Poštnin« iilačana v cafoglnl-X. lejtnife. 1932. februdr 20. 3. numera. •• v Mesežne verske novine Vu imčni prekmurske evang. sinjorije rediteE i v&davnlk t FLISAR JANOŠ, Murska Sobola. Rokopisi se morejo v Puconce pošilati. Ček računa št. 13,586; imž ,,Duševni Hst" Puconci. Cejna na cejlo leto 20 Din., v svonstvo 30 din., v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. Naprejplacilo gorivzeme vsaki evang. diihovnik i vucifel. Aldiivaidia liibgzen. nfezuš ma mreti za ves ndrod; i ne za te ndrod samo, nego naj i siniBo ie, kl so rastepeni, vkiip sprdvL* (Jan. II, 51 52) Vu sv^tom, postnom časi poglednimo prek ete Reči tisto globočmo lubeznosti, štera se nam blisči z-celoga dogodka je-zušovoga^trplenya, aldOvajoče smrti nye-gove.,. Že Božič je nam to gldso, ka je liib^zen prišla doli na zemlo vu onoj tihoj noči — i ovo eta iubezen za nas volo na sebe vzčme križ tudi; med krvdvim znojem se moli i bojiije za nas vu Getsem&niji; znaša zbičiivanye, troavo korono, ešče smrt tiidi za nas, ah kakša aldiivajoča liibezen je to! Negrata britka, vsa znasa, moli se za protivnike svoje, vu skrb svojo vzerne trpččega hudodelnika — i odpre vrata ne-beskoga orsaga pred vsemi nami! . . . Je-zuš merje za narod —- za ves narod. I eta aldiivajoča liibezen ešče dnesden tiidi dela eti med naraii; tti zida svoj čiid-niorsdg, tu dd predgati evangeiiom svoj vsem iiidem, ,,naj sini Bože, ki so raste-peni, vkupspravi". . . Vkupspravi, liki fa-milijo Božo vu spravišče, v občinstvo svet-cov, v eto veliko očinsko hižo, vu šteroj ešče itak je mesto . . . kama ešče tebč tttdi č^kajo . . . T6 znaš pitati: gdeta naj iščeš, gde maš najti ete čudni svet lubeznosti i mera? , . . Eto mesto je tam, kama vkiipsprdvi Gospod te prav vervajoče, gde nepoznajo nenavidnosti, sebičnosti, gde se človeča zvišenost neraduje vu skvarjiivanji drugi, gde je mrla odurnost, ar žive lubčznost, gde istina postane apoštolsko opominanje: Kristuš je pa zato mro za vse, naj šteri živejo potom ne živ^jo sebi,;nego tistomi, ki je za nj^ mro i goristano," Zato je mro, n^j sini Bože, ki ho rastepeni, vk(ipspr<5vi, . . . Moj Gospon Jezuš, ogen tvoje sebe gorialdtivajoče lubeznosti naj segreje gori moje mrzlo srdce liidi. Naj lubitn Tebe, naj liibim vsakoga . . . T6 bojdi blagoslov posta nad tnenom . . . Sredbenik! vs&ki tvoj stopaj Je stop&j lubeznosti, I tvoj tak nediižen spadaj Vretina srnilenosti: Liibčzen te je goala I višno nioč ti dala, Da.bi pehar smrti koštao. I iak za svet šldov postao. Oh! — vle i vu srdce moje Nagib i€ naklonosti, Da i jas stopaje tvoje Naslediijem v stalnosti, Z-3iibeznov vse oblnejn, I, gda z-sveta:preniinim, V- nje naidern" ^zteber vupanja, Vu nje za!og>veličan]a. mU trn? Či si rcža Kdstušova, tak znaj, ka hodba (voja-med trnjom more bldti, Samo dobro pazi, naj ti s&n\ nebodeš trn I — Ltither,. Str*n 26. DOŠEVNI LIST februar 20. presbiterium poleg Pravil zren-deliivaova, za gvilšni poslov odpr&vlanyd zrokov volo gyiileše drži Na te gyulešaj ne samo z-iiavade, nego poleg službe, to je to za več fe?e cčrkevni opravic zvršenya volo je presbiterov dužnost nazoči bidti, či svoje pozvanye verno na srdci nositt i spunyavatš ščfejo. Od presbiferov pczvanya opravic fa'no vu ti nadaljny> bomo gueali, eti samo poprek pres-biterskt gyulešov fontošrre posle naroenimo na-pre prinesti. Nevtajeno je, ka cerkevni naši gyfilešov re-dovdk višišo znamerntost dobi poieg one s'fiž-be, na štero smo se pri pozavi dolizaigzali. Ci vu toj slfižb: edenisti Dfih povodjava, teda vu cerkernoga ravnsnya prestcri tiidi cerkevnoga pozvanya cimpranye mamo doprinašati. To pre-videny2 se more viditi i svetiti z-presbiterski gyiilešov cžloga prograraa, ž-nyega tekaja ino tanačivanya. Na zvršenye narnenyene cerkevne opravice predevsžra želejo n& tej gyiilešaj 6murno i z-dtižnosti shžjajdče ta!jemanye. NesmiiDO se tak z-pravil zrendeiuvanya spczabiti, šteroeto pravi: nOnoga presbitera, šteri gyfflčš eden za driigim neopravičeno trikrat zatnudi, cerkevni Tandč gori pozove: jell šče, ali pa ne nii, svojo čest nadale tolno zndmti? — Či presbiter na to za dvd t/ed- na neda vdlasa, ni na gyUHaj tdl nevzeme: se tak razmi; ka je doli povedao." — Š?o je pri odebčranyi ne na dOšnevesU billanc postavo cer-kevne službe dtiznost l tiidi samo kaktekznaša ny6, on pravž včinl, či samovolnc odstopi i prek ]o piisti fakšemi, ki nedrži za tak velki aldcv ono vremen i delo, štero cerkevni posl« cd nye ga želejo. Vu človeka teli opUstšavajoči beteg se pre-ci na ceiom teii skažiije, či bar samo vu ednom organumi najde fakše mesto, gde se lehko notri zgnezdu Nezdrav položaj jeste vu onoj gmajni; gde presb«terskoga gyiilčša tanščivanye neraa • ratno, posebni kotrig brezi občfitnosti dužnost«, poled ner^dnoga taijemanya, nikšega višišega navdflšenya, samo kak-tak teče doli. Aii se pa intereseranye II samo teda skažfije, kak na be-težnika obrazi znotrešnyega optiščavanya preme-menyavaj6Ča žarja, — 16 je 16, gda strankastva nezbivajoči duhy ali pa proti na razpra?o na dnžvni red prinešetii predmetov protivinstvo (opcrništvo) pozovč i spravi vkiiper vu boj po-stavSene vit^ze, štere driigač zaman pozava vu spravišče dtihovni pastžr, naj si bodejo bar na-kelikokoli interesantni i grna|ne se tikajoči, has-noviti i pctrebni predmetje. Nikaj je ne ležeše, kak pri cžrkevni gmajnski bremenov proračuni z-glasnim pr6tigučdnyetn» z-»neprivolimu, poiiti-kov sebi zaSasno lttdnost spraviti (kakšo dosžg-noti se takzvanJ modrijaške terejo), aii nesmimo Sinki, lubte edendrugoga! Posi.: JUVENTUS. Koniaj se je ešče zorilo. Bakter je ravno zda skričo gojdno na konci včsi, pri kom n|erni je školnikov kokot tak jedrno pomagao, ali vu spalnici 16 bogate vdove nigdašnjega kfiveta, D , . . ja je že vsaki oblck odpret? bflo. Na dva je beia postelina glčdala vo g^zdavo, na ednoga pa edne viszike, močne ženske skrbno na gladki počesana gla?a s slgurnim obrazom. Za par rainot se že čiije njeni zapovedavajoči, oster gias. Ne krega se, ali njena sigurnn reč tak kaple se