Listek. Nedolžno obsojen. Resnična povest. — Spisal L. Heitzer. (Dalje.) Tako so ga nadlegovale kakor kače zapeljive misli. Iz vseh kotov celi6nih so se zbirale, mu6ile njegov duh. Ni-li bilo tako, kakor bi duh temote se spremenil v duha Luči, kakor bi bil duh laži prešel v poslanca Resnice? Ako 80 zapeljive misli se zaganiale na ubogega jetnika, tedaj je vrgel začete preproge iz rok. Padel je na kolena, njegov delavni stol je postal molitven stolec, in tako je kle6al pred svojim Bogom in je prosil z vso gore6nostjo za milost in razsvetljenje. Čudežno okrep6an je vstajal in z besedami, ki jih je že tisočkrat pošiljal proti nebesom: «Gosp<>d, Tvoja volja se zgodi!» za6enjal je vedno zopet svoja opravila. Današnji dan je bila nedelja, za jetnika Karnerja dan žalostnega spomina; odkar je v je6i, je danes se že drugokrat vrnil. Bil je smrtni dan tistega rrnža, 6egar smrt je za ubogega duhovmka postala toli usodna. Zjutraj je prejel pn sv. maši sv. Obbajilo. Na to je Se enkrat daroval vsa poniževanja, vse dušne bolesti začasa teh dveh žalostnih let ljubemu Bogu; potem pa je molil s sveto gore6nostjo: »Okrajšaj, o gospod, dneve trpljenja svojega nevrednega služabnika, 6e je po Tvcji najsvetejši volji! Ako pa ho6eš, da ta kelih popolnoma izpijem, daj mi svojo mo6 in milost. Tudi za tiste prosim, o gospod, po katerih krivdi je pnšla ta stiska 6rez me. Saj niso vedeb, kaj so storili Daj, podeli jim vsled prekletve, ki s> jo na me navalili, blagoslov in zveli6anje, da spoznajo resnice pot in svoja srca k Tebi, o Bug, obrnejo. Amen!» Nikoli še mu ni tako sladek tnir in tolnžba legala na srce, odkar je bil v je6i, ko to nedeljo zjutraj. Po maši je prišel jetniski župnik k njemu in ga jako veselo iznenadil. Ravnatelj jetniški je namreč dal dovoljenje, da sme, ker je duhovnik, dobiti v ječo brevir. Od prvega dne svcijega jetnistva ga Se ni im«-l v rkah in zato se je rnnral le ravnati po spominu pri molitvi dnevnih ur, toda ve^krat ga je wpomin vsled tolikih bndkostij že skoraj zapuš6al. Še večje pa je bilo veselje, ko mu je župnik rekel*. Prihodnjo nedeljo smete turti sv. maSo brati. Vaše vzglpdno obnašanje, vaša drugim vjetnikctn priporo6evalna potrpežliivost je nagnila gospoda ravnatelja, da vam je to prednost dovolil. Tudi drugo opravilo vam bodo morda dali. Za jetnike 'se bo lapravila knjižnica; vi bodete knjižni6ar. Mislim, da je zdaj tudi ravnatelj prepričan o vaSi nedolžnosti kakor jaz.» Jetnik je med tem govorom sedel s široko odprtimi očmi. Lahna rudečica je oblila njegovo obličje; sklenil je roki in hvaležno vzdihoval proti nebesom: «0 moj Bog, moj Bog! zahvaljujem te iz globine svojega srca! Od zdaj hočem vse rad in udano prenašati. Moi Bog, hvala Ti!» XV. Obletnica smrti Viljema Bellinija je tudi najmlajšemu sinu vzbujala temne spomine. Njegov brat Henrik se je med tem bil oženil, in Patrik je moral njemu in mladi njegovi ženi prepustiti večino Bellinijeve pala6e. Patrik je stanoval v prostorih, v katerih je pekojni o6e zadnja leta pred smrtjo prebival. Patnk je sedel pred pisalnico pokojnikovo. Glava mu je počivala v rokah, in Se enkrat si je ponavljal vse dogodke pri smrti. Moral je priznati zdaj, kakor že večkrat od tiste nesredne preiskave, da se še njegova notra njost ni umirila. Saj ni mogel moža, ki je bil vsled njegove tožbe na deset let obsojen v prisilno delavnico, pozabiti. V tem trenotku je videl zopet bolestni pogled obsojenega duhovnika in slišal posebno nagladene besede zagovornikove: «Tisti pa, ki so obdolžili tatvine tega vnetega in poštenega duhovnika, rotim, naj ne opuste nobenega pomočka, da svojestransko to temoto razsvetlijo!