MUZIKOLOŠKI ZBORNIK — MUSICÔLOGICAL ANNUAL VII, LJUBLJANA 1971 »MARKO SKAČE PO ZELENOJ TRATI« Zmaga Kumer (Ljubljana) Spominu Franceta Cigana (1908—1971), prekmurskega rojaka iti zbiralca ljudskih pesmi. Malo je prekmurskih pesmi, ki bi bile po Slovenskem tako splošno znane, kot je prav tale. širila se je tudi s pomočjo Šole, čeprav je vse prej kot otroška. Domačini po Dolinskem v Prekmurju jo imajo za nekakšno svojo himno (baje jih sosedje prav zaradi nje imenujejo »Marke«), folklorna skupina iz Beltiriec jo poje za ples, v Štrekljevi zbirki je uvrščena med svatovske pesmi in Mafolt jo je označil za »staro svadbeno kolo«.1 Med poznavalci prekmurskega ljudskega izročila so mnenja o tej ptesrni nasprotujoča, že zato more zamikati raziskovalca, da jo vzame v pretres. Sicer pa tudi sämo besedilo, melodija in vloga te pesmi zastavljajo zanimiva vprašanja, ki terjajo odgovor. Najstarejši zapis besedila pesmi z začetkom Marko skače po zelenoj trati je iz 30. let prejšnjega stoletja. Objavil ga je Vraz v svoji zbirki »Narodne pesni ilirske« I (Zagreb 1839) na str. 196. Kot zapisovalca navaja v kazalu Matijo Preloga, zato je besedilo verjetno iz okolice Radgone, morda iz Hrastja, kjer je bil Prelog doma,2 ne pa iz Cerovca, kot navaja štrekelj, ki je besedilo natisnil po prepisu iz Vrazove zapuščine (zv. XIX. N.46, ms. 481 v NUK).3 Prvo vrstico besedila in melodijo najdemo tudi v 2. snopiču Kocijančičeve zbirke »Slovenske narodne pesmi« kot del venčka na str. 13. Zbirka je sicer nedatirana, po Simoniču pa je izšla 1877. leta. Kocijančič kraja zapisa ne navaja. V Prekmurju je pesem prvi zapisal Števan Kuhar. Zapis je objavil leta 1913 v nedatirani anonimni knjižici »Narodne Pesmi 1 Gl. programsko knjižico za festival ob kongresu IFMC (International Folk Music Council) v Opatiji 1951 »Pjesme, plesovi i običaji naroda Jugoslavije«, str. 58 in ne esej »O glasbeni folklori Slovenije«, kot netočno navaja Dravec v svoji zbirki v opombi k tej pesmi. 2 SBL s.v. Matija Prelog. 3 GL Š 5443 (= K. Štrekelj, Slovenske narodne pesmi, I—IV, Ljubljana 1895—1923). 102 Vogrskih Slovencov« I. snopič, str. 8. V predgovoru pravi, da je pesmi zapisoval v Dokležovju in Bratóncih. Kje jö je pozneje dobil Fr. Ki-movec, ne vemo, saj je svojo priredbo, natisnjeno leta 1921 v »Pevčevi pesmarici I« (št. 32) označil le kot »prekmursko«. Naslednji izvirni zapis je bil objavljen šele čez dobrih 30 let v zbirki D. Gruma »Narodne pesmi iz Prekmurja« I (Murska Sobota, 1953, št. 12). Melodijo je zapisal Grum sam, besedilo pa V. Šiftar, oba v Adrijancih na Goričkem. V Beltincih na Dolinskem je pesem zapisal J. Dravec leta 1949, v Žižkih leta 1952 (gl. j. Dravec, Glasbena folklora Prekmurja. Ljubljana 1957, št. 64/145 in 65/134). Zvočne posnetke iz kasnejšega časa hrani arhiv GNI ( = Glasbeno narodopisni institut) v Ljubljani. Njegovi sodelavci so pesem dobili v Beltincih in Lipi na Dolinskem, v šalovcih na Goričkem in v porabskih vaseh Gor. Senik, Števanovci, Andovci, Sakalovci, Otkovci, Slovenska ves in Dolnji Senik.4 Brez navedbe kraja, vendar ne brez dokumentarne vrednosti i e zapis besedila v knjižici prekmurskih pesmi »Spomini mladosti« (str. 52), ki jo je leta 1961 izdala Gizella Hozian v Chicagu. Pesmi so ji zapeli ali zapisali njeni prekmurski rojaki, izseljenci v ZDA in v Kanadi. Razen v šolsko pesmarico C. Preglja, Nageljčki (II. del., Ljubljana 1929, str. 56) je bila pesem sprejeta tudi v razne poljudne izdaje, bodisi v matični Sloveniji ali v zamejstvu. Tako jo vsebuje npr. »Slovenska pesmarica«, »zbirka najpriljubljenejših narodnih in umetnih slovenskih pesmi«, ki je izšla v Celju 1928. leta (gl. str. 70)5, zbirka zborovskih priredb »Bareica«, ki jo je izdala Goriška Mohorjeva družba v Gorici leta 1944 (str. 59) ali pa zbirka pesemskih besedil »Naša pesem«, objavljena v Celovcu leta 1962 (str. 39), da omenimo samo nekatere. Besedilo pesmi se je v 140 letih, kolikor je minilo od prvega zapisa do danes, le malo spremenilo. Celo med najnovejšimi posnetki so nekateri skoraj enako dolgi in vsebinsko enako popolni kot najstarejši.6 Za primer lahko navedemo kar besedilo enega beltinskih primerov, posnetek iz leta 1955 (GNI M 4/20.120): 1. Marko skače po zelenoj trati.7 2. V rokaj nosi seden žuti zlati. 