i ta na držioo, kak vdarci klapaČa: wPra.Y.la sern že, ka mi kapuče petnajstkra"! moreš od edendrugcga vdarit?, da ves prah vo stepeš ž njl, ti si pa samo tfinajstkržt vdarlla ž njimi. Manjak je nž liibleni pred Gospodnim Bdgotn, kak je v sv. Pismi popisano: ^ldi k mravli ti rnanjak, pogledni njdne pcti i bojdi m6der." Takše rečl so se čU!e y sobaj pri pome-tanji, postilanji, v ktihinji pri kfihanj^ v štali pri polaganji, napajan]?, v pevnlci pri pretakanji itd K vsakerni deli, štero se n]e je ne dcvpadnoio, je citirala z B blije. I ka b\ se njfi dopadnolo? Takšega hipa je tem siTiehečim zmrno smeh ua vOstaj, reč se ojirri je stavila, tak da h\ zanemili i z dvojnov hitrostjov so se paščili delati. Ovak je ne vnogo gii^ala. z očaoii je ko-rnanderala« Njčne oči so bile, kak rOntgen, ešče sa Sekar skoz dver všdie, čt je ka| v om&ri v šteroj polici kaj ne vredi. Gda so kukorco liipali i mladezen je ma-lo glasna gratala, skazaia se je na pragi: »V kžiigaj Predgara je popisano: Od smeha pra vim, ka je norija; od veselja, ka hasni td ?•* februar 20. DOŠEVNI LIST Strdn 27. pozabiti, ka takše zaYerarjye pri sv. ni, cčrkvi napreidenye ino 6ciretki jako tiižne posled?ce ma, ar zadrgavs Kyč odrssek, tope i mlačne včini vernlkov srdcž k-lastivnoj materi cčrkvi. Najdejo se i fakše presbiterske kolrige, ki se ogjblejo cčrkevnega taaača seje, naitnre či so malokaj težkeši predmetje na razpravo, na dnfev-ni rLd odločenl, Steri dokončanye S sprejčtje z-vžkšov podgovcrnostjov hodi. Ne jemlejo taia vu oni skonLanyaj, poleg šteri bi uprav zvona gyUleša predprotivnikmi zoči stati potrebno bilos za rodblne, šogorije, botrine haskov interesa zroka volo. Ka se zgodi tdkšega hipai . . . Dtihovnik i kurafor največkrat pri tš ndjfontoš-neši i neodi&šsm opravicaj na sebe zanihaniva ostaoeta. Ail se pa ne samo ednok zgodi td inalenkost, ka dve, tri kotrige tak skončajo, fca driigoč bodo skončali. Tak ide to vu več mzs-taj 1 Proti podgovornosti kaiano eiakSe snašanye vshko moralno zmenkanye svedočl i nikak se nezgiiha z-lutheranskim karakterom, iteri vu diišne^esti dugov^ayg| srdčnost, odkritost, nege nyeaost, zočibodočnost i možtva krstšanstvo zat-heva i žele. Z mlačnostjov, na stran viečenyem, z-nemaratnostjov, z-dužnosti nespunyavanyem — neprinašalmo sramote evangeilčsnskomi iineni! Što vu svojera pozvanyi i ččsti od Boga pozžvanye vidi i z-podgovornosti znanostjov ša-faruje, on se nesna bojad od račundayanya rnis-\\, Presbiferium je od svojega delovšnya, vu gyiileša| dcprinešeni skončany naznanenye du-žen dati pred gmajnski gyu!eš; bar nesmi poza-biti, ka je predevsern Bčgi podgovoren od na sebe zavfipani. Zato ga raore rred tanačivanyem obhoditi vu vse opravicaj, poslaj, vu celoni r»ye-govom znašanyi svete m, cerkvi istinske cfobro-te skazajoča skfbnost, modrost i Božega sv. kra-levsfva slttžfoe navdfišeaost. Z-kakš(d podgovor-nostjov hodeče skončanye na, kak pirediago pred gniajnski gyuleš napre dati, ¦ nesrni pozdbiti, ka se to ne posebni, ne sanio edooga sfana obdnst^a, nego Gospodna matere cerkvi dosla-ja i nye inferese sJfižfj i ka je dobfedušnevesti najern napre valdn svefske sodbe. Dfihovnoga pastčra gmajne d&broto ciiajoče I ne samo ed-n6k ald6voy prinašanya želejčče, na cerkevno dačo gledoče predgyu!eš dane raloge oeshajajo z gnusne sebičnosti, fiezganya]o lastriii cilov, šte-ro ešče i ti od skoposti griarri maloverci i pro-tivnici tudl morejo previditi. Vu vezda$nyi telki hfpaj ol domovine vrelomi sini, ni gmajne ne-obtriidjenomi verniki, nžjmenye pa cžrkevnim naprehod^čim velke dužnosti prestora neverno odvržti je ne slobodno. Nakeiiko ]e potrebno, naj presbiterium' z-čista pozraa i vidi svojega pozvinya i&\, svoje dužoosii, ravno je tak fontošno, da m gyuiešaj nigdar neprestopi svoji poslov me\€. More po-znati svoji skončany predldganya — bivost, štere pred gyuleš rnž dati za osvojenye i odobrenye. Pa je ona nigda tiidi mela ednoga vesčio-ga srcas Sinehdčega obraza szicA Zda neve, gde je, Mino je nindri v bojni. Ne ga je objdkala, Ar v sv. Pismi je popisano: MBog ga je &ao, ^og §3 je vzeo" i od tistirnao eiče bole z si-gurnim obrAzom hodi. Z velkov skrblivostjov ]e gojila Pišto. Aii gda je Pišta božaoje, nikaj Jiibeznivi reči želo, te je k škoJnikovim šo. Tara je oe bilo takšega bogastva, kak pri njl, ali zato so vsi vesčioga srcd i liibeznivoga obraza bill i zadovolni. Škol-nikov Janci je ne s takširri stržhom pazo na novi gvant, kak čn i sigd&r je nikšo sprevedni-jo moo na pameti. No i Anuika, ta rr,a1a, vedno smehžča sestrica Jančijova njfma ]e tak dobra pajdaškinja bila, kak te voren Bodri, šteri je vedno okdli njiva buo, Nigdar njiva je ne ova-dila, či sta kakšo huucutarijo napravila. Hej, či bi to zndla ia gizdava D-ca, kakšo smetlingo jrsapravi pri njenoj hizl edndk ta mala deklina, ne bi piistila nikoii k njim svojega si-na. Ali iabila je samost i znala je, ka so škol-nikovi redni liidje, zato je ta lehko so; gda nje-mi je vola bila. Po cajii so deca gorizraslL Z t€ inale dek-line je lepa devojka zrasia. Z školnikovoga og-račeka rože so n\e datt fšrbo, zras pa gotovo vednake, viszfke topole, štere so tam-šošnjale za šdlov. Dobrotivnost, skrbnost je od očo i materč herbala; lepšo herbijo bi tak ne mogla teštamaiivaii nst njo. S slfižkinjov vred je delala, z goldbi vred smehala i včila se je obri toga ravno tak, kak brat, ali Pišta. Školnikojca je postanola. Što bi se tak čiidfivo, ka gda je D. Pišta spuno višišo šolo za gospodarstvo i je od materč prek vzeo zvflnešnjega gospoddrstva skrbi, je samo ednok Strdn 28. DUŠEVNI LIST februar 20. Duhovnika rešpekt i čast nesmi potnenšavati, nego poleg mogočnosti napre pom&gati. Presbi-terov goridanye je ne to, da cber dfihcvnika sodoi stolec drži, nyega nadzorivšliva, ali pa za kakšega štč drobiša dela voio gdašte ga na gyii-leša držLnye provokaiiva. Diihovnik pod svcjov višišov cerkevnov oblLstjov stoji, šieraober nye-ga verostfije i pod podgovornost ga vzeme. Pres-biterski gyiileš mi bidti svedostvo od cčrkevni