m ! ■ ! v 1-»on Ii-, I A, ¡OsjU Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, dne 11. septembra 1930. — Štev. 7. ,Letnik LXXI. (Šol, leto 1930131) ril 1 ••■•vi I •/ T T T J T D • • v I T * TJ' Uredništvo in a prava: Ljubljana, Frančiškanska nliea 61. Rokopisov ne vračamo. Ne/rankiranih pisem Stanovsko politisko glasilo UJU — foverjemsivo Ljubljana »«gMaaNMMtfMUM ! Slava starim vojnim praporom — novi naj nas vodijo v svitlo bodočnost! Dne 6. septembra, Da je učiteljsko zborovanje v No» vem mestu, navzlic vsem prepovedim g. šefa prosvetnega oddelka in g. vel. župana, sk'.e* nilo in odobrilo nezakonito vabljenje odje« malcev šolskih potrebščin potom lista svoje organizacije le k UGP, pri čemer nalaga vse* mu učiteljstvu z obljubo odstotkov nekako moralno obveznost.« — Ali zadevajo službe* ne prepovedi v šoli tudi list? Kako bodo ini* ciatorji. dopisa dokazali podtikanje nezako* nitega postopanja, smo zelo radovedni, in za* kaj se v tem slučaju ne obrnejo na trgovsko oblast, ki je edina kompetentna reševati take zadeve ustanov, ki spadajo v njeno kompe* tenco. Ako pa smatrajo iniciatorji "dopisa, da je učiteljstvo izvršilo kake službene nezako« nitosti. je treba imeti že tehtnejše dokaze za to, preden se kaj takega iznese. Sedaj k najgorostasnejši trditvi — nelo* jalne konkurence. Poročilo pravi: »Da sega UGP vsled neumestnega postopanja (ker fa* vorizira le gotove pogodbene tvrdke) in po* stopanja v reklami (ker izrablja službeno in organizacijsko moč z obljubo procentov v škodo ostale konkurence — legalnih trgovcev« davkoplačevalcev) v zakon o pobijanju ne* lojalne konkurence. Jasno je, da taka propa* ganda povzroča sredstvo v konkurenci UGP na škodo naše trgovine.« — Učiteljska Go* spodarska Poslovalnica se je obrnila na vse tvrdke, tudi na one, ki so se sedaj pritožile, da stopijo z njo v stik. Kje je tu nelojalna konkurenca? ¡V naročilnicah ima odprto in vsakemu odjemalcu na prosto voljo dano rubriko, da sam vpiše, pri kateri tvrdki želi, da se izvrši naročilo. Kje je tu kaka nelojalna konkurenca? In končno! UGP je oblastno dovoljena ustanova, ki bo tudi sama imela LISTEK. Razstava UJU v Beogradu. Že pred dvema letoma je bil na glavni skupščini v Mariboru sprejet predlog, naj bi se o priliki desetletnega jubileja našega Udru* ženja priredila drž. razstava šolskih izdelkov. Na letošnjem kongresu je bil ta predlog reali* ziran v popolno zadovoljstvo vseh, ki ,so po* setili razstavo, si jo natančno ogledali in se poglobili v njeno ureditev. Ni bilo sicer mo* goče povsem v podrobnosti proučiti ves raz* stavni prostor, kajti štirinajst sob z dvema hodnikoma je vsebovalo toliko materijala in toliko zanimivosti, da je nemogoče podati o tem izčrpno poročilo, pač pa le kratek infor* mativen pregled. Zasluži pa razstava, da se v »Popotniku« spregovori o njenem pedagoš* kem pomenu. Da bo pa vsaj deloma jasno v čem je ta razstava obstojala in kaj je bilo na njej za* nimivega, hočemo podati na tem mestu le pregled razstavljenih predmetov po sobah in pa nekaj neizogibnih pripomb. Vsa razstava je bila urejena po predme* tih, izdelki šol iz vse države so bili med seboj pomešani, a vendar so najboljši izdelki sto* pali povsod v ospredje in z mirno vestjo lahko trdimo, da je teh največ bilo iz Drav* ske banovine. Ko si stopil v avlo šole Kralja Petra, kjer je bila razstava, te je pozdravil glas Iz radio*aparata