3. Tou de njemi za devo j ko dati. 4. Pijte, jej te, moj ga bratca konji! 4 Gl. v arhivu sgn. M 4/20.120, 4/20.113, 5/20.158, 26/22.014, 26/22.025; primeri iz Porabja, posneti 1970/71, še niso inventarizirani. 5 Torej je morala biti že takrat splošno znana in se širiti po trenutno neugotovljivih potih, saj se npr. Pregljev napev ne ujema z nobenim dotlej objavljenim, marveč z Dravčevim iz Žižkov. 6 K temu je najbrž pripomogla Kuhar jeva knjižica, saj smo jo našli tudi v Porabju in so pevci brali iz nje mnoga besedila pesmi, ki so nam jih peli. 7 Besedilo je tu objavljeno ne glede na obliko péte kitice, torej brez ponavljanj. O obliki in melodiji gl. spodaj. 103 5. Zdaj mo išli daleč po devojko. 6. Pre*k deveti, pre*k deseti mostov. 7. Tam jo vidim, folaše pomene. 8. Zlatim perom, z belimi rokami. 9. Njoj na glavi pantiiki pletajo. 10. Njoj na prsa j žviglice žveglajo. 11. Njoj na roka j prstani svetlijo. 12. Dajte mi jo, draga moja mati! 13. Ne dam ti jo, kurve sin bradati! 14. Raj jo hočem v škrinjo zaklepati! 15. Naj jo jejo miši no podgani! 16. Naj jo jejo kebri no stenice! V Prelogovem primeru (Š 5443) je besedilo 5.—8. kit. nekoliko drugačno: 5. Te mo tekli v deveto deželo. 6. Tam mo naj šli gizdavo deklico. 7. Pisala je žoltim zlatim perom, 8. žoltim perom, milima rokama. 12. in 13. kit. sta pri Prelogu na mestu 9. in 10. kit., opis dekleta pa je podan v obliki vprašanj in odgovorov: 11. Njoj na glavi pantelni plehtajo. 12. Kaj na nadrah? Iglice žvinglajo. 13. Kaj na rokah? Prstani leskečejo. 14. Kaj na nogah? šolnjeci brnijo. 15. Kaj na hrbti? Suknjica šomoče. S tem se Prelogov primer konča. Küharjeva varianta se do nadrobnosti ujema z beltinsko, le da ima tik pred 12. kit. beltinske variante vrinjeno besedilo 14. kit. Prelogove. Namesto beltinske 15. in 16. kit. ima Küharjeva varianta dve drugi, ki nekako ne spadata prav zraven: 16. Sneha nam je na sen j e odišla. 17. Tam bo küpla sedem lakti platna. Kimovčeva varianta vsebuje zapovrstjo L, 4.—7., 12.—14., 11. in 10. kit. Prelogove variante, na koncu pa še 12. kit. Küharjeve. Dravčeva varianta iz Beltinec (št. 64/145) obsega le 1.—3., 6.—8., 12.—15. kit. zgoraj navedene beltinske, z manjšo spremembo v besedilu (nam. kurve sin bradati ima star si i bradati). Dravčeva varianta iz Žižkov je daljša, sestavljena iz 1.—3., 5.—7., 9., 11., 12.—14. in 16 kit. navedene beltinske variante, pa še 14. kit. Prelogove in na koncu ima štiri verze, ki jo vežejo s Kuhar j evo var.: 104 TABELA I 3. Podzemelj, Bela krajina 4. Donje Zagorje (hrv.) 5. Đelekovec v Podravini (hrv.) Lepe moje livade zelene, zakaj ste mi zelene polegle? Sinoć su se tri jeleni pasli, samum zorjum tri divojke našli. One mele srpe za pojasom, Kolo, kolo, lepo ograđeno, Rasti, rasti, trava deteljina, vu tom koli deteljina rasla, žela bo te dekle gizdava. nju je zela divojčica lepa one žele sakojačku travu, zlatem srpom, belimi rokami. ponajviše tote deteline. Kaj natela, to pred konjce dala: Kaj natela, se pred konjić"1 dela. Kaj natele, se pred kojne dele: i »Jejte, jejte, mojga bratca konjci, »Ječte, ječte, moga braca konjić, »Pijte, ječte, mojga braca ko j ni, zdaj pojdete na daljne pote: sutra boute dalko masirali, zutra perno dalko predaleko, čez tri gore, gore so visoke, čez tri vode, vode so gliboke. predaleko čez Kosovo pole. da ne more ptica preleteti; Čez tri moste, mosti