čestnikov medsebom liibeznosti, dela prestora, dobro prjatelstvo vkiipnoga deiovanya, višiše oblasti prešiimanya5 cerkevni skončany i zLko-nov vžitek postavlanya organttm vu gmaj-ni. Pri tanačivanyi omurnoga znašanya pa-zitelje. Tužno moremo vadlUvati, ka pri gytile-šov tanačivanyi se ne samo ednok nepristojna znžšanya dajo napre. Gdate neprfstojno ta vrže-na ednaedna reč, na slobodno piistšena, raz~ vfizdana naiurnost, nepremišleno osob ogrizšva-nye so vsa risšlskoga Diihš zmenkanya znatne-nya i žalcstna svedostva toga, ka vu tanačiva-nyi so ,,naši vtist govorenya i naši srdc misli", ršvno ne poleg Gospodna velenya. Na ednoga cerkevnoga sprdvišča gyiiieši, šteri se z-molitvov začne i z tnolitvov dokonča, vse naše čfltenye, niisli, nšgibi naminyavanya, se niorejo po bcže vole zravnanyi goditi, ali gučimo, ^ii činimo} vse nyemi na diko moremo činiti. Na prešbiterskom gyiileši sarui seb^ more-mo disciplinerati, vu vsem red držati, vu tana- čfvanye on dober cerkevni dfih mamo notrispe-lati, na šteroga zastopanye, na potrdjenye smo poleg č^sti pozvšnl Čedno, ornurno prerazme-nye, gmajnski interesov ober sebični i razločno-ga rčda ludi pozdignoti, eden ovoga poštiivati, k-krstšeniki primerno zna$anye, nšs naj vrele, ednake { stalne včini vu opravlanyi naši sv, 6p-ravic. Ali tadi stšlni i na ny^ vaion mžmo bidti pri prinešenyi skončany nadalnyi šorš gledoč. Pošluvati gmajnskoga gyfi!eša pravdeni juš po-leg Ustave zrendeluvanya. Nigdžr nesmirno pozšbitl, ka se prešbite-rov delo nedoiconča z~ravnanya i vžrstveni du-govšny činenyem. Evangelioma dugovanye nšs vse na faljemanye zove vu gmajne znotrešnyem cimpranyi. Vu ta«ačivanyi na dnčvnotn redi m^-mo drž«ti gmajne z-nioralnim žitkoin vktipsliše-ča gcndanya. Pri te popolno spunyavanyi dii-hovnik nenire na samoga sebe zanihani bidti, nemre brezi pomočniko? nye popolno spunyš-vati. ,,I genolo se je mesto v-kom so bilivkiip-spravleni." (Ap. djanye IV. 31.) Oh bir bi z-Svetoga Dflha delajočov, ob-hodnov močjov', z nndloga za^etka velika giba-nya svedostva bili naši gyiilešje i tanačivanya! Nšshaj liki okoli vu vodo lučenoga kamna se VeiH vu začetki v-tnali i vsigdar vu vekši i včkši kroži godijo, i pridti rna za \čm vekše gibanye i n#ie sv. matere cerkvi podigavanye bcde oil, šteri vse bode navduššvao i vse moči vu nyč slfižbo vjedina. s tern stopo pred maier svojo: wMama, rad bi se GŽeno,* Mati ga je s trdim obr^zom gledala. Ona si je na kaj takšega ešče nigdar ne misliia. Ona je dva tjedna stara bila, ka ie sploh arvinska postanoia. Pri rodbirsi so jo hranili gorj. Nje je potrebno bilo rano k mo'zi idti, naj nede dru-gim na brenien, Bogdta je bila, bogafoga moza je doblla, bžr ga je ne njeno srce zebralo. Bo-gšti je btio i dobroga imčna, to je bilo za njo vse. AH ka je s tem detetom? Ali je ne v svo-jem domi? Nema vse, ka njerni oči i lampe želejo ? Ali je pa pijan grato od toga cvetčče-ga mdjuša? Tak si mfsli hitro i s časorna pita: aKa praviš?« »Oženo bi se rad, labl^na mama, Dobra bi bila edna pomoč vam tUdi pri hi'zi.tt nI koga ščeš zčti, či slobodno pitam? Ali boie, štera deklina se ti šče na šinjek obesiti? (Misiila si je na podšpanovo, na fiškališovo i na patikarušovo t€r, ali edna se nje je ne vidla.) Pišta je repčči grato. wNe mama, nešče se meni ona za šinjek obesiti. Tak delavna, skrbna je, znarn, ka bi vam tiidi na velko potnoč bila." »Zahvaiim ti to pazlivost, aii jas ešče Iš-dam z delom." »Draga raoja mama, srce rni je tak puno lubčznš, blajženstva, dšjte na naj blagoslov!" ^Pašči se i povej, što je, nemara časa, ka-nds me čaka, vč morem prebrati krmlenke," Pišta je bledi grAto. Jeli so pa njegvoj ma-teri svinjč več, kak njegva ženiiev? Skoron bi ga skuze pobi!e, ali potro si je naturo i je bat-rivno erkao: »Školnikovo Anuško bi si rad zeo.u Tž bcgate i gizdive dovice lice so skoron februar 20. DOŠEVNI LIST Stran 29. V-driigom nemamo vupanya. »Donok sem stdlno pri Tebi ostaot dr si me Ti drzao za mojo desno roko." (Žolt. 73, 23.) (Pisao: ŠOŠTAREC FRANC ev. diihovnik v Subotici.) Vu človečlm žitki je vse tak nestalno i slabo, ka se na nikoga drfigoga zavfipati nem-remo, samo na Gospodnoga Boga. Od glada, eksekucije mi lejko pomore brat, oča, ali dober prijatel. Ali nišče mi nemre pomočti prdti nes-reči, žalosti, betegi, proti smrti. Vsaki človik se z-vremenom taznuca, kak mašin. Gda starost pride, te si moremo misliti, kak Žoltaroš gda je pravo Bogi: neostavi me vu starosti, gda obse-rim. Kelkokrat bi mogli praviti sami sebi i na-Šim bližnyim, jas sam slab, jas se nemrem za-nesti na sebe, zato se morem na Boga zavupati. Ali ne je zadosta spoznanye, ka smo slabi i ni sebi, ni drfigomi nemremo biti na pomoč, či je j potrtost i zato se moremo na Boga" naslanyati. Viipazen i liibeznost proti Bogi to žele, ka se j mi vsigdar na Boga moremo naslanyati, či bi vsega puni bili, či bi zdravje, blajženstvo i vse j meli, donok moremo Bogi hvalo dati i na Nye-ga se nasloniti. Mislim vu vezdašnyoj svetskoj nesreči, gda na milijone liidstva gladiije, gda mala deca od slabokrvnosti i mraza pomenkavajo i gda se nesreče, groze vrtičkajo okolik nas, gda je celi svet vu nesfalnosti, vcaganyi, či ne pride do no-ve bojne i novi nevol: je najvekša falinga, ka se neviipamo v Bogi i neda*mo našo roko, naj nas On vodi. Nega na sveti takšega nepravično-ga dela, takše tožbe, štero z božim zakonom nebi trnok lejko i lepo rešo; ali narodje idejo na štiike i bombe rajši, nego da bi se božega zakona držali. Naša krajina je že preveč dosta i veliki žmetin mogla prenesti; i človik se lejko straši prišestnosti. Ali Boža roka nas vsakoga lejko obarje, samo se moremo zgrabiti za njo. — Trnok bi dobro bilo, ka bi ti stareši naj Biblio tolmačili ludstvi i naj bi opominali, ka tisti Bog, šteri je Mozeša obarvao pred morjom i pred faraonom, On tudi obarje nšs. Bog je pošilao po fticaj hr&no Eliaši i nam bode davao vse, ka de nam potrebno, samo se vfipajmo vu nyem. Gda je narcd bio vu piistini, je planina kamena vodo dala, da si žejo