakladnica Da pospešimo delo komunalne dejavnosti v okraju Črnomelj, bomo V mesecu aprilu t. 1. organizirali mesec čistoče od 1. IV. do 1. V. Za ta mesec čistoče pozivamo ljudstvo celega okraja, da v tej dejavnosti sodeluje in po svojih močeh pomaga. Vsak zaveden državljan ima rad čistočo in snago doima kakor tudi na ulici, okrog hiš, po vrtovih, parkih, železniških postajah, trgih vtd. Držimo se načela, ki pravi: »Red in snaga sta pol zdravja.« Mesec čistoče bo zajemal sledeča dela: 1. Beljenje in snaženje stanovanjskih hiš zunaj in znotraj. 2. Čiščenje in pospravljanje pločnikov, cestišč, kanalov, propustov, smetišč itd. 3. Čiščenje železniških postaj (čakalnic), vritov na postajah, sajenje cvetic in postavljanje klopi za potnike. 4. Urejanje parkov in nasadov ter zelenih ploskev in s tem izboljšati \\z-gled mesta in vasi. Urejanje otroških igrališč in vrtov. 5. Posipavanje in popravljanje potov. Čiščenje gnojičnih jam, greznic, stranišč in napajališč. 6. Urejanje in popravljanje pokopa- Ko se sprehajam po Novem mestu in njegovi najbližji okolici kolikor mi dopušča čas, večkrat premišljujem ali se res ne da v Novem mestu urediti parka ali pa vsaj to kar še malega imamo v Novem mestu, urediti tako, da bo delovni človek, ki je ves dan zaposlen, imel vsaj malo odpočitka v mestu samiem ali pa v najbližji okolici. Danes Novo mesto nima parka, nima sprehajališča, nima sploh ničesar. Vse to pa bi se dalo narediti, če bi imeli ljudje vsaj malo smisla za skupno delo in malo lepotnega smisla. Kar poglejmo kako je. Smeti in druge odpadke vozijo v tako zvani Strmj breg pod Ločensko cesto ob Krki. Pod tem bregom ob Krki bi lahko bilo prav lepo sprehajališče, kar pa ne more Liti, ker je teh smeti ogromno in se jih že ni moči več ogibati. Prav tako bi bilo lahko prav lepo sprehajališče ob Krki od mosta na Loko. Za vse te prav lepe sprehode se nihče ne briga. Odgovorni bodo dejali, kam pa naj vozijo smeti. Zato bi bila prav primerna naravna jama poleg kolodvora med dvema hriboma, ki je tako prostorna, da bi zadostovala za nekaj let. Ta jama je prav toliko oddaljena od mesta, kakor ono odlagališče v Strmem bregu. Zadnji čas je, da se preneha voziti smeti in odpadke v Strmi breg. Zupnišče oziroma prostija, v kateri je precej stanovalcev in še celo internat, je leglo podgan. Ne samo to, da se te nagnusne in za zdravje zelo škodljive živali nemoteno sprehajajo podnevi po stopniščih, hodnikih in dvorišču, ampak imajo še celo gnezda na zelo malo zakritih mestih. Vse to je znak, da se prebivalci stavbe zelo malo ali celo nič ne zanimajo za čistočo svojega prebivališča. Prosimo tov. razkuževalce, da napovedo neizprosno ofenzivo tem nadležnim stanovalkam prostije. Treba jih je uničiti ali pa bodo one uničile nas. Pred proštijo je zelo velik sadni vrt zazidan z visokim zidom. Za tem zidom so visoki kostanji, katere, izgleda, so zasadili radi parka. Svoječasno sta bili tam postavljeni tudi dve klopici, ki sta pa danes samo še razvalini in uporabljeni za vse kaj drugega kot za kar sta bili narejeni. Pot pod temi kostanji je popolnoma zanemarjena. Listje leži tu najbrže še iz let okupacije, če ne našega narodnega gospodarstva in bo stalno predstavljal važen člen pri graditvi socializma v naši državi. Kakor nam gozd danes pomaga pri nabavi strojev iz tujine, tako bo gozd pospeševal razvoj naše industrije. V zavesti tega je sleherni državljan dolžan sodelovati pri ohrani in povizdigi naših gozdov. M. P. liščnih zidov, mrtvašnic, grobov in napisnih 'kamnov. 7. Urejanje izložbenih oken, napisnih desk, hišnih šitevilk in imen ulic. 8. Zbiranje odpadnega materiala, ki leži še marsikje in se neizkoriščen kvari. Na splošno jc potrebno poživeti komunalno delavnost v Beli Krajini in jo dvigniti na višjo stopnjo. Vsi vemo, da smo Slovenci pridni in kulturni ljudje, ter da ljubimo red in snago. Ne glejmo na nesnago skozi prste, ampak pokažimo, kaj znamo in kaj smo. Pozivamo vse množične organizacije: Fronto, Žene, Mladino, Borce, sindikate in druge, da v tej akciji sodelujejo in pomagajo. S tem bomo pokazali, da v tem kraju žive kulturni in delovni ljudje. Tov. Tito je dejal: »Takšno ljudstvo kot je v Jugoslaviji je sposobno ustvarjati in premagovati vse težave!