su preslabi, čez tri vode, vode so globoke, da ne moru slamke predrtati, da ne more riba preplavati! kam bi mogel konjić preigrati, a kaj vize na njih prejokati. čez tri polja, polja su široka, da se ne m'ru plugom preplužiti, ne da bi je konjić prejokati. Čez tri gore, gore su visoke, da ih ne m'ru Ući preleteti, ne da bi je konjić prejokati. jubo. Tam najdete mladoga junaka Borno vidli divojkine dvore, i najdete gizdavu divojku. de divojka s perom dvore zmeće. L Na ruku je prsten pozlaćeni, Na glavi ji venčec poprhava, u junaka srce zadrktuje, za divojkom junak potancava, pod junakom konjić zahrzuje, vu junaku srce zaigralo. i kad divojka očmi namiguje. zjo. ijo. ijo. o. če. 14. Sneha nam je na senje odišla. 15. Tan de küpla seden lakti v ritko. 16. Nesli buodo sen dvanajstin šveljam. 17. šivale do lače no robače. Vse druge variante so krajše, morebitne spremembe besedila pa gredo največ na račun teženj po ugladitvi »robatosti«. V opombi k svoji beltinski varianti je Dravec pesem imenoval »lepa stara romanca o Markovi snubitvi daleč iz domačega kraja«.8 Pesem vsebuje resda nekaj značilnosti pripovednih pesmi, vendar bi jo zaradi njih težko imenovali že kar »romanco«. Tudi nimamo nobenih znamenj ali celo dokazov, da bi bila odlomek večje pripovedne pesmi. Prej nasprotno, saj poznamo več vsebinsko sorodnih pesmi, pa nobena ni izrazito pripovedna. Vraz sam je zapisal v Ilovcih in na Murskem polju dve varianti. Obe (Š5441 in 5442) se do malega ujemata s Prelogovo, le začetne tri vrstice manjkajo in pa Markov pogovor z dekletovo materjo.9 Da to ni le okrnjena varianta pesmi »Marko skače«, dokazuje primer iz Podzemlja v Beli krajini (Š5440), v katerem se je prejšnji obrobni motiv (gl. 4.—6. kit. beltinske var.) razrastel čez vse besedilo: glavna vsebina je zdaj dekle, ki žanje deteljo za bratove konje, namenjeno nadaljno pot.10 Primer v Beli krajini ni osamljen, saj je skoraj enako pesem zapisal J. Barle V Krivoglavicah pri Metliki (Š5439) in celo besedilo črnomaljskega kola ni dosti drugačno.11 8 Dravec, str. 337. 9 Š5441: 1. Pite, jej te, mojga bratca konji, 2. te mo cveli v deveto deželo, 3. tam mo naj šli mojo drago ljubo. 4. Zlatim srpom detelo je žela, 5. kaj nažela, vse konjicom dala. 6. Kaj na glavi? Pantelni plehtajo. 7. Kaj na nadrah? Iglice žvingljajo. 8. Kaj na rokah? Prstani leskečejo. 9. Kaj na nogah? Šolnjeci brnijo. 10. Kaj na hrbti? Suknjica šomoče. m Š 5440: Rasti, rasti, trava detelj ina, žela bo te dekle gizdava, kaj nažela, to pred konj ce dala: »Jej te, jej te, mojga bratca konj ci, zdaj poj dete na daljne pote: Čez tri gore, gore so visoke, da ne more ptica preleteti; čez tri vode, vode so globoke, da ne more riba preplavati.« 11 Gl. v arhivu GNI M 122/24.245-1 d: 1. Aj, zelena je vsa gora, zelena je, aj, zelena je. 2. Aj, notri raste trava detelina, aj, notri raste. 3. Aj, žela jo je premlada devojka, aj, žela jo je. 105 Štrekelj, ki je v svoji zbirki upošteval tudi hrvaške kajkavske variante slovenskih pesmi, ima prav za to pesem tri zanimive primere: iz Zamladinca in Vrbovca (okraj Križevci; š 5444 in 5446) ter iz neznanega kraja v Hrvaškem Zagorju (Š5445). Vrbovska se zdi najpopolnejša. Besedilo se namreč štrikrat ponovi, le v predzadnjih dveh verzih je sprememba.12 Začetek pa je povsod tak kot v belokranjski varianti iz Podzemlja (š 5440). Več variant je tudi v zbirki V. Žganca, Narodne popijevke Hrvatskog Zagorja. Tekstovi. Zagreb 1952. Tako npr. iz Bikovca pri Vinici v varaždinskem okraju (št. 292 a), iz, Lovrenčana pri Zlataru v okolici Krapine (št. 292 f), iz Nedelj anca pri Vidovcu v varaždinskem okraju (št. 296), iz Borkovca pri Zlataru (št. 393), iz Hraščine-Jareka v okolici Krapine (št. 547) in iz Pljuske v okolici Krapine (št. 283 d/I). Pri vseh se besedilo začne s »travo detelj ino«, le varianta iz Pljuske ima na začetku verze, ki spadajo k pesmi o slabem plačilu za zvesto službo, ki je znana tudi 4» Aj, zlatim srpom, belimi rokami, aj, zlatim srpom. 