otavi. A tvoje srcč, diiša držga, nebi dala zahvalnosti Bogi, nebi se dala ti cela prek Nyemi, naj te On vodi po tvoji potaj? Išči nyegovo sveto roko, dokeč je ne kesno! Jezui veli: Jas sem ta Istina! Isti-na je pri vnožini liidstva nelublena i nebode tii-di Itiblena na etom sveti nigdar, ravnotak ne liki ta zdrava človeča pamet. okamenele, s takšim mrzlim pogledom je gle-dala na sina i roko je za edno malo vovtčgno-la i ostro je pravla po dvakrat: wDokeč mo jas živela, ne!a MAli povete rni donok, zakaj se vam ne vidi?" — pito jo je. Ali ona je nikaj difigo ne znala praviti, kak: wDokeč mo jas živela, ne." Srmak Pišta se je malo n§ zblodo v pa-meti od velike žalosti. Samo je Anuška držala v njem dfišo, ona ga je batriivala. Či vglih je ona tttdi bleda gratala od trplCnja, itak je ona mela krepše viipanje, ka edndk vse toga dober konec bode. Prijčla je Pišto za roko: »Jeli mate vi, Pišta viipanje v Gospodnom Bogi ?« wSamo se v Njetn matn vtipati, ve setn se ešče v svojoj materi vkano. I viipam se zvfln Bogž ešče v vatn, Anuška." MTe*se pa vflpajva v Bogi obadva močno. Či je Oniak zrendeliivo, ka nemreva edendru- goga bidti, te tak je lehkp celi svet proti nama, itak va eden-^lrugoga. Mladiva sva, ešče lehko nosiva trplenja kriz. Vi ste čteli eto memi z Biblije: „1 ki ne vzeme gori križa svojega i ne naslediije me, ne ]e menč vreden." wAnuška" — odgovoro je on navdušeno — ,,jas vreden šččm bidti Gospodnoga Bogd i tti-di vas." VcJ je vdarila bojna. Pišta je ttidi odišo. Mati je niti edno skuzo ne pastila za njega. T6 bi proti nj^nomi mišlenji bilo. Anuška se je tu-di ne ščela jokati, ali samo zato, ar je ne šče-la žalostiti s tem Pišto. Ali gda nje je on pra-vo: ,}Dobro mč poglednite, AnuŠka, kapa či me več na etotn sveti nigdar nete vidli, samo tam na ovom," te so z Anuškini 6č začnole kipiti bridtke skuze, komaj jih je znala staviti. Či je ne prišla tista mala rdečkasta karta, ne je mela celi den mčra, či je pa prišla, te se je pa bojala jo prečteti, ar ka pa či de kakši žalosen glas v nje. (Dale pride.) 30. Stran DUSEVNI LIST februar 20. Znami je Bog. Dostakrat et&k pitate: Bog gde jeste? Jas to nigdar nepitam; Ki roa na zemli k-nam milost, Nyegovo bivost Globoko vu srdci mam. Ne je od nas Bog predaleč, On od etec Je ne odhajao ešče, Što vu nevoli bar gdašte Nyega zovč: Pogtibel nyemi nešče. Što to dobro ščč činiti, Zna liibiti, Tistomi se Bog skaže: V-aldfivajočoj liibezni, V-dobrom čini — Čfititn: Bog k-ineni stane. V-mantri, nevoli, vu križi, Je on bliizi I tudi čiida čini. Tvojoj dfiši, či žalost ma, Pokoj nye da, Vu srdci te pomiri. Utrašnyi den te nesaga I staranya Ti dtiše nestrahšijo. Što je vse dobro odpravo, V-rčd postavo, Diišo nyemi snajžijo. CSENGEY GUSTAV. Živlenie mladi liidi. 0, stari časi, kama ste odisli? Pri stoli sem sedo i pregledavao stare knji-ge, štere so napisali naši predniki. V tej knjigaj so se mi znova pa znova pokazala lepa čtenja od tnladine naši očakov. Gda sem tii pa tam čteo, me je globoko v srci zbolelo, ar sem vi-do, kakša velka prepast je med zdašnjov i tis-tov mladinov, štera je živela par rodov pred nami. Zdajšnji tnladi ltidj^ naj so to dekline ali mladčnci, bogati ali srmaški, gospodski ali kmeč-ki, se vdajajo preveč svetskim ceremonijam i pri tom pozabijo na dliševno hrano, štera je sakše- mi bole potrebna, kak telovno olepšanje, ,,ar vsa, štera so na etom sveti, preidejo, ali reč Boža ostane vsigdar." Ne samo z knig, štere sem čteo, nego sa-momi se mi poniija skoron vsakši den prilika viditi naše mlade liidi, kak zapravlajo svoj čas i svojo mladost. Mladost — ti nejdragši dar živ-lenja, velka škoda je, ka te mladina tak nespa-metno vničiije, ka si ne zmisli, kakše vrednosti, kakši dragi kinč je človekova mladost! Že dostakrat szem v tom ali onom mesti opazovao oponašanje i djanje tnlade mešane driižbe. V srci me je grozno zabolelo to i ono govorenje, ešČe bole vnoga nedostojna djanja. Sakši pride ednok do toga, ka de vido, ka njemi je bilo samo v kvar njegovo lekosko živ-lenje. Ali t^ de že kesno, te se že nede dalo popraviti, ka se je v mladosti pokvarilo. Či mlado cepiko vugnemo, |e do svoje kesne starosti vugnjena, dokeč je štoj doli ne podere, ali jo viher doj ne stere. Zato moremo sigdar skrbno čuvati m)šdo cepiko.. naj z njč zraste lepo drevo. Ravnotak morejo paziti stariši na svoje naslednike, ar li tak zrastejo z njih prLyi zna-čaji i trdni v svojem karakteri, či do v mladosti živeli v čistosti i pobožnosti, kak so živeli naši predniki. Dragi mladenci i mladčnke! ne gledajmo samo na to, ka naj samo naši dobri očevje i mile matere delajo i se skrbijo za vsa potreb-na, nego tiidi mi bojmo paščlivi i bojmo vsig-dar na tom, ka olajšamo svojim roditelom de-lo, njim napravirao radost i veselje, ne pa vsig-dar vdkšo žalost. Ne je potrebno, ka bi nas vsigdar mogla opominati reč starišov, nego boj-mo na tom, ka sami od sebe včinimo dela, štera so za nas potrebna, nam hasnijo i štera so roditelom v lekoto i veseljč. Posebno mi evangeličani se moremo od-vrnoti od i€ nepršve poti, na štero je tč ali ov z nas odevdaro. Da nas je tak rnalo, posebno tii v naši krajinaj, moremo biti zato bole trdi i stalni značaji, se brigati kem več za resnično živlenje, za bodočnost i blagor telesnoga i dii-ševnoga živlenja. Zato, draga prekmurska evangeličanska mla-dina, boj sigdar na totn, ka te naj diiigi, ešče tvoji neprijateJje, valijo i pošlfijejo. Sakši se za-vedaj, ka ga prvlč ali sledi sreča zakonsko živ-lenje i v to se leko zaveže samo človik trdoga februdr 20. DUSEVNI LIST Strdn 31. značžja, železne vole i vzgojen v vzornom živ-lenji, šteri je priprdvJen na vse križe i težave toga zemelskoga živlenja. Sigdar bojrno na tom, ka damo drfigim peldo i vzgled za lepo, čisto i pravično živlenje. Dosčgnoti moremo to, ka nas naj naši sosedje ne glčdajo doj, ka nas nedo zaničevali, cenili menje kak sebe. liki ka mo njim enakovredni i ešče več. To pa dosčgnemo stem, či se brezi voje-manja vsi pobogšamo, začnemo novo živlenje, štero de brezi vsega nepotrebnoga pomžnkanja, brezi tisti lekoški pregreškov, šteri se žali Bog znova i znova bole povčkšavajo. Post vsškoga na povrnenje opomina. Hod-mo zLto doli z te skvarjene poti, povrnimo se na to pravo pot, štera je potrebna vsakomi evan-geličanskomi mladenci i devojki. Či mo živeli po peldi našega Zveličitela, v krščanskoj lubeznosti i v čistosti, kak jo na-vajam tu, te mi ednok vsi zahvdlni bodete, za moje skromne navuke, štere sem vzeo z lastno-ga opazovanja. — Theofiluš. Ger&ui i suetouna uersfuinsho hrizo. Krstšanske cerkvi sveta z najvčkšov skrb-nostjov pazijo občno dojidenye v6rstvinskoga žitka. Vidijo, ka se boj široki vnožin za vs&kde-nčšnyi kriih vedno bole poostrfije; ka so se celi nšrodje dojpočujsnoli z-težavov dosegnyene vi-sine nyihovoga žitka linije; i ne nazždnye, ka tiidi te najdelavneše Iiidi obvzeme obvfipaznost, gda to vagajo, kak bi mogoče bilo vezdžšnye težave rešiti pravočasno. Cerkvi vidijo, ka eta vnoga nevola, naimre pa ta brezpotna smeče-nost, štera zhaja z nevole, pri vnogi skfišavanye k nevervanosti postane. Cerkvi pripoznajo z globokov zahv&lnost-jov vse tisto delo, štero se na pomenšayanye nevole godi. Samč cerkvi so tiidi na tom bilč, naj vu z nevolov dosčgnyeni orsšgaj zbiidijo na pomoč gotovncst vernikov svoji; dospelo nyim je tadi dosta osebne nevole i stradanya pomen-šati i pripomočti do toga, naj lttdje trezno pre-sodijo nerazmete težšve vezdašnye stave. Donok cerkvi tak vidijo, ka se bojati da, ka ta neprestanna verstvinska nevola na pogu-beo ptisti, či ravno sploh nevniči, ne samo go-tovnost, nego ttidi mogočnost na pomoč; i ka t\ najtrdneše poteženi vedno bole spadnejo vu skUšavanye na britkost i odtirnost. Cerkvi vidijo, ka odgovorni voditeije drž&-ve i verstvinskoga žitka vu vsoj etoj nevoli iš-čejo poti i moduše, kak bi se dalo zastaviti verstvinsko dojidenye. Zn&jo td tiidi, ka gori-spoznanje globokeši zrokov krize si vedno bole tere p6t. Z-radostjov pozdravlajo vsški začčtek, šteroga cil je te velke narode k solidarnoj akci-ji spraviti. Donok ctrkvi to občutlivost mžjo, ka se ešče neskažujejo nezdvojne i odločne svedočbe toga svetovnoga-solidaritžša, i kak na>odje, n^j-bole pa stršdajoče vnožine, tak tiidi cerkvi so ogviišane, ka je hitro činenye gor^č i neogibno potrebno. Cerkvi tak vidijo, ka negvušncst i nez-čiščenost politične stave brez nashajne čini ona nakanenya, štera ciiajo na celo razloženye včr-stvinski pitany; ka zšto vezdaj verstvinsko bo-dočnost tiidi odločilno formalivajo oni čini, šte-re zahteva politična stava. Poleg toga spozna-nanya cerkvi znovič opominajo sveta državne moi€ na tisto preveliko odgovornost, štera z dane stave na nye zhaja, gledčč najbole tiidi na blfizi stojčča razprdvlanya razorožiivanya. Svet žele stanovitna zagviišanya mira i či je lehko gviišen vu stžlnosti mira, tč je gotov pravočas-no i resan hoditi po oni stezaj, štere pripelajo k-nashajnoj razložitvi po verstvinskoj krizi pos-tavleni pitany. Po tekaji stotin osnovlena solidariteto na-rodov je od dnčvov svetovne bojne raao ešče nigdar ne grozila tak blfizi pogiibelnost popol-noga vovesnenya, kak zda vu etom roegnenyi, štero zahteva najkrepkeše svedočbe toga solida-riteta. Zato cerkvi goripozavajo vsa občinstva i rajbole vsakogo krstšanskoga človeka na to, da vse doprinesčjo na odvrnenye ete pogUbel-nosti; za toga cila volo se naj paščijo valanost spraviti vu svetovnotn občnom mišlenyi na čisto gorispoznanye eti napredšni vkupslišnost i prek te slfižiti na obladanye svetovne krize cilajočo vjedinano skiipno volo. Predsedniki okumenskoga tanača: Germa-nos eršek, thyatiranski metropolita, president or-todoksnoga zloča, D. Dr. Kapler H. president europskoga zlčča; Winchester lord-jpiišpek, pre-sident britiškoga zloča, D. Dr. Cadman S. Par-kes, president amerikanskoga zloča. * Zato spoznavamo z-našimi čtenyarmi zgo-ranye od prorockoga duha prehodjeno goripoz-vanye, naj, da drfigo nemoremo činiti, molitno Stran 32. DUŠEVNI LIST februar 20. za presvetšenyč po Sv. Dtihi vse tisti diiše, vu ke roki i skončanyi počiva razloženye svetovne verstvinske krize, n&rodov mer i solidariteta, vkiippotrti držin, milionov lfidi vsakdenčšnyi krtih i moč dLvajoči sčn. Zmrznjeni otroci... (Otrokom.) Vu etom velikom mrazi, šteroga smo zad-nji hip dobili, kak je dobro onomi, ki ma top-lo hižo i kak ležki je žitek tistim, ki vu neza-kiirjenoj hiži gladujejo i zmraziijejo. . . . Nindri v ednoj srmaškoj maloj kuči so nedavno zmrznjeno ma"lo familjjo najšli. Ži-viš njim je sfalfio, drv so n6 mell i gda so se večer vkuppotčgnoli v svojoj nevolnoj, ostavle-noj kuči, ne so stanoli gori več . . . Mislite si na takše, vu trdoj zimi, deca moja. Gda vas okolik vzerre topla hiža i vaši dragi roditelov topla liibčzen, gda si vsakdčn lehko dolisedete k toploj hrani, mislite si na tiste, šteri z vsega toga nikaj nemajo. Mislite si obrivsega na tiste sirotne otroke, kakši se po-vsedik najdejo, šteri llce tak oretko k&že zasmeh radosti, štere trapi mrzla zima, na štere nenosi skrb dršga očinska rfika i blagoslovlencf mater-sko srcč. Slrotni otrok! . . . jelibar ešče čteti, vopo-vedati etivi dve reči je tUdi žalost . . . Sirotni otrok! Jeli znate, deca moja, ka krao liibčz-nosti, te dober pastčr, Jezuš to žele od v&s, ki vu familijskom stanki blaženi žitek živčte z Nje-gove milošče, da one otroke, šteri osfdvleno ži-vdjo, za vaše brate-sestre držite? Da molite za njč i je liibite, da vas maio i čisto srce vaše na to gene, ka njim kaj darujete z tistoga, ka je Vam Bog dao? Ovo, opitam Všs, što šče dober brat-sestra bidti ednomi-ednomi ostdvlenomi sirotinskomi deteti ? Što zna moliti za nje, što je zna lubiti i što zna ž dobroga srca aldov tfidi prinesti za nje ? Poglednite naš letošnji kalendari! Vu njem najdete kep evang. sirotinske hiže v Novoj Pa-zovi i v Torži. Nadale v Novoj Vrbaskoj dia-konis nastavi se tiidi skrbijo za sirotno deco. Kalavinje pa vu Feketiči tnajo sirotinsko hižo. Mi bi eti v Prekmurji tiidi radi nikaj činili za sirotno deco ; zna bidti vu krili Sobotške naše fare, zna bidti z Diačkim Domom prikapčeno mamo spunjavati dužnosti i odgovornosti naše, na štere nas sam Kristuš opomina, gda veli, ka vu tom lačnom, žednom, nagom, betežnom člo-veki Njega moremo zaglednoti, i nad Njim se smilUvati (Mataj 25, 31 — 46). Kre takši nemore-mo idti tnimo brez činenja. I vezdašnji težki čas nas podvojno opomina na našo šamaritan-sko Ifibeznost. Diilevni List od ete numere mao mošnjo odpre za sirolinsko deco. Što zvLs z svoji prišparani dinarov za sirote dati šče, naj to prekdd svojemi diihovniki, šteri tč dare sprd-vijo do rediteJstva Diiševnoga lista, vu šterom vsi dari kvilerani bodo. Bog naj blagoslovi na-kanenje src vaši, deca moja! Odprtni govor, šteroga 80 meli Kovats Števan šinyor-duhovnik febr. 14-ga, gda je pali začnolo držati postne nedelne zve- čarke sobotško evg. farno žensko driistvo. Srdca vas pozdravlam, ki ste se dnes eti v-tak lepom računi vkiipspravili liitaranski post držat. Naša evang. cčrkev, kak to vsiznšmo, ne vu razločni hršnaj prebdranyi i vživanyi drži postne dni, nego vu tom, ka se v-tom vremeni z-Jezuša, žnyegovoga za nas trplenya čestokrat spomina i za odkiiplenya naši grehov nyemi hvdlo dava. Ober vsega više je prav i hvdle vredno de-lo to, či roditelje tč hipe k Jezuši pelajo svoje otroke. Vu postni verski zvečarkaj otroci tal jemlejo vu spevanyi, deklamalivanyi, vu pobožni napredžvanyi, goričtenyšj i tak se vu svoje sve-te evang. vere i cerkvi lubeznosti vajajo, ino se za nyč vrele delavce od mladosti mao vo os-nov^jo: bodo pravi, trdi lUtaranye žnyi, kak so bili očaki i prehodniki naši. Ar je nika ne bole gviišno pod nčbov, kak to, či mi roditelje že za mlšda nepelamo k-Je-zuši svoje dec^, kak se to dnesdžn vidi, — pride Šatan, ki je nato jako naskočen i odpela je na skvar]enye vu pekel. I kak bodo roditelje račun ddvali onomi velikomi sodci, gda bi trbe-lo praviti: »T6 so oča, ke si ml dao; vse sem je na žitek zdržao\u (381. pes. 6. v.) Vu letošnyem wEvang. kalendariji" je ved-nom artikuluši lepo dolispisano, kakda pelajo vsako nedelo v-Nemškomorsagi šolsko deco žen-skoga driižtva kotrige vu cerkev. Kak blajženiso oni starišje, šteri to vidijo! — Kak vu lepotn spomenki ostane vu decž gingavi srdcšj Kristu-ša rano spoznanye, nyegovoga evangelioma lfi-bezen i k-veri stalnost! — Ta lepa navada se drži i vu zagrebečkoj evang. gmani i vu drugi mestaj tiidi. Pri nas eti v-Soboti že dugo let držimo etakše postne nedelne zvečarke, naimre za mladezen. Zglobokoga srdca vasprosini, ro-ditelje: Dopustite k- Kristuši prihčjatl vaše otroke i neprepovedavajte nyim\ Bog daj, ka bi po na-Šem ženskom drfižtvi začnyeni i držani postni ver-ski zvečarki do vekoma goriostali! (Dale februdr 20. D0SEVN1 LIST Stršn 33. Razločni mili glasi. Radosti glas. BKi vu obrambi Višešnyega sedi i vu sčnci toga Vsamogočega ostane, erčč k Gospodni: vfipazen moja i moj grad, Bog tnoj, vu kom se vupam." Srebrno zdavanye. Februara 7-ga, v-ne-delo je eden srdce genlivi i retko se godčči lepi osvetek pretekao doli v-sobotškoj evang. cčrkvi. Pri božoj službi je nazoči bio varaša eden ogle-den vodni mož, od vse visiko poštiivani g. Dr. Šomen Lajoš odvetnik z ttivarišicov gospot? med-gyeši Šomogyi Irmov, od rodbine i poznanikov velkoga šerega častitelmi obvzeti. Po slfižbi bo-žoj gosp. senior k-oltari stopivši, so Dr. Šomen Lajoša z-tuvarišicov navkiip z-genlivim, srdce obhodečim govorenyem pozdravlali pri nyidva blajženoga hištva 25 letnice i vu ponižnoj molit-vi prosili blagoslov pri na nyidva srebrnoga zda-vanya priliki od vsamogočega Očo nebeskcga. Jubiiainima tuvarišoma, šteriva sta naimre pri našsm evang. ženskom družtvi sebi nepozableni spomenek spravila i mi z-čistoga srdca želerno vsa zemelska i nebeska dobra i blagoslovBoži! V-nedelo, febr. 14-toga je držalo sobot-ško evang. žensko drfižtvo pod gospč Dr. Šomen LajoŠove predsednikstvom svojo redno letno se-jo. Gospa predsednikojca so vu lepom govorenji spoznavali doj pretekočega leta opravice. Spo-menili so se z-visiko poštuvanoga g. Pušpeka obiska, koga je driižtvo tudi pozdravlalo i po-skrbelo se je za visiki gostov prenočtivanje. Gospa Nemčojca peneznica so od peneznoga stališa svoje naznanenje prečteli gori, poleg šte-roga je drfižtvo 6,547 Din. 90 p. nctrijercanja melo. Ženskoga drfižtva vrednost stoji pri 1931 leta konci 24,562 din. 95 par i tak se Žensko društvo viipa, ka dosegne z Boga pomočjov ono želno idejo v žitek postaviti, to ]e to cerkev v6 dati zmalati i v-lepi stan postaviti Bogi na di-ko. Žensko drfižtvo ma 5 fundacij, štere so na-sledOvajoče: Junkunc S. bivšega inšpektora, Dr. Š6men Lajošove, Kardoš Jožefove 1000 -1000, Dobrai Janošove 2000 i Diakonis 2104 Din 26 p. fundacije. Ti prvi 4 fundacij intereš je gmaj-ne dobroga včenja i znašanja: Vrečič Vilmoš, Cigiit Kaltnan, Fujs Geza IV. razr^da gimnazie evang. osnovlenikom po ednom 104 dinarov dani. Gospodin Bdg naj pomaga evang. žensko driižtvo vu plemenitom pozvanji od obladnosti do obladnosti! Španija. Z podpiskom Zamora presidenta je vodšna naredba, poleg štere je razpiistšeni ježuitov r^ daljavsli! Srdčna hvžla! Turobni glasl. Vu svoji najlepši lfitaj ]e ostavo ete svet po dugom trplenyi jan. 23 ga Giergjek Janoš v PeČarovci, star 40 1. — Jan. 26 ga je donio cd»šla FJisar Kata v Puconci, stara 72 leti. — Prerano je zgflbo svojo JUbie-no tiivarišico Ano, Novak Franc Šalamenec; sa-tno 46 let je živela. jan. 26 ga je nazaj k-B6gi odišla. — Radost, podporo svojo je zgflbo na-ndgli Kiihar Janoš, puconski občno preštimani gostilni^ar i posestnik. Od dosta-dosta ludi poznana, liiblena žena njegova, roj. Vratarič An-na nas je nih&la tii Žnyenov smrtjov je velki zgiibiček dosegno familijo, vu šteie lepora krdži je 6na sebe aldfivajočov liibeznostjov i paščli-vostjov opravlala pozvanje svoje-; občino, vem z svojim dobrim srcom je dosta skuz goripo-suhšila, dosta r6n zvrdčila-, cdrkev, vem je vu svoji 55 letaj žitka Buga vadluvala za voditeSa svcjega. Preveč dosta liidi jo je sprevodilo jan. 29-ga na zLdnyo pot nyžno. Ta vera naj trošta za njov plakajoče, ka nemerje nigdar tisti, šteri je vsšgdar Ifibo. — Ksebi je pdzvao na počinek te Vsamogoči obtrudiene vandrarice: Prša Kato z Leraerja, starc 79 L, Norčič Kato z Stbeborec, staro 78 I., Lanšček Terezio z Andrejec, staro 69 M. - Febr. 4 ga je tnirovno zaspao vu Oos-podni D. Štraner Vilmoš. profesor šopronskoga ev. teol. fakulteta, star 66 let. Nsši ml^jši dO-hovnicke so vsi tlidi biii nyegovi vučenicke. — Biagoslov na spomenek eti vopremmoči! Goroja Slavečs. Vu 1931. leti se je na-rodilo vu našcj ,fari vsevkUpe 41 otrokov (iani 41), od te moškog,i spoJa 16, ženskoga spola 25. Zakonski je bslo 31, nezakonski pa 10. Mr~ 16 od rojenih otrok v tom leti 7. Narodilo se je na Oornji Slaveči 8, DoL Slaveči 4, Sotfni 7, Nuskovj 4, Kuzmi 8, Serdici 4, Oor. Lendavi 2, Sv. JUrjl 1, Večeslavci 2 Pertoča —, Vidonci 1 otroK. Pozakonie?ii so bili: 5. — Mrlo je vsevkiipe 24 oseb (19), od tcga moškoga spola 15, ženskoga spola pa 9. — Mrlo ie na Gor. Slaveči 6, Dol. Slaveči 3, Serdici 2.' Sotini 8, Nuskovi 1, Kuzmi 3, Večeslavd 1. Zda36 se je 17 (15) pdrov, od te čisti evang. parov 16 (12) i 1 (3) par mžšani; \€ eden par je tiidi rever-zaiiš dao na naš siran — Pri korjfirmaciji je bilo vsevkiiper 27 (18) dece, od te rnoškoga spola 17, ženskcga sp63a pa 10. Turobni gfasL Na ov jakši svet sta se odselila: dne 22. jan. t. 1. v Dol Siaveči Pi^m Francova vd. roj, Skledar Terezlja vu njenorn 69 tom leti starosti i z Nuskove dne 2. Febru-arja t 1. Horvat Franc saniec, vu nj^govom 84-tcm Seti starosii. — Ti pokojni naj počivajo vu miri na cintori! Njihova diiša naj najde vekive-čen mir vu nebesaj! Ti žalflvajdči si naj počj-nejo vu Boženii ravnanji! Do pavidenja! Gornja S!aveča. Po zlatoj knigi so darii-vali na na&o cerkev : Huber Štefan, roj. iz Gor. Slaveče, z Francuskoga 50 D, Bokdn Matyašova vd« iz Gor. Slaveče 20 D, Bokan Marija Gor. Slaveča 20 D, Ber ko Etelka z možom vrčd roj. z Nuskove z Soulh Aoierike na f očo Benko Benko Ivana spomenek 5 pesov, Huber Ana G. Slaveča 20 D, Pozvek Franc D. Slaveča 20 D, Kranjec Štefan Nuskova 20 D, Jud Janoš i fam. Sotina 20 D, Mdzkar Marija Sotina 100 D, Pozvfck Marija D. Slaveča 50 D, Hajdfnjak Vil-ma, roj. \z D. Siaveč z Francuskcga 50 D, Čur-man Leopold z fam, Sotina 30 D, Kczic Jšnoš z fam. Serdica 20 D, Tuzza Kšrol z tiiv. Serdi-ca 20 D, Ftikk Karo! z tOv. G. Slaveča 20 D, Krachler Jaaoš z tfiv. Kuzma 20 Din> — Vse darov Oča naj blegosiovi daritele i naj boži bia-goslov počiva nad etimi ddrml. Na I. Advent-sko nedelo offertorium na Novo Vrbasko diak, društvo 100 25 D, na 2 stetkaj Božiča cffert. na G. A. driištvo 170 D5 na Trikralovo na Potpcr« nico 44 30 D, na Sexngesiffio nedelo offert. na žtamp 22 D. — Te dobroga srdca Ifldi dare naj Bog povnožava nadale tiidi 1 februšr 20. DUSEVNI LIST Strdn 35. Evangeliomszke vere ino cerkvi obcsinszki prigodi. Napredani po KARDOS jANOSI Hodoskom dShovniki. Medterr je Karcl caszar na nye vzčo na-rod, da bl szi nyegovoga brata Ferdinanda, ed noga krotkoga i Jubeztiivoga m6'za, zebrali za ritnszkcga caszara, ki bi meszto nyega obcsm-szki rčd gorfdrzao v Nemskcmorszagi. Na t6 je li Ssxonie zebranik nčsteo privoliti, ka nyemi je Karol nigddr pozabiti nemogao, i ka szo pro-ttvnici novond vsdlfivanyi pripisiivali i na drazd-'zenye caszara niicatj dobro razmili. Poprek ]e poglavnik ele zda vszaktfesi trd-nesi gratfivao proti evangelicsancom, naime za vise pcvšdanoga schmalkaldszkoga zavezka vo- 10, ste*-oga je sčszt poglavnlkov, dva grofa, i edenajszet varasov podpiszalo. K-zavezki etomi szo sztanoti 'zeleli i schweicaiszki reformatuske, ali teda tak zv&nt zwingl anuske, po kom bi sze z&vezek ete iako okrepo ; ali vnogi z-evangeli-csancov szo trdno prOtisztanoli, tak stlmavsl, ka szo i eti protivnici iutheranov, od ki n&vuka szo vu niki tali toti odsztdpili, ali ka sze, naime dnesz za celG neznamenito dr'zati ma, geto sze nedoticse glavni talov vere. Kak protivna dfihi evangelioma, i kakskodiiva dugo\?ezka etoga szta bilš vremena ono-ga znamenitiva mo'za, zebranik Saxonie, i po» glavnik Hassie, Poszlednyi ete, kak vrocsi i za pravo vero gor^csi vitez, bi rad preci rozje zdigno proti nepnjaieii; ali Janos Fridrik, vuhki zebranik S2xcnie. sze je nedao na nye vzčti. Szi-ltti na to ga je pravdeno niscse nemogao; ar je ne on, nego ocsa nyegov podpiszao schmaSkald-szki zavezek, i iž je po prigodi etoiii hitro (v-1532 leti) mr'o. Medtem je protivinsztvo med papmci i lutherani 'ze nateliko zavrelo, da je vszaki ršzumen previditi mogao, ka plamči boj-ne zagviisno po malom csaszi vOvdršti md med nyimi; ka sze je i, na globoko bolezea vsze po-bo'zni, v-1546 leti zgoditi moglo. Ar je szi!a vu sz. dugovanyi duha cslovecsega nigdar neosztš-la brezi pogUbeinoga szžda, 11. Luthera i Melanchthona szmrt. Schmalkaldszka bojna. Interim. Pas-sauszko glihanye. Agostanszki mlr. Tii'znoga prigoda etoga je nezadobo Lu-ther; ar je malo prvle mr'o. On je notri do szlednyega ciia szvojega neobtriidjeno delao vu velikom dugovanyi Boga i Itidsztva bo'zega; zato je naime prOti sztaroszti celo oszlabo zivot szvoj. Z-znameaitim talora je v~glLvi veliko omo-to trpo, tak da je cseszto i cerkevno szluzbo zarniiditi raugao; i da je ržvno \i najdragsa dpravica dfiha nyegovoga bilas tak je med ne-mocsnosztami tela pri domi szkoncsavao z-lfib~ ldnimi sz^ojimi poboznoszt sz?ojo. Okol? etoga hipa je med grofmi Mansfei-da britko jankanye nasztanolo vu tam bodocsi szrebrni bajc dugovšnyl, ki gda bi sze eden csasz z-velikim sztroskom zaman pravdivali, naszlfid nye szo sze v-tom vjedinali, ka naj Luther prl-de v-Eisi^ben raed nye, i, kak szredbenik, osz6-di i szkoncsa z^lo dugovanye eto, na stero szo ga i ze-vszov «i'paznov oproszil!. I on, cs! je taki te 'ze jako roni bio, d6-nck sze je v 1546 leti 23-a szucsna z-Witten-berga na pot vzeo, szlobdd vzevsi od liiblčne tivšrisice szvoje, kž je ne vecs vido, i z-szebom pelavsi dva szvojiva szinš, Martina i Pavla. Gda bi v-Halle varas prisao, tri cele dni sze je rao-gao pri veraorn prijateli szvojem, Justus J6oas puspeki mflditi, geto sze je i&vno topiti zacsalo i Saale voda, po steroj r,yemi je prek idti trbe-lo, je jako nar^szla i doszta Idda neszla. Na-sziednye sze ]e donok, med ocsivesznov pogU-belov [zitka, v-ednom csun? prekpelao. Etak je 28, dneva onoga isztoga meszeca szrecsno v-Islebio prisao, gde szo ga vise imeniivani groft z-vecsimi vitezmi navkfipe ze vszov csžsztjovna szianek prijali. Kaksa radoszt je oblejala m^ko szrdce nyegovo, ka nyemi je pa viditi datio ne-pozšbleno raeszto ono, gde je na szvet rodjen! Ali radoszt eta je natellko skodila zdravji nye-govomi, da je komaj prineseni v hi'zo nyemi \6-zravnano,, gde je li po trdnom rtbanyi zivota z-toplim sziiknyom pa k-szebi prisao, i po malom csaszi sza pa nateiiko pokrepo, da je cseresz tj^dna dva-trskrdt so Y szpraviscse grcfev, gde je nyi znano dugovanye teklo. Zvčntoga je dob-re voie zžcsao bidti, pri szioli sze saliti, i z-zmahom jeszti; ar sze Hyemi je tak vidilo, ka je eti domš, i cseszto je pravo: »Nindri ne-szpšdne jeszti zmahne, kak pri domi." Ali szfisca 17-a dneva nyemi je pa te'zke gratalo. i grofi, ino prij^'.elje nyegovi Jčnas i Coiius, mansfeldszki duhovnik, szo ga proszili, da bi celi den doma osztao i v-szpraviscse ne-bi sd. On je tak bogao, i vu hi'zi svojoj sze je Strdn 36. DOŠEVNI LIST februar 20. setao, i gdate na oblok vopogledno, gde szo ga raoliti cstili. On je 'ze zda obcsuto, ka je blfizi k cili szvojemi, Lr je prijatelom szvojim, Jonasi i Cčliusi etak pravo: ,,Jasz szem eti v-Islebii okrsztseni; ka tak, csi eti osztšnoti mam?" Na obed je dčnok doliso v szpodnyo hi-'zo, gde je pri sztoli doszta i lepo zgovarjao od pavidenya po szmrti; potom je erkao : ,,Csi sze grofi, moja lfiblčna goszpoda, zmirijo, te bora domo s6, i v-skrinyoszilč'zem szpat, i telo mo-je csrvicsom dam na jesztvino." Navecsar je j&-ko pobiti gratao, i to'zo sze je, ka szo nyerni prszi 'zmetne, i ka nyemi szapa szfalivava; i do-nok je escse i na vecsčrjo doliso ; Bar szamnoszt — praj neszpra>i dobre volc* Zda je raalo i z 'zmahom jo, ali doszta sze salo; ar je escse nestimao, ka bi tak biuzi bio k-szmrti. Po vecserji goriidocs v-hi'zo szvojo, p& sze je od velike tezkocse prsz to'zo. Z-toplim szfiknyom je znovics csohani. Potom szo nyemi po vracsa steli poszlati; ali on je protisztano; i doli szi lčzavsi na pocsivnico, tri cele vore je tiho szpao, geto szo prij&telje nyegovi, J6-nas i Colius, varaski pisza*cs, i grof z-groficov ino z-dvema szinoma Luthera, nesztanoma ve-rosztiivali nad nyim. Ob deszetoj vori nčcsi sze je prebfido, i, k-tim okoli sz^be bodocsim sze obrnovsi; »ovo, veli, vi escse szedite; jeli szi nel^'zete doli?" Teda je zelo, ka bi nyemi posztelo szegreli, i na nyo ga zdignoii. Stero gda bi vcsiniJi; on sze je nalratci Bogi prepo-rocso : BGoszpodne! vu roke t oje poržcsam du-so mojo.* Potom je velo prijatelom szvojim: wLubl6ni! molte sze Bogi za evangeliom nyegov, da naprLidenye mš nyega dugovanye; šr sze blizni pipa jško szrdi na nyega.* J6nas je, z-szinoma i Aiubriisoni, vernim szlu-goraiLuthera v-onoj isztoj hi'zi, C61ius pa poleg ny6 v-hi'zicski szpao. Luther je pa do edne v5-re po p6nocsi tiho pocsivao, ob steroj sze pre-bfldivsi, zvao je Jonssa i szlugo szvojega, ka bi sze nyemi hi'za zakfirila; ka sze je tak ze zgo-dilo. nO goszpodne boze!" veli potom on «kak hiidfi mi je; prszi szo mi p4 jako 'zmetne. Oh, jasz v- Islebii osztšnem!* — Vszi šzo sze na to presztrasili i k-nyemi bezavsi, vo szo ga zdignoli z-posztelč i po hi'zi vodili, gde sze je eden csasz sčtao, potora toplo odevko 'zelo. Prijdtelje nyegovi szo sze nad tem trdno presztrasili i vsza, ka je od nyi mogocse bilo, vcsinili. Niki szo obš varaskiva vr&csa prižvali, steriva szta i preci prisla. Albert grof i grofica szta tiidi gorisztanola i k-nyemi hitila. Szkrbna goszpa eta nyem! |e kaplic pitje daia. Prijatelje szo ga z t§m trostali, ka ga Bog pomore, ar ga znoj poleva; ali on je nevttpajocs erkao: wMrz!i szmrtni znoj je to; jasz duso piisztirn, ir sze mi beteg o'ztnetsžva." Gda bi nyemi eden edno, drfigi drfigo ta~ nacsivao; on je etak molo: wOcsa raoj nebeszki, vekivecsni szraileni Bog! Tf szi mi nazveszto lubl^noga szina tvojega, Jezus Krisztusa; nye-ga szem vcsio, nyega szem vadliivao jasz: nye-ga Ifibim i csesztim, kak mojega dragoga zveli-csitela i odkiipitela. Vzemi k-szebi dfiso mojo ! — Jasz bom odhajao; ali 'zive nas Bog, ki nam je eti k-pomocsi i n?«s Goszpod, ki nasz od szmrti oszlobodi." — Potom je trikrat szkricsao: MVu tvoje roke poršcsam duso mojo; &r szi me ti odkflpol" — Nato je hitro tiho posztao i vkiipszpadno. Ti okoli nyega sztojecsi szo ga zvali i troszili, grofica ga je pa z 'zganicov riba-la; na stero je on toti escse ednok kumesz vr-gao pogled, ali glasz nyemi ]e tak szlab bio, da je na vszako pitanye komaj razmeto »ja" ali wne" odgovoro. Teda szta ga Jonas i Cčlius pi-tala: »Liiblčni otec, jeli vadifijes Krisztusa, szi-na bo'žega, zvelicsitela i odkiipitela nasega ?" — I on je razmeto odgovoro: wJa!" — Potom nyemi je celi obraz hitro mrzel grštao i kakste szo szi ga zvali i otavlali, on je ne vecs cstlo, ne vecs odgovoro, nego li ednok globoko sza-po poprijao, i z-vkiipdjanimi rokami tiho zdsz-pao. — Etak je veliki moz ete v-1546. leti szusca 18 ga dnčva, rned dvema i tremi vorami po pondcsi, ravno tam vkravzeti szveti, gdenye-mi je ednok na blšzensztvo dariivani. Potok vrčli szkuz i glasz britkoga jaja vsze okolisztoj^csi je naszlediivao vecsen szen nye-gov. Hitri poszeinik je be'zao, zebraniki na zna-nye dšvat placsen prigod ete i gda bi sze zor-ja prepOcsila, celi varas je napunyen z-bolezniui kricsom mesztancsarov. Vuszta veliki i mdlf szo med britkim cvilom vadliivala, ka je je naveke osztavo veren prijatel i ocsa nyihov. Zebranik je preci nazapiszao i mrtveca v-Wittenberg pe- lati zapovedao. (Dale pride). Starapano v WPREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.