« Res je tako! Z dobro voljo in malo požrtvovalnosti bomo tudi v tem udejstvo-vanju dosegli uspeh. Zato, tovariši in tovarišice, ne stojte ob sitrani v mesecu čistoče, temveč vsak po svoji sposobnosti in možnosti na delo. 1. maja pa bomo dokazali, da je v Beli Krajini 1. maj res praznični dan. k-r. M. še od preje. Ljudje hodijo sem po zelo dober kompost za svoje vrtove, ker so med listjem tudi smeti in razna druga nesnaga. Naj bi se zganila množična organizacija v mestu in pričela s svojim delom, ker bi s tem mestu mnogo koristila na lepoti in zanimivosti. Jasno pa je, da bi moral za to skrbeti v prvi vrsti Mestni ljudski odbor. Na taka dela bi Novomeščani prav radi šli, ker bi s tem olepšali svoje mesto, njegovim prebivalcem pa pripomogli do prepotrebnega parka. Okrog prostije je precej hiš z vrtovi, ograjenimi z razpadajočo ograjo. To ni več ograja, ampak planke, ki zaradi preperelosti sploh ne služijo več svojemu namenu. Lesa je prav tu naokoli dovolj in bi ne bilo prav drugega treba, kaikor nekaj delovnih ur in bi postale te ograje v okras. Prav tako je treba odpraviti na najbolj vidnih mestih skladanje drv za kurjavo. Ta drva naj se takoj pospravijo ali pa Komisija za čistočo in red v Novem mestu odkaže prostor, kjer naj se zložijo drva radi sušenja. Treba se bo vendarle enkrat prebuditi iz spanja in pospraviti v mestu vse kar kvari zunanje, lepotno lice, da bomo lahko s po nosom pokazali mesto tudi tujcu in s tem postavili temelj za tujski promet tudi v Novem mestu. P—c Obvestilu GLEDALIŠČE NOVO MESTO 6. aprila (četrtek): Gogolj »Zenitev«, Mokronog ob 8 zvečer; 12. aprila (sreda): Gogolj »Zenitev«, Črnomelj ob 8 zvečer. ' llllllllllllllllllllMllllllllllllllilllllllllllM UDELEŽITE SE! Sindikalno kulturno umetniško društvo »Dušan Jereb« iz Novega mesta bo uprizorilo na raznih odrih Gogoljevo »Zenitev«. Imeli boste prav lep večer, kajti Gogolj prikazuje krasno, v zelo smešni obliki rusko plemstvo v 19. stoletju. — Cene so nizke, od 25.— din navzdol. — Igralci so odlični. iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiinriiiii^ S prehodom trgovine iz kapitalističnega v socialistični družbeni red in z uveljavljanjem osnovnih načel v trgovini, ki je le zadnja faza pri nas stalno naraščajoče proizvodnje, je bilo nujno potrebno, da se razširi trgovska mreža tudi na deželo in tako zbliža kmeta z delavcem. Za novo trgovsko mrežo je bil potreben tudi nov, dober, trgovski kader, deloma da zasede mesta v novoustanovljenih trgovinah, deloma da izmenja kader, ki je vnašal v našo trgovino kapitalistični duh in špekulantstvo. Za izšolanje novega kadra v trgovini je bila v letu 1946 ustanovljena <>d Ministrstva trgovine in preskrbe Sola za učence v gospodarstvu trgovinske stroke, ki je dobila šolske prostore v osnovni šoli. Sola je bila takrat okrajnega merila in kot prva s strnjenim poukom, kar je omogočalo, da so se pritegnili v šolo učenci in učenke iz vseh okrajev okrožja Novo mesto. Ta zahteva je narekovala, da se priključi k šoli tudi internat z menzo. Tudi evidenca trgovskega kadra na okrajnih ljudskih odborih še ni bila takrat popolna. Privatni trgovci niso prijavljali ka-drov? ker so pač smatrali, da izgubijo ceneno delovno moč za časa šolanja, poleg tega pa bi morali še plačevati. V prvem šolskem letu se je tedaj vpisalo le 23 učencev in učenk. Internat je bil takrat zelo primitiven, nameščen je bil v učilnicah na osnovni šoli. Hrano so imeli v gostilnah privatnega sektorja. Toda vkljub težavam so bili uspehi prav dobri. Na ledini se je pričelo orati, saj v kapitalistični Jugoslaviji nismo imeli na Dolenjskem takih šol. Naslednji statistični podatki kažejo nagel razvoj trgovske mreže in prehod trgovine v socialistični sektor. V drugem šolskem letu se je vpisalo 50, v tretjem 75, v četrtem 120 učencev in učenk. Poverjeništva za delo so dobila medtem vpogled o kadrih, evidenca se je vodila na temelju sklenjenih učnih pogodb. Vse redno šolanje pa vkljub temu ni zado- Eden izmed dobrih predsednikov fronte v Beli Krajini V vaškem odboru Osvobodilne fronte Vi- nji vrh dela kot predsednik Kastelic Jakob, ki je dosegel že 67. leto starosti. Kljub temu še vedno vrši funkcijo predsednika Fronte zelo vestno in se v polni meri zaveda nalog, ki naj jih izvrši Osvobodilna fronta v izgradnji socializma na vasi. Ta globoka zavest izvira še iz dobe borbe proti okupatorju, saj je že v tistem času izgubil sina, ženo pa so mu belogardisti tako pretepli, dia je pozneje zaradi posledic umrla. Vendar ga te žrtve niso odvrnile z začrtane poti, pač pa še bolj dvignile vero v pravilnost pjolitike našega vodstva, ki ima cilj obogateti naše ljudstva. 