5. Aj, nesla jo je svoj ga bratca konj cem, aj> nesla jo je. 6. »Le pijte, jej te, moj ga bratca konjci, aj, pijte, jejte! 7. Ker jutri boste daleč putovali, aj, jutri boste! 8. Aj, čez te gore, gore so visoke, aj, čez te gore. 9. Aj, čez te vode, vode so globoke, aj, čez te vode. Prim, tudi Š 5201 I in II. Prvo je zapisal L. Kuba, drugo pa domačinka J. Schweiger jeva za I. Navratila. Pri Kubi je 1. verz drugačen: O, Jeleno, vsa gora zelena... Po Maröltü (Tri obredja iz Bele krajine, Ljubljana, 1936,70) so pevke-domačinke trdile, dâ je to pomota, vendar najdemo začetek z »Jeleno« tudi v nekaterih hrvaških, vsebinsko sorodnih pesmih, npr. š 5445. 12 ... Čes tri pola, pola su široka, da je nemre z očmi pregledati, ne da bi je konji prejahali! ... Čes tri gore, gore su visoke, da je nemre ftica prele teti, ne da bi je konji prejahali! ... Čes tri moste, mosti su široki, ka je nemre kolo preigrati, ne da bi je konji prejahali! ... Čes tri vode, vode so gliboke, ka je nemre riba preplivati, ne da bi je konji prejahali! Tak način oblikovanja besedila je v ljudskem izročilu zelo pogost in ga najdemo v raznih vrstah pesmi, npr. v ljubezenskih (gl, Š 1154—1157 Pri ljubem je najbolje, š 1158—1183 Pri kom je prava ljubezen), v mrliških (gl. š 6292—6293 Jaz grem slovo jemat> 6295. Prijatelja ni, da bi šel z menoj), v nabožnih-roženvenskih (gl. Š 6487—6490 Cel svet se je tresel, ko je Jezus križ nesel) idr. 106 pri has v Beli krajini in na vzhodnem Štajerskem (gl. š 871—873 in kajkavske š 874—876). V zbirki »Hrvatske narodne popijevke iz Koprivnice i okoline« (Zagreb 1962) navaja V. Žganec zanimiv primer iz Đelekovca (št. 98), ki se razodene kot varianta prej naštetih šele, Če jo primerjamo z zapisi iz starejše Žgančeve zbirke »Hrvatske narodne pješme kajkavske« (Zagreb 1950, št. 100 in variante, navedene v opombi na str. 372—374). Končno velja omeniti še varianto, ki sta jo v Jakopovcu v okolici Varaždina dobila I. Ivančan in Z. Lovrenčević in j oobjavila v knjigi »Narodni plesovi Hrvatske 3. Bilogora« (Zagreb 1969, str. 16 si.). Vsi navedeni primeri, slovenski kakor hrvaški, tvorijo v resnici veliko pesemsko družino, vendar so vsak zase toliko samosvoje oblikovani, da je pri mnogih mogoče ugotoviti sorodnost šele takrat, če poznamo vezne člene. Morda se bo to najbolje pokazalo, če postavimo vštric pet značilnih primerov: 1. Prelogovo varianto (Š5443), 2. Vrazovo iz Ilovec (Š5441), 3. belokranjsko iz Podzemlja (Š5440), 4. hrvaško zagorsko (Žganec, Kajk., str. 373) in 5. hrvaško podravsko (žganec, Kopr., št. 89). Pokaže se, da je bistveni del besedila povsod enak, pri nekaterih variantah sicer malo razširjen, da pa so začetki in konci različni. Nekateri nebistveni verzi, ki se pojavljajo v več variantah, so nekakšna povezava. (Glej tabelo I.) Sorodnosti pesmi kajpak ne gre iskati samo v vsebini besedila, marveč tudi v obliki, se pravi v metroritmičnem obrazcu verza in v zgradbi kitice. Oboje je v obravnavani pesmi še posebno zanimivo. Saj spada pesem med redke slovenske primere, ki so zloženi v t. im. »junaškem desetercu«, trohejskem obrazcu s premorom po četrtem zlogu (4/6 : — v — v / — v — v — v). Od nekaj desettisoč zapisov v arhivu GNI je komaj dobrih 50 v tem obrazcu, pa še med njimi so mnogi le variante večkrat zapisanih ali posnetih pesmi, tako da je resnično število primerov v »junaškem desetercu« pri nas še manjše. Povečini izhajajo iz krajev na obmejnem slovensko-hrvaškem ozemlju, torej iz Bele krajine, s štajerskega in Prekmurja, drugod so izjeme in še tiste nimajo vselej podobe pravih ljudskih pesmi. Primeri, ki spadajo po vsebini v isto pesemsko skupino kot »Marko