in zagledal si se v stopnjišče zelo okusno okrašeno s pirotskimi tepihi. Po stenah stopnjišča so bile razobešene fotogra* fije šol iz Dravske in nekaj tudi iz Savske banovine. V prvem nadstropju so bila razstavljena predvsem ročna dela in risbe. Poleg tega pa je bila ena soba dodeljena mladinski in šolski književnosti, ena pa telovadbi po sokolskem sistemu. V sobi za mladinsko in šolsko literaturo je bila, rekel bi, velika gnječa. Po stenah na* lepljene posamezne strani iz najrazličnejših učnih knjig, po mizah pa poleg pedagoških in učnih knjig lepo razporejena mladinska li* teratura. Za Fleretovo: Našo prvo knjigo je vladal v tej sobi precejšen interes in se je mnogo učiteljstva, predvsem srbohrvatskega, kajti slovensko jo že pozna, informiralo o uspehih, ki se dosežejo z uvedbo te knjige v prvi razred. Interesantno je dejstvo, da je Naša prva knjiga tudi prva izginila iz raz* stave. Pri mladinski literaturi je bilo opaziti, da slovenska prav nič ne zaostaja za drugo, marveč da v marsičem celo prednjači. Po* sebno pozornost je vzbujala mladinska izdaja slovenskih klasikov. V sobi telovadbe po sokolskem sistemu je bila razstavljena predvsem sokolska lite* ratura in sokolski kroji. Stene pa so bile okrašene s sliko staroste prestolonaslednika Petra in drugih prvakov Sokola kraljevine Jugoslavije. Na hodniku nad stopnjiščem pa je bilo razobešenih večje število velikih in fepih slik, ki so prikazovale razne momente telovadnih vaj. Ko je prišel v prvo nadstropje je vsakdo opazil dvorano, napolnjeno z ženskimi roč* nimi deli, ki je bila zelo okusno urejena. Že sam pogled v to dvorano, ki služi sicer za šolske prireditve, je vsakogar naravnost očaral, kajti narodne vezenine iz najrazlič* nejših delov naše domovine, izdelane v buj* nih barvah tako precizno, da mora vsakdo nehote v mislih občudovati pridnost mladih delavk. — lin ravno v tem oddelku je bila Dravska banovina zelo slabo zastopana. Raz* stavila je več ali manj le predmete z umetnim vezenjem, manjkale pa so narodne vezenine, s katerimi je prednjačila Primorska banovina. Poleg te dvorane so bile razstavljene slike in kipi učiteljev=upodabljajočih umetni* kov. Slovensko učiteljstvo je zastopal tu edi* no tov. Fran Zupan s sedmimi akvarelnimi in eno oljnato sliko. Hodnik, po katerem se je prišlo do na* daljnjih oddelkov razstave v prvem nad* stropju je bil ves okrašen z risbami. Poleg krasno izdelanih slik višjih razredov si opazil prve umetniške poizkuse učencev prvega raz* reda. Na mizah pa so bile razdeljene risanke po razredih, da je bil jasno razviden razvoj risanja od začetka do konca, in ravno tu se je opazilo, kako različno se v naši državi po* učuje ta predmet. Med raznimi, dasi na nižji stopnji primitivnimi ilustracijami raznih do* življajev in dogodkov je bilo opažati risanke z vtisnjenimi pikami, po katerih so vlekli otroci črte in risali primitivne ornamente. Isto je bilo razvidno tudi v prvi sobi deških ročnih del in risanja, kjer so bile risbe pri* trjene na steno, urejene po razredih. Neka* teri učitelji pač dobro izrabljajo in pospešu* jejo otroško fantazijo, drugi pa so mišljenja, da naj se začne risanje v narodni šoli s črta* mi. Ta velikanska razlika pri ,pouku risanja jasno kaže, kako zelo je potreben enoten učni načrt. Tudi izdelki deških ročnih del, ki so na* polnili poleg risb štiri sobe v prvem nadstrop* ju, so pokazali delavnost