2e sama raznoli- kost funkcij, ki jih je Jakob vršil od pri-četka borbe proti okupatorju pa do danes — bil je gospodarski referent, pozneje predsednik KLO in KOF, predsednik VOOF — jasno kažejo, da se ni ustrašil nobenih nalog, ki se iz dneva v dan postavljajo pred organizacijo OF. Prav posebno pa se zaveda nalog frontnih organizacij v današnjem času. Zaveda se, da bo država uspešneje gradila socializem le, če bo sleherni frontovec spoznan s ciljem petletnega plana, kakor tudi z vsemi težavami pri izgradnji socializma. To mu je tudi uspelo s stalnim političnim delom med čiani. Frontovec Jakob tega dela ne zanemarja. Stalno se pogovarja s svojimi člani Fronte, za mnoge stvari, ki jih sam ne ščalo, da bi zadovoljili našo trgovsko mrežo s kadri. Zaradi tega so bili na šoli tudi tečaji kot n. pr. pomočniški, vajeniški itd., katere je obiskovalo okoli 300 tečajnikov. Toda ti tečaji so bili le izhod iz skrajne sile in prehod v normalizacijo rednega šolanja trgovskega kadra. Vsako leto je bil napredek viden. Tako v šoli kot v internatih in v prehrani trgovskega kadra. Sedaj ima šola že stalne internat-ske prostore in svojo dijaško menzo. Inter-natski prostori sicer še niso tako opremljeni kot bi morali biti, toda kulturna raven bivanja v njih je vsako leto višja. Izkazalo se je tudi, da so učni uspehi pri strnjenem pouku in pri šoli internatskega tipa mnogo boljši, zlasti so uspehi tudi dobri, ker prinesejo učenci in učenke že nekaj temeljnega znanja v šolo. Sola pa daje s svojimi šolskimi prostori z internatsko menzo tudi možnosti za večjo strokovno usposabljanje. Tako smo imeli v februarju t. 1. tečaj za obračune, tečaj za vezano trgovino in tečaj za trgovsko mrežo in kadre. Tečajev so se udeležili okrajni in oblastni referenti zadevnih odsekov in tudi nekaj poverjenikov. Tečaji so bili v republiškem merilu: predavali so znani strokovnjaki iz Ministrstva trgovine in preskrbe, z Ekonomskega tehnikuma in vidni politični delavci iz Novega mesta. Po zadnji reorganizaciji je prišla šola pod upravo Uprave za trgovske kadre pri Ministrstvu trgovine in preskrbe, kateri nače-ljuje znani strokovnjak tov. Ljubo Kobal, naš domačin. Sedanje šolsko leto se je pričelo 1. marca. Sola je v republiškem merilu. To šolsko leto je namenjeno strokovni usposobljenosti učencev in učenk, ki nimajo na mestu službovanja možnosti šolanja. Skoraj polovica je Primorcev, ostali iz raznih okrajev kot n. pr. Celje okolica, Ljubljana okolica, Ljutomer, Šoštanj itd. Učiteljski kader je skrbno izbran, zaradi tega bodo gotovo tudi vidni uspehi. M. K. more obrazložiti, prosi za pomoč okrajni odbor OF. Da bo čim bolj vzgojno vplival na članstvo Fronte, je sam v svojem sadovnjaku prvi očistil drevje in ga tudi škropil. Tudi pri samovzgoji je med prvimi, saj ima naročenih večino naših časopisov. Naš novi »Dolenjski list« priporoča vsakemu. Tudi v času pred volitvami v Ljudsko skupščino, je bil zelo delavan. Ni bilo večera, da ne bi odhajal na sestanke in se pozno v noč vračal z lučjo proti domu. S svojo delavnostjo daje dober vzgled ostalim članom Fronte in je med njimi zelo priljubljen. C. A. Urednikov kotiček J. M. iz Smihela. Oprosti, da Tvojega dopisa ne moremo uporabiti, ker je pač zastarel. Prosim Te, napiši še kaj. Okrajna poverjeništva za kmetijstvo in kmečke komisije. Enkrat sem vam že povedal, da obljuba dela dolg, sedaj vam tega ne bom več ponavljal. Povedal pa vam bom nekaj drugega. Sedaj je pomladanski čas, čas dela na polju. Vsakdo pričakuje od vas nasvetov in navodil, toda vi ne daste od sebe ničesar. Kaj je res, da vi kmetujete za mizo in ne veste več, da se kmetuje na zemlji? Tega vam nisem napisal zato, ker bi imel rad poln in zanimiv časopis, ampak zato, da boste vi zadostili vsem vprašanjem, ki vam jih stavijo kmetovalci. Dvignite vse borce za višji hektarski donos in