skače«, so tudi v desetercu 4/6. Besedilo črnomaljskega kola v tem pogledu ni izjema, saj refrenskega zloga aj na začetku vsakega verza ne štejemo v metrični obrazec, 1. verz, ki je edini drugačen, pa najbrž sploh nima več prvotne podobe.13 Tekstovna in melodična kitica se v ljudski pesmi ne ujemata vedno. Ponekod je besedilo daljše in se mu mora melodija prilagoditi s ponavljanjem posameznih fraz, drugod se besedilo prilagaja melodiji 13 črnomaljke so sicer vedno trdile, da je začetek kola samo tako pravilen (gl. Marolt, Tri obredja iz Bele krajine, str. 70) in da se je Kuba zmotil, ko je zapisal O Jeleno, vsa gora zelena, (Š 5201/1), vendar se podobno začne tudi varianta iz hrvaškega Zagorja Oj Jelena, jabuka zelena! (gl. š 5445 in žganec, Kajk., str. 374) in le tak verz je zares v desetercu kot drugo besedilo, ne pa sedanji začetek. 107 s ponavljanjem verzov. Seveda pa ponovitve ne pomenijo povsod le medsebojne prilagoditve besedila in melodije; to velja bolj v primerih, ko pevci opustijo prvotno melodijo in besedilo podložijo drugi ali pa znano melodijo uporabijo za novo besedilo. Sicer pa je ponavljanje verzov (v celoti ali samo posameznih delov) bistveni oblikovni element ljudske pesmi in ima svoje zakonitosti. Tako je tudi v pesmi »Marko skače«: vsak verz besedila se s ponavljanji in z dodatkom refrena izoblikuje v kitico: 1. Marko skače po zelenoj trati: Marko skače, Marko skače po zelenoj trati, m haj, ha ja jaj, po zelenonj trati. 2. V roka j nosi seden žuti zlati: V rokaj nosi, v rokaj nosi seden žuti zlati, m haj, ha ja jaj, seden žuti zlati. Itd. Vraz je v svoji zbirki »Narodne pesni ilirske« besedilo podal v taki obliki in Kuhar tudi, štreklju pa se je zdelo dovolj, da v opombi pod črto opozori, kako se besedilo oblikuje za petje, zlasti ker pri drugih variantah ni imel podatkov glede načina petja. Žganec podaja v svoji zagorski zbirki pri besedilu vsake pesmi vzorec péte kitice, ker ima melodije ločene od besedila. Besedila ima razvrščena po metričnih obrazcih in v skupini osmercev (str. 164 do 293) jih je vse polno, ki imajo péto kitico tako oblikovano, kot je v pesmi »Marko skače«, le da je namesto refrena ponekod del besedila. Prav péta kitica je Žganca premotila, da je tudi te primere štel med osmerce, čeprav je obrazec očitno »junaški deseterec« 4/6. Med zapisi v arhivu GNI ima najmanj polovica vseh »junaških desetercev« tako obliko kitice. Med slovenskimi pesmimi, ki sestavljajo skupino okrog »Marka«, je črnomaljsko kolo menda edina izjema (za druge belokranjske nimamo podatkov), med hrvaškimi pa je tudi komaj katera drugačna.14 Pesem »Marko skače« torej tudi z vidika metričnega obrazca in oblike kitic ni nekaj posebnega, marveč se pridružuje svojim vsebinskim sorodnicam. V ljudskem izročilu se ista pesem lahko poje na več melodij ali pa rabi ena melodija za različna besedila. Seveda so tudi primeri, da ima neka pesem svojo melodijo. Taka se zdi na prvi pogled pesem »Marko skače« s svojimi slovenskimi variantami. 14 Zanimivo bi bilo raziskati, kako je v tem pogledu z junaškim desetercem pri drugih južnoslovanskih narodih. Vendar bi to preseglo okvir zastavljene teme. 108 Melodija se pojavi prvič pri Kocijančiču. V Vrazovi zapuščini (snopič XIX. 46, ms. 481 v NUK) je Prelogovemu besedilu sicer pripisan notni zapis, vendar očitno ne spada k tej pesmi, saj ji metrično ne ustreza in tudi sicer učinkuje le kot bežna skica nekega melodičnega zapisa. Za Vrazovi varianti iz Ilovec in z Murskega polja (Š5441 in 5442) ima melodijo Fr. Kuhač (Južno-slovjenske narodne popievke, III. Zagreb 1880, št. 907). Potem se pojavi spet pri Kimovcu, Gramu, ima jo Dravec in pa posnetki v arhivu GNI so vsi z melodijami. Gru-mova varianta iz Adrijanec je neprepričljiva. Objavil jo je v priredbi za ženski in mešani zbor in ima pod