* Takrat ie ta opomin vzbudil v njem razjarjenje, in to je čuvstvo usmiljenia in vzbuiajoče se dvome o krivdi duhovnikovi hitro odpravilo. Ali dromi so se vračali v teku teh dveh let in ravno danes so se mu vsiljevali z vso silo. Neprijeten nemir se ga je polotil; vstal je in stopal po sobi gor in dol. Vsake besede se je spomnil, ki mu jo je oče takrat govoril. Kakšen notranji strah se je kazal v govorjenju in vedenju bolnega očeta, predno je prišel duhovnik! In kak mir, kak dušni pokoj je počival na njegovem obljičju, ko mu je duhovnik versko tolažbo vlival v duSo. Ga ni mogla tedaj kakšna stvar toliko skrbeti in mu vest težiti, kaka stvar, o kateri svet in sinova niso nič vedeli. «Kako je že rekel oče, ko sem ga imenoval «plemenitega», čegar plemenitost celi svet hvali?» — «V očeh sveta — da, svet sodi po zunanjem blesku, toda ne pred sodnikom tu gori in pred glasom tnkaj v prsih.» To je oče govoril. Še zdaj se je sinu srce krčilo pri misli, da bi bil morda oče kako krivdo imel na vesti. Tudi zdaj si ie prigoTarjal, češ oče si je t strahu pred smrtjo domišljeval marsikaj, kar nikdar ni bilo. Ali, tako ga je vprašal notranji glas, zakaj pa je oče dobil mir in pokoj, ko ga je duhovnik spovedal. Morda ga je duhovnik oprostil težke vesti, ko je oče se odloCil, že pred veliko leti morebiti storjeno krivico popraviti. Ni duhovnik takoj drugi dan odpotoval, da bi dano obljubo spolnil? Patrika je zazeblo pri teh mislih, ki so se mu rojile kakor vdahnjene. «To bi bilo grozno!» zavpil je glasno in se prijel za čelo, kakor bi se bal, da se mu misli porazgubijo, <potem je ta mož pretrpel krivdo, katere niti zaslužil ni; da, Se več: spolnitev svete, od mojega očeta zaupane dolžaosti sem jaz, sin njegov, poplačal z groznim obdolženjem! Ali ne, to ni mogoče — to bi bilo pregrozno. In vendar, in vendar — zakaj nisem preiskoral, predno sem izgovoril svojo obdolžitev? Patrik, Patrik, kaj si storil? Ce je to resnično, potem ne moreš krivice celo življenje ne popraviti. Kaj naj začnem, da se reSim teh strašnih predsodkov? Naj njega samega vprašam, če je denar porabil, da bi kako ozastarano krivico očetovo popravil? Ne — — tisti, ki je tako obsodbo radovoljno sprejel, ne da bi besedico v pojasnievanje izrekel, ker ni smel prelomiti spovedne molčečnosti, ta bo tudi proti meni molčal. Oh, kdo mi to grozno vganko reši?» Zopet je sedel pred svojo pisalnico, na kateri je v zlatem stojalu bila oljnata podoba očetova. Dolgo je opazoval lice pokoinikovo, kakor bi ga hotel prositi pojasnjenia. «Oh», vzdihnil je počasno, *ko bi med vaSimi listinami našel tisto, ki me more dvomov reSiti?» Nato je odpiral predal za predalom, in vsa pisma in papirji so prišli v njegove roke. Ali pismeca, kjer bi mogel kaj ugodnega za dvome najti, le ni bilo. Skrbno je potem preiskaval poiamezne predale in trkal na deščice, ko bi zamolkel glas pri trkanju mu izdal kako skrivno predalce. 