vse odlikovance ter pohvaljence iz kmečkih razstav, da nam bodo povedali, kako oni delajo, da so dosegli tak uspeh v pridelovanju. Čakamo vas. V vsaki številki bo prostora za vas dovolj. Čopič Stanko, gimnazija Novo mesto. Mislil sem, da bom dobil od tebe celo kopico člankov iz fizkulture po pismu, ki si mi ga poslal. Toda med pošto ni nikofi nič. Kaj je vendar? Fizkultura je vendar ena izmed najpomembnejših panog našega življenja, kot si ti napisal. Mislim, da nisi pozabil na Pla^ nico, niti ne na nogometna tekmovanja. Pričakujem tvoje pošte, rubrika je odprta. Kulturno-umetniška društva, izobraževalni tečaji in prosvetni aktivi! Iz raznih poročil in statistik vidim, da ste precej igrali, peli in plesali. Pišite kaj o vaših nastopih in predstavah. Ves okraj bo zanimalo vaše delo in uspeh. K dopisu priložite tudi sliko. Vaš dopis ne bo samo dvignil tudi ostalih krajev k prosvetnemu udejstvovanju, ampak bo dvignil tudi vas same k še popolnejšemu delu. Filmski krožki! Pišite nam, kako ste sprejeli film, ki se je vrtel v vašem kinu. S tem boste začeli zelo važno delo pri prevzgajanju ljudi v okusu in lepotnih dojemanjih. Dr. S., Novo mesto. Pričakujem kakega novega članka o zdravstvu. Nujno je, da pripeljemo ljudi do večjega zanimanja za higieno in preprečevanje bolezni. BELA KRAJINA SE PRIPRAVlJA NA MESEC ČISTOČE Proč s smetmi in navlako! Proslaviti borno 27. april Bliža se 27. april največji praznik za slovensko ljudstvo. To je praznik borbenosti slovenskega ljudstva in končnega obračuna z vsemi jerobi. Na ta dan je slovensko ljudstvo začelo pisati sodbo samo sebi. Ker je to tako velik praznik, hoče Ljudska prosveta skupno z vsemi množičnimi organizacijami ta praznik čim lepše in čim pomembneje proslaviti. Že od nekdaj je slovenska kultura in prosveta dvigala slovensko delovno ljudstvo iz mračnjaštva, ga vodila v borbo in končno tudi prinesla zmago, zato naj naša kultura in prosveta tudi sedaj vodita naše ljudstvo od zmage do zmage in ga tako privedeta do končnega cilja, to je do socializacije in do dokončnega obračuna z izkoriščevalci našega naroda. Na posameznih sestankih in konferencah smo se pogovorili, kako naj vsako društvo proslavi ta praznik, kako .se naj vsak najmanjši aktiv Ijud-fko-prosvetnih delavcev vključi v to Proslavo in kaj naj dela. 27. april naj ko zaključek našega tekmovanja vseh vrst kulturno-prosvetnega udejstvo-l'anja. Od najstarejšega pa do najmlajšega naj pokaže, kaj je naredil za ldejn( dvig naših množic, kaj je naredil za izpopolnjevanje kadrov in kaj je naredil za iztrebljenje polpismenosti ali nepismenosti. 27. april naj bo dan, ko bomo lahko z mirnim srcem dejali, v naši Dolenjski ni več nepismenih. V čem bomo tekmovali? Tekmovalne komisije so že zdavnaj ^Tej organizirale komisije, ki ocenju-JeJo delo in uspehe tega dela. Dramske družine, pevski zbori najrazličnejših vrst in kategorij, godbe in orkestri, folklorne skupine, lutkovna gledališča, likovni krožki, filmski krožki, knjižnice, izobraževalni tečaji, se bodo do 27. aprila dokončno razvrstili po svoji zmogljivosti in po svojih uspehih. Ali veste, da se je zbudil Škocjan, da dela ln to zelo intenzivno Šmarjeta, da je v *f, Jerneju zrasla gledališka, da pravcata gledališka dvorana. Hej, hej, Sf. Peter, Šmihel, vstanite in pridružite Se vsesplošni predramitvi prosvetnih skupin. Folklora se bo menda postavila zadnji teden na noge in tudi to °o prav, bo vsaj temeljito in dobro. Pa naši pionirji, da jih vidite pri delu. ^si hočejo biti prvi. Na cilju je dren, kor še nikoli in nikjer. Komisijam ne °o laJiko delo. Pregledati bo treba, kar še ni do sedaj, vse dramske skupine, Poslušati vse zbore. Poglejte tudi, kaj delajo šahovski krožki in kaj vem še kaj. Kdor se še ni prijavil in čaka na zadnji dan, ne bo dobro naredil. Prijavite takoj svojo prireditev na Okrajni odbor Ljudske prosvele. Ta vam bo poslal komisijo, ki bo ocenila vaš trud. Po ocenjevanju Komisije bodo pregledale vse oce-nJevalne liste in ugotovile, katero kulturno umetniško ali izobraževalno Urnetno društvo, katero mladinsko društvo in kateri pionirski odred je nzjboljši. Od teh najboljših bodo po ali trije iz ene vrste udejstvovanja Prišli na okrajni festival dne 27. aprilu *a okraj Novo mesto v Novem mestu, ?a okraj Trebnje v Trebnjem in zu °^raj Črnomelj v Črnomlju. Na teh *stivalih se bodo izbrali najboljši, ki e bodo pomerili na sektorskem pre-1t*du sredi maja v Novem mestu. Ko-c našega tekmovanja ali bolje poži h ve delovanja Ljudske prosvete pa 0 2>a celo oblast v Celju ali Kranju. Torej precej preprek in precej zaprek za najboljšega. Kako bo na okrajnem festivalu Okrajni festival naj prikaže vse naše delo. Naj odmeva pesem, naj igra harmonika, naj se razlegajo doneči glasovi godb, naj pleše vse, kar le more po Novem mestu, Trebnjem in Črnomlju. Da, posebno še v Črnomlju, kajti tam je ples doma. Za pričetek okrajnega festivala bo veliko zborovanje na trgu, nato povorka, ki naj prikaže celotno naše delo ali dramatizirano ali stilizirano ali kakorkoli, samo prikazati mora, kaj smo naredili po svobodi in kaj hočemo narediti, da bomo čimprej prišli v boljše in lepše življenje delovnega človeka. Popoldne in preko celega večera bodo nastopale najboljše skupine, pevski zbori, ljudski umetniki itd. Ker pa bomo zaklju- čili prvo stopnjo našega dela, se bomo tudi pošteno razveselili. Kdo naj pride na okrajni festival? Čudno vprašanje? Kdo naj pride? Vsi, katere zanima ljudska prosveta, vsi, ki sodelujejo in vsi, ki se radi za bavajo. Festival naj bo naša radost, naš ponos in naše veselje. Prevoz? Avtomobili, vozovi, kolesa, kar koli teče in se vozi. Ali se še spomnite, kako je včasih škripal seneni voz, mi pa smo peli na njem in se veselili, da gremo v goste. Pa čeprav je bila dolga pot. Še bolje, je vsaj dalje časa bilo lepo. Kar bo pa bo, enkrat po dolgem času nfm ne bo vzelo zdravja, pač pa privabijo veselja in zadovoljstva. Le pridite in prijavite se. Lepo bo in zabavno. Pa na svidenje 27. aprila v Novem mestu, Trebnjem in Črnomlju. Drejče. Izvešanje zastav Ob raznih prilikah izvešamo raz hiše zastave ali pa jih nameščamo v izložbena okna. Opaziti pa je pri tem zelo velike napake. Ljudje, ki zastave izvešajo, mislijo, da je čisto vseeno, kako jih izvesijo, glavno je, da zastava visi — pa ni res. Zastava, pa naj-sibo to državna ali narodna (pri nas slovenska), sestoji iz treh barv. Ce tako tro-barvnico narobe izvesimo, dobimo čisto nesmiselne barve. Zato je pri izvešanju že treba paziti, kako barve teko. Barve naših zastav je treba vedno brati kot knjigo, z leve proti desni, če visi zastava frontalno. Ce pa je pritrjena na drogu profilno, pa teko barve od zunanje drogove konice nazaj. Ako izvesimo torej državno zastavo frontalno, teko barve od leve proti desni takole: modra, bela, rdeča. Ce pa državna zastava visi profilno, teko barve od zunanje konice droga v vrstnem redu: modra, bela, rdeča. Pri slovenski zastavi teko barve v frontalnem stavu: bela, modra, rdeča, v profilnem pa spet od zunanje konice po redu: bela, modra, rdeča. V primeru, da krasimo izložbe in uporabljamo naše zastave, je treba še bolj paziti, kako zastavo namestimo, zlasti če jo uporabljamo v vodoravni ali poševni legi, posebno še v primeru, da sestavimo zastavo iz vsake barve posebej. V primeru, da smo namestili v izložbo državno zastavo v vodoravni ali poševni legi, je treba vedno paziti, da teko barve od zgoraj navzdol, torej: modra, bela, rdeča, pri slovenski pa> spet od zgoraj navzdol bela, modra, rdeča. Po osvoboditvi, ko večkrat izvešamo zastave ali pa z njimi okrasimo pročelja hiš ali izložbena okna, se redno opaža napačno izvešanje in nameščanje naših zastav kar bi utegnilo zelo slabo vplivati na tujca, ki naše zastave pozna, neugodno vpliva pa to tudi na domačina. Pri zadnjih volitvah so se dogajali po Novem mestu naravnost gorostasni primeri neupoštevanja ali bolje nepoznanja naših zastav, saj smo videli celo na poslopjih naših javnih uradov kakor MLO, Mestni OF, Okrajni magazini itd., da so bile zastave popolnoma narobe izvešene ali nameščene. Narodna zastava je bila že od nekdaj vsakemu narodu svetinja, okoli katere se je razvijalo vse narodno življenje. Toliko bolj pa mora biti spoštovana naša narodna ali državna zastava šele danes, ko jo po toliko letih zatiranja spet lahko svobodno izvesimo. Ce pomislimo, da v bivši Jugoslaviji niti ni smela viseti naša slovenska zastava sama, temveč samo v družbi z državno, smo si lahko na jasnem, da Slovenci nismo bili kdove kaj upoštevani. Danes je tudi v tem oziru drugače. Zato pa nam, če smo res pravi Slovenci, ne sme biti vseeno, kako bomo našo narodno zastavo izvesili, kakor tudi nam ne sme biti vseeno, kako bomo izvesili našo državno zastavo. Toliko narodnega čuta moramo pa že imeti, posebno še, če se spomnimo, kako so Italijani v času okupacije pazili, da so bile njih zastave, ki so jih ljudem vsiliti, pravilno izvešene, in je bil dotični, ki jo po opominu ni hotel pravilno izvesiti, precej trdo kaznovan. Ce so se ljudje v mestu in v podeželju navadili iz-vešati pravilno okupatorske zastave, zakaj ne bi danes polagali vse pažnje na izvešanje naših zastav. »Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!« To pokažimo tudi pri izvešanju zastav. Kaj pomagajo najlepši nacionalni govori, če pa nad govornikom visi slovenska zastava narobe. Istočasno bi še omenil par besedi o snemanju zastav. Kdor je kedaj prisostvoval izvešanju in snemanju italijanske zastave, je videl, da so Italijani delali to z največjo pozornostjo in ceremonijelom. Ne mislim, da bi morali imeti tudi mi Slovenci kaike posebne predpisane ceremonije z izvešanjem in snemanjem zastav, malo več spoštovanja -pa vsekakor! In pa še: zakaj puščamo naše zastave še potem,, ko proslava že davno mine, tedne viseti! To ni prav. Naša zastava ni nikaka cunja, da bi se v dežju in na soncu morda zvita okoli droga ali po strehi, včasih že vsa raztrgana, razkazovala, Ce nam je naša zastava narodni simbol, potem ravnajmo z njo tako, kot se s takim simbolom mora ravnati! —r— Mladi učiteljici - Ludvi Dulaijevi v slovo V mladi, komaj prebujeni in še vsej sveži pomladi si nas, draga Ludva, zapustila. Tako težko nam je, da tej kruti resnici skoraj verjeti ne moremo. Ko si pred nekaj dnevi legla istočasno s sestro Anico v bolniško posteljo, nismo slutili tega, kar se je zgodilo: mladi, hrepenenj in vere v življenje polni srci sta prenehali biti za vedno! Ludva, Tvoji poklicni sodelavci in vsi, ki so Te poznali kot mlado, vestno, delavno in zavedno dekle — Te ne bomo nikoli pozabili. Postala si komaj nežno sedemnajstletno dekle in že si okusila vso trpkost življenja v času, ko je bila naša domovina zasužnjena. Tvoj bratec Branko je kot partizan daroval življenje za našo svobodo. Tebe in Tvoje domače pa so odpeljali v internacijo, odkor der ste se z zaupanjem v zdravo moč in klenost malega slovenskega naroda srečno vrnili domov. Ljubila si otroke in si zato izbrala poklic učiteljice. Z željo po izobrazbenih vrednotah si hotela stopiti na učiteljišče; nova, iz trpljenja vstala domovina pa je klicala mlade sile, naj ji ob velikem pomanjkanju vzgojiteljev z ljubeznijo in žrtvami priskočijo na pomoč. Prisluhnila si temu klicu in se mu odzvala. Stopila si v razred najprej v Sušicah, nato v Mirni peči in končno na Dvoru pri Žužemberku. Z vsem srcem in vdanostjo si se posvetila vzgoji in izobrazbi mladine, ki dolga štiri leta ni videla in občutila drugega, kot trpljenje, ječe, pregnanstva, žrtve. Pri vsem delu si znala najti čas, da so Tvoji spretni prsti udarili na tipke klavirja, harmonike in z ubranimi akordi zveselila te kmečke otroke, ki si često zaman želijo neskaljenega veselja. Tvoje mlado življenje, ki je težilo le k estetiki, etiki in delu, je prinašalo tople vedrine tudi med nas prosvetne delavce. Skrbno si se pripravljala na študij, na izpite in kljub neprestanemu delu v šoli in izven nje si jih z močno voljo že vse opra^ vila. V svoji petindvajseti življenjski pomladi, ko si si začrtala jasno pot, ko si se z vso požrtvovalnostjo posvetila delu za narod — Te je zgrabila s trdo, neizprosno roko smrt. Ludva! — Tvoja krsta in Tvoj prerani grob bo obsut s pomladanskim cvetjem. Prinesla Ti ga bo Tvoja mama, ki Te je tako ljubila, Tvoji sorodniki, Tvoji učenci in učitelji, ki smo Te iskreno ljubili. — Ležala boš v domači zemlji svoje rojstne-vasi, med nami in na naših sestankih pa bo — praznina! Sind. podružnica prosv. Žužemberk. delavcev KOT/ČZ/Ć, 1STARCE, O otroških skrbeh, strahu in strašenju Mnogokrat slišimo, da so otroška leta silno lepa, da otroci žive brez vsakih težav in skrbi. Tako more trditi samo tisti, ki strahu ne opazuje in ga ne pozna. Otrok nikakor ne živi