isto melodjo še dve drugačni besedili. Vse kaže, da je melodijo pesmi »Marko skače« prilagodil potrebam priredbe, ali pa mu jo je pel nezanesljiv pevec, ki je pomešal več pesmi skupaj. Nekoliko samosvoja je tudi Kočijančičeva varianta. Kdo ve, če je ni enako prilagodil venčku, v katerega jo je vpletel. Navsezadnje niti Grum niti Kocijančič nista imela namena podajati znanstveno neoporečnega gradiva, marveč sta izdala pesmarico za vsakdanjo rabo. Tudi med posnetki iz arhiva GNI se dobi kakšen, ki je pač samo priča, da pevec pesem pozna, je pa negotov tako v melodiji kot v besedilu. Takih primerov seveda ne moremo resno upoštevati. Zanimivo je, da se melodija, ki jo je objavil C.Pregelj v svoji šolski pesmarici (gl. spredaj), ujema z Dravčevo varianto iz Žižkov, ne pa s katero prej objavljenih. Primerjava doslej zbranih melodij kaže, da ima pesem »Marko skače« v Prekmurju in Porabju bistveno enako melodijo, ki pa nastopa v velikem številu variant. Ne samo da se spreminja od vasi do vasi, marveč jo tudi v isti vasi ne pojo vsi enako; nasprotno se lahko ujemajo primeri iz oddaljenih krajev. (Glej tabelo II). Od hrvaških primerov tega pesemskega tipa se ujema s slovenskimi zagorska varianta iz Bikovca (št. 212 a v žgančevi zagorski zbirki), dokaj blizu je še varianta iz Lovrenčana (št. 292 f), druge pa ubirajo melodično svojo pot. Zdelo bi se torej, da se sorodnost slovenskih in hrvaških variant konča pri besedilu. Vendar ni tako. Treba je samo pogledati v žgančevo zagorsko zbirko in analizirati pesmi v »junaškem desetercu« in v taki obliki kitice, kot jo ima »Marko skače«. Nenadoma se začne odkrivati, da so si te pesmi po vsebini tuje, po napevu pa sorodne, če že ne melodično, vsaj po zgradbi. Nekaj zgledov je zbranih v tabeli III, kjer sta navedeni najprej dve varianti obravnavane pesmi, nato pa variante vsebinsko drugačnih. Glede rabe pesmi »Marko skače« ni pri Vrazu nobenih podatkov, enako ne pri Kuhaču in drugih zgodnejših zapisovalcih, šele Dravec pove, da je pesem na Dolinskem nekakšna himna in ugovarja Maroltu, da bi bilo to »svatbeno kolo« (gl. uvod tega sestavka, str. 102). Štrekelj je besedilo pesmi uvrstil med svatovske, verjetno zato, ker je v besedilu omenjena svatba; dal jo je med pesmi, ki jih pojo s vat je, ko vodijo nevesto na ženinov dom. Za hrvaške variante iz Zagorja ni pri žgancu nobene navedbe o rabi, le št. 292 a je označena kot plesna. V koprivniški zbirki, ki je urejena po vsebini in ima na za- 109 četku pesmi ob raznih običajih, je med svatovskimi tudi varianta naše pesmi. Uvrščena je med pesmi, ki jih zapojo svatje, ko pridejo po nevesto (gl. Žganec, Kopr., ól.sL). Ob enaki priložnosti se poje varianta iz Jakopovca (gl. Ivančan-Lovrenčevič, str. 16). Mogoče je TABELA I Jlovci; ftursko polje (Kuhač ,šl.cfof) pPPpippPMpp^uj^iJ jJitfcrir>(vJv,N Piief je-te/ pitef jeté, mojgabraiça kongif hm fan, ja jat mojga bratca konji. Žižki,Lica fJravec, št. 65/434) J- 104 Marko skače, Marko skače po zelenoj traitt km. haj hajojgj, po zelenoj trati. BeItiîlCt(f1 20.120) i p ß g M p ß p ß lp p ^v j ¦ t.^ ipgr lp p ^u J 1=100 Marko skoče Marko skače po zelenoj trailf m haj kajqjaji po zelenoj irati. 5alovci(M 22.014) 'zpßßßfftßßMßß^iij uj ipgr iftp^ui» yio Marko skače Marko skače pozalenaj tratif oj aj ajajaj po2oLercoj irati DoLSemk (Pombje*) ftggpipggpippjwiii Up jPftriftft^ijJi- j.. ttorko skače/ Marko skače po zelenoj trati/ oj' aj vJQJoj, :96 * po zeleno/ trati. Slovensko ves IftP5pjftßRf,lMjJiJJ-»J U J IPPgplffg Marko skače f Marko skoče po 'zelenoj irati / sz ha joj po zelenoj trait =108 0(kovci ž p P p^'lp C 'p .MP P P [HTTnTf^frtfTp^g Marko skačet Marko skače po zelena irait =100 ^ftVppip^^ip^Mrr itfWin^M m haj hajajaji 3 pu zete-no trati. tSakalovci JUlt Marko skočet Marko skoče, po zdlenoj trati( ih ^^jiMf^iM^^^ nt fej hfhokaji po csalenaj trati Sfevanovci ÉUH P^w$ Marko skočet Marko skače po zelenoj tratif oj aj ajajaj =114 po zelenoj trati. Sor. Senik U P ppJf rvfr^ I Mario shlće/ 'ffMn skače po zelenoj traiil M e ojajqj po nelenoj trak 110 bila tudi slovenska pesem nekdaj svatovska, čeprav jo zdaj v Prekmurju in Porabju pojo kot plesno. Maroltova oznaka »svatbeno k o 1 o « se nanaša pač na obliko plesa: plesalci so razvrščeni v krog in se držijo za roke kot pri južnoslovanskem kolu. Kajpak plesa zaradi tega še ni mogoče imenovati kar kolo. Dravec ima prav, ko trdi, da v Prekmurju kola ne poznajo. Moti pa se, ko misli, da so »neke vrste ples, ki ga izvaja folklorna skupina iz Beltinec na festivalih«, »na osnovi takega napačnega razumevanja (besedila) stilizirali po drugi svetovni vojni« (gl. str. 338 njegove knjige). Beltinska skupina J,, TABELA IE 80 ßtkovec(Lgcmec Zag., 252 a) Pol&-gatat pote.-gala trava de-te— lzl-7içfl o—ja/ a-jq/at trava dete—lu-(na.) ^2= iovream (Lgcmec,Zag.,&iz f> irwipßßpipfHM^Jr irr ir J^wiAj Rasla lravat rasla trava; trava de-te— lL-7za/ rasta tra — vaf trova dete--(ji-(wa.) ®»76 Pelrijanec (4?ö zete-nom liu-gu. SbjerskoOOuacjst. 853) žfffii^ j> iivK^H r r i r ^—^^^ ye sil'čerkai je sil'čerka platno 7za-mo- ci-la? Je sil' čer—ka platno nomo-ći-lü? ni je s tem plesom nastopila že na folklornem festivalu v Mariboru leta 1939. Ples tudi ni kaj posebnega, marveč varianta tistega, ki ga drugod po Sloveniji imenujemo navadno potištrtane in je na svanbah nepogrešljiv, čeprav ni obredni svatovski ples. Pri njem gre za izbiranje soplesalca: tačas, ko plesalci pojo pesem, hodijo z menjalnimi koraki po krogu v levo, eden sredi kroga pa z robčkom v roki izbira soplesalca; ko najde pravega, se poljubita in zaplešeta polko, če so torej godci rekli Dravcu, da igrajo to pesem »često kot polko in kot tako jo tudi plešejo«, se to lepo ujema s podatki, ki so jih dobili sodelavci GNI. V Porabju plešejo na melodijo te pesmi dvokoračno polko ali pa figuriram ples s ploskanjem, ki ga drugod po Sloveniji poznajo tudi kot šotiš.15 Sicer pa pesem »Marko skače« ni edina plesna med primeri v »junaškem desetercu«, že za varianto iz Bikovca (št. 292 a) je Žganec napisal pod melodijo potek plesa. Iz njegove pisave je videti, da gre za ples s ploskanjem. Varianta iz Črnomlja je celo obredni ples, ki ga plešejo le enkrat v letu, na velikonočni ponedeljek. Belokranjska pesem »Igraj kolo«, ki spada enako med »junaške deseterce« in je po strukturi oddaljena sorodnica pesmi »Marko skače«, se poje pri plesu, ki je varianta pouštrtanca, znana po vsem panonskem območju Jugoslavije. Iz vsega povedanega se nam ponuja tale izsledek: Pesem »Marko skače« je po vsebini prekmursko-porabska varianta pesemskega tipa, razširjenega po vsem slovensko-hrvaškem mejnem kajkavskem ozemlju od Bele krajine prek Hrvaškega Zagorja in Podravine do Štajerskega, Prekmurja in Porabja. Po metroritmičnem obrazcu zastopa sicer na Slovenskem nenavadni »junaški deseterec« 4/6, oblikovan v kitični tip MNRN, pri katerem je M ponovitev prvih štirih zlogov deseterca (Marko skače, Marko skače), N pa zajema preostalih šest zlogov (po zelenoj trati). Temu ustreza (vsaj ponavadi) tudi zgradba melodične kitice A (= aa)BCB, z večjimi ali manjšimi odmiki. S tako zgradbo tekstovne in melodične kitice se pesem enako uvršča med oblikovno sorodne (čeprav tekstovno lahko tuje) deseterske pesmi navedenega hrvaško-slovenskega območja. Tudi po funkciji je enaka eni skupini teh pesmi: pojo jo kot plesno pesem. Da bi bila na Slovenskem kdaj svatovska kot nekatere njene hrvaške tekstovne variante, lahko samo domnevamo, čeprav je podobnost pesemskega izročila na mejnih območjih ponavadi posledica medsebojnih, interetičnih vplivov, pa je sorodnost slovensko-hrvaškega izročila v tem primeru najbrž odsev starejše skupine ljudske kulture. 