2e se mu je zdelo nevspešno to iskanje; slednjič je na njegovo trkanje votlo zadonel zadnji predal. Vžgal je voščeno svečo in posvetil notri. Tu je sapazil na nazobčani stenici krog, ki je bil s črno liso ločen od drugih delov. Patrik je pritisnil na njega — in majhni predalček se je odprl, ko je stenica zdrknila v tesno odprtino. V bližnjem trenutku je držal mladi bankir šopek papirjev v tresočih se rokah. Takoj prvi zavitek, ki je imel naslov oGetov, je potrdil Patrikove slutnje. V njegovo veliko začudenje je bil v zavitku bankovec za tisoč dolarjev, ki že ni bil več v veljavi, kakor \e Patrik takoj spoznal; vsa barva pa mu je šinila iz obličja, ko je prebral pismo, bankovcu priloženo in na videz precej zastarelo; pisano je bilo z velikimi črkami in ae je glasilo tako-le: »Cincinatti, 15. november 186.. Mr. Viljem Bellini, Baltimore. Iz Tvojih rok ne sprejmem nikakoršne miIoS6ine. Raje umrjem lakote s svojo obiteljo. V tera trenutku je bolj ko vsikdar prej neovrgljivo gotovo, da si Ti vsoto tistih 10 000 dolarjev, ki sem Ti jih izro6i), obdržal in jih ne oddal ponesrečeni banki. Vse Tvoje bogastvo sloni na vsoti, ki si mi jo ukral. Da, ukral. Ce tudi zdaj svojo vest zamoriS — enkrat bo le glasno govorila. Kajti pravični Bog živi, in ta Te bo sodil. Rožer Veit.» «0 Bog», je6al je Patrik, «pravi6ni Bog živi in ta te bo sodil. Tudi mene? Tudi mene, ki sem tega moža svetnemu sodniku izdal, zato ker je o6etovo krivdo popravil? Grozna misel!» Patrik }e odskočil in boje6e, obupno ozirajo6 se je letal po sobi semtertja. Potem je stopil pred pisalno mizo in je pismo še enkrat prebral. «10.000 dolarjev*, govoril je sam pri sebi; toda ni bila li dvakratna svota, ki sem jo takrat zaklenil?> Za trenutek se je oklenilo njegovo razburjeno grce 8e te misli. kakor ie oprime zadnje bilke, kdor se že potaplja. Mislil si je že tudi, duhornik je polovico svote vzel in torej le ni bil scela nedolžno obsojen. Toda takoj je padlo oko na «datum» usodnega pisma. Skoraj trideset let je od tedaj preteklo in o6e se je 6util morda zavezanega, da vsoto z obrestmi vred vrne. Zato ni bilo druga6e mogo6e: Oni ubogi 61ovek je nedolžen v je6i. XVI. Ta misel je Patrika Bellinija tako mu6ila, da ni mogel dalje ostati v subi. S pi^motn v rokah je hitel po stopnicah navzdol ifl brez sape udrl v bratovo sobo. «Kaj Patnk?» sprej^l ga je ta prestraSen, «kaj se je dogodilo? Saj prava groza gori na tvojem obli6ju!» — «Da, saj je tudi grozno», mrmral je, sklone6 se nastol; »Hr-nrik, beri to pismo, vse boš razumel, tudi mojstrah!» Nato mu poda Rožerjevo pismo. Ko je Henrik bral, stopila mu je takoj znatno groza v glavo, in motno je zrl v Patrika: «Kaj to pomeni? Jaz pisma ne razumem. — — Na našega ofieta je naslovljeno?« «Da, Henrik, in mnža, ki je ofietovo krivico poravnal, sva midva — ne, sem jaz — jaz, ker ti itak nisi ničesar hotel vedeti o njegoTi krivdi, v ječo spravil.» — ^Oh Patrik, Patrik, kaj sva storila ?» (Dftlj* iledi.)