brez skrbi, kakor mnogokrat mislimo odrasli. Res pa' je, da mnogo skrbi pripravimo otroku odrasli. Ze dojenček se tega ali onega ustraši. To je vendar nemogoče, boste ugovarjali, saj vendar ne zna povedati. Ne zna govoriti, pove pa to s kretnjo, mimiko obraza. Po kakih šestih tednih se dojenček materi nasmeje, če ga »nagovarja«, celo na njen glas živahno brca. Otrok že najbrže pomni podobe materinega obraza, pomni barve glasu i. t. d. Cim starejši je, tem bolj kaže znake, da mu je tuj obraz ali tuj glas neprijeten. Nad pol leta star otrok že odločno kaže, da se tuje osebe boji, celo se boji matere, ki se našemi, čeprav ga kliče (morda pozna glas, se boji očeta, ki ga ni dalj časa videl. Otrok se boji tudi surovega glasu, vpitja. Tudi drugega, kar mu povzroča neugodje, se boji (psa, ki laja, peči, kjer se je opekel). Čeprav ta otrok še ne more povedati z besedo, moremo domnevati, da ga to ali ono skrbi, ker ohrani v spominu sliko tega ali onega (učeno rečeno predstavo). Ko pa otrok za silo spregovori, že pove. z enobesednimi stavki, da se tega ali onega boji (basu, baum, tudi izraz in kretnje pridejo za to. Odkod neki te strah!? Najbrž odtod, ker je otrokov organizem tako šibak, da ni kes prirodnim silam. Tudi kasneje otroka marsikaj skrbi. Skrbi ga, če punčka spi, če mu ni kdo ukradel igrač, če se morda ne bo mati zaradi tega ali onega drla nad njim. Nam se to ne zde skrbi — in vendar so za otroka to velike skrbi. Strah pa lahko po nepotrebnem vzbujajo v otroku odrasli zdaj hote, zdaj nehote. Ako starši govore vpričo otroka, da naj pazijo, da kdo tega ali onega ne bo vzel, se tega naleze tudi otrok. Ker ga zanima v tej starosti »njegov svet« — igrače, je naravno, da skrbi predvsem za igrače. Tudi na drug način lahko starši čisto po nepotrebnem otroku vzbujajo strah, ko ga strašijo s psom, dimnikarjem i. t. d. Kako silno se otroci boje črnih dimnikarjev! Cemu je to potrebno? Ali ni dimnikar človek, kakor vsak' drugi, ni njegovo poklicno delo prav tako potrebno kakor kmetovo? Vsa strašenja so za vzgojitelja cenena vzgojna predstava, da otroka od tega ali onega hitro odvrnejo. Navadno pa pri takih prilikah ne pomislimo, da strašenje silno slabo vpliva na otrokovo živčevje in morda celo na njegov značaj, da je kasneje strahopeten. Taka »vzgojna sredstva« se staršem rada maščujejo tedaj, ko mora morda otrok iti nekam nekaj korakov v temi. Vsekdar takrat namreč otrok, ki je bojazljiv, gotovo ne bo ubogal. Tako se staršem prav hitro maščujejo nedovoljena vzgojna sredstva z ne-ubogljivostjo otrok — šibe staršev. Strašenje je torej silno slabo vzgojno sredstvo. Menim, da ne bom rekel preveč, če trdim, da je včasih strašenje delen vzrok otroških nervoz. Otroku se namreč take predstave silno vtisnejo v spomin in jih ne pozabi zlepa. Posledica tega je, da se te podobe pojavljajo v sanjah in motijo otroka pri trdnem spanju. To pa seveda slabo vpliva na razvijajoče se živčevje. Socialistični človek mora biti veder, neustrašen. Ako hočemo to doseči, tedaj otrok ne smemo strašiti. Težkih ur bo otrok v življenju še itak dovolj doživel, zato naj bo nanje pripravljen tako. da bo imel zdravo živčevje in bo trdoti življenja lahko kljuboval. Prof. A. Če pravim — zaupajte v svoje lastne site, pravim zaradi tega, ker zares ni cas, da bi se uspavali in mislili, da nftm bo kdo od zunaj kaj z lahkoto dal. Samo tisto, kar sami storimo, samo to je zanesljivo in nič drugega. TITO NE ODNEHAJTE! Ob zaključku predvolivnega tekmovanja je Sindikalno kulturno umetniško društvo Mokronog uprizorilo dne 25. marca veseloigro »Trojčki«. Uprizoritev je pokazala, da imamo v Mokronogu precej dobrih igralcev in da bi bili zmožni uprizoriti kaj boljšega in vzgojnejše-ga kakor so »Trojčki«. Res je, da smo se nasmejali do solz in da so podali svoje vloge zelo dobro Skubec, Lindža in Maslovec, vendar pa nas predstava ni popolnoma zadovoljila, ker nam ni prikazala življenja takega, kot je v resnici. Lahko priznamo, da imamo naivne strice, toda tako neumno naivnih kot je v tej igri, pa v resnici ni. Igra nas •je zabavala dve uri, toda ko smo odhajali iz dvorane, je ostala v nas praznina. Igre prirejamo zato, da se človek tudi pri smehu uči in izobražuje. Zato priporočamo, da se sedaj, ko je led prebit, lotijo igralci dela resno in z vso vnemo. Nikakor pa ne smejo dopustiti, da bi to udejstvovanje v naši pro-sveti zopet zaspalo. Občinstvo Mokronoga si želi še in še iger in predstav, samo da bodo imele igre kak smisel in vsebino. Pričakujemo, dai bomo zopet videli na odru kaj novega in v boljši pripravljenosti. Sindikalno kulturno umetniško društvo je sicer spoznalo pomembnost volitev, dočim se je Mokronog vse premalo pripravil na volitve. Volišča in hiše so bile zelo slabo okrašene. Zunanje lice je slabo kazalo naše m-vdušenje za volitve in ni kazalo nikakega prazničnega lica. Za Mokronog ki je dal precej žrtev v narodnoosvobodilni borbi, bi pač bilo več pričakovati. Stahan KDO JE TEGA KRIV? V zadnji številki Dolenjskega lista sem čital, da se je v Veliki Loki pokvarilo cca 2000 kg pšenice. Potrebno bi bilo, da pregleda ljudska inšpekcija skladišče v Starem trgu, kjer je vskladiščenega okrog 7 vagonov krompirja. Krompir je bil odkupljen od 9. marca dalje iz KLO Trebnje, • Nenuška vas in Dobrnič. Ta krompir je vskladiščen v štirih neprimernih in premajhnih skladiščih v Starem trgu. Krompir je naložen precej visoko ter čaka na milost in nemilost, kaj se bo z njim naredilo. Vsak pridelovalec, ki je z veseljem pripeljal krompir, ker se zaveda parole »Kmet delavcu,, delavec kmetu!«, se vprašuje, kaj misli naša oblast: ali bo pustila, da se krompir skvari, ali ga misli dati za seme, ali ga bo dala delavcu za hrano? Kakor vse večje kraje po tako zvani Ljubljanski pokrajini, je tudi Dol. Toplice zasedel že v prvi polovici italijanski okupator z večjo četo črnih srajc. Ze prihod fašistične vojske s cvilečo godbo na pihala je bil prav smešen in vreden hrabrosti fašistične vojske. Italijansko priliznjenost in hinavščino so Topličani kaj hitro spoznali in svojo upornost napram Italijanom tudi kmalu pokazali. Fašisti so to tudi opazili, kajti zanje so bili Topličani »Tutti rebeli«, tutti komunista«. V čast Topličankam moramo priznati, da so bile prav redke, ki bi imele kake spletke z Italijani, pa še te največ v toliko, da so laže krile zveze s pojavljajočimi se partizani. Fašisti so ostali le malo časa v Dol. Toplicah, zamenjala jih je kraljeva vojska. V zimi leta 1942/43 se je pojavilo še več-partizanov, ki so dan za dnem vznemirjali Italijane. Smrt direktorja »Emone«, družbe za izkoriščanje dolenjskih gozdov, jih je prestrašila. Tla so jim postala vroča in pripravljali so se na odhod. Del vojske je že odšel, drugi pa bi moral oditi 5. marca 1942. leta. Toda ta dan so jim pričele poginjati mule. Mule so napajali vsako jutro iz čebrice, ki so jo postavili ob brezvodni strugi potoka Sušice. Topliški mladinci, tedaj še partizanski aktivisti, so Italijanom za slovo pošteno zagodili. Strup arzen, ki so ga dobili po znanem potu iz Novega mesta, so natresli v če-brico. Strup je pričel kmalu delovati in mule napenjati. Vojaki so jih vodili po to-pliških ulicah, da bi jim pregnali napenja- Ko prideš do skladišča, vidiš koga od odkupnega podjetja, ki prav obupno gleda v krompir in če ga vprašaš, kaj nameravajo s krompirjem, dobiš odgovor: »Krompir ima poverjenštvo za kmetijstvo in ono razpolaga z njim!« Mogoče pa poverjeništvo ne ve, da ima tolikšno količino krompirja, ker se zanj ne zanima. Mislim, da tak uslužbenec, ki niti sedaj ne more razdeliti krompirja za seme, nima pravega čuta do delovnega človeka; ali pa bi nakazal krompir za hrano namesto, da bi ležal v skladišču, ker vsakdo ve, da ni nikjer sedaj preveč krompirja! Vprašal bi samo, ali je bil dotični, kateremu se je pokvarila pšenica, klican na odgovor, ali pa je tudi to splavalo po vodi? Zadevo zaradi krompirja bom še nadalje zasledoval in če bo potrebno, se bom še oglasil, samo, če ne bo že prepozno! P. F. NEPRAVILNI ODNOS DO DELA V vseh krajevnih ljudskih odborih Okrajnega ljudskega odbora Trebnje je bila zelo slaba evidenca, ker pa je to oviralo nadaljnje delo, so bili nameščeni na vseh KLO evidentičarji, z namenom, da se bo stanje evidence zboljšalo v OLO. Zelo žalostno pa je, da se je stanje zboljšalo le v nekaterih KLO, v ostalih KLO pa delajo evidentičarji vsa druga dela razen evidence. Tako ni slučaj, da morajo hoditi uslužbenci OLO po posamezna poročila na *