15 Med natiskom tega prispevka je nanovo prišel v evidenco izvirnik Küharjevega zapisa iz Bratonec (hrani ga V. Novak, kopija je v arhivu GNI), pri katerem je opomba: »Na to pesän so inda radi plesali niksi jako Itar ( = hiter) plés«. To še posebej dokazuje, da je »Marko skače« res plesna pesem. 112 SUMMARY The song »Marko skače« (Mark is jumping) is one of the best known folk songs from Prekmurje. Interesting in text, melody and function, it requires exploration especially because experts hold different opinions on it. The oldest written text dates from the 1830's from the surrounding of Radgona in Styria, and was published by Vraz in 1839. It was first written down in Prekmurje by Št. Kiihar in 1913 or a little earlier. The maiority of later manuscripts or recordings date from the period after the Second World War. Most of them come from a part of Prekmurje called Dolinsko, and some from Goričko. Recently the ethnomusicological institute also recorded a large number of variations in Raabland (the Slovene minority in Hungary). The text has not greatly changed in the 140 years from the first written copy to today. Because of several narrative features and introductory verses, which do not exist in any other Slovene songs, there are opinions that this is the song of an old romance. However it is not possible to assert this as there is a series of songs similar in content, of which none is markedly narrative. The author quotes such examples from Bela Krajina, Styria, Zagorje and Podravina in Croatia. A comparison with more characteristic examples (table I) shows that the song »Marko skače« begongs to a larger group of Slovene-Croation songs, of which individual examples are rather freely formed, however they are united not only by a common nucleus but also by a series of secondary motifs and textual elements. The similarity is also evident in the metrical pattern which is that of a trochaic decasyliable with a caesura after the 4th syllable (4/6), known from Serbo-Croation folk poetry as the »heroic decasyllable«. One of the characteristic features of songs of this type is the special form of the strophe of the text, which belongs to the MNRN type. M is a double repetition of the first syllables of the decasyllable, while N constitutes the remaining six. The form of melostrophe which is usually A ( = aa) BCB with greater or lesser deviations also corresponds to this scheme. Some Croation folk songs correspond melodically with the Slovene variants of this group (table II). However, melodically and formally similar songs are to be found among those Croation songs which are completely different, with regard to their contents, but are composed in the same metrical pattern (table III). Several Croation variants are sung as wedding songs (only one is a dance). There are no data about such a use of the Slovene »Marko skače«, but it is known in Prekmurje and Raabland as a dance song. In some places a variant for choosing a partner is danced to the melody of this song, while elsewhere it is danced as a polka or as a variant with clapping (cf.pouštrtanc and šotiš from other Slovene regions). Several other songs with a similar textual and musical structure also belong to the dance songs of Slovenia and Croatia. We can describe the song »Marko skače« as a special variant of the song type of Prekmurje and Raabland which is distributed over the whole Slovene-Croatian border territory, from Bela Krajina, across Zagorje and Podravina to Styria, Prekmurje and Raabland. The similarity of the Slovene and Croation variants in this case is probably not the consequence of mutual inter-ethnic influences, but rather a reflection of an older, common tradition of folk culture in this region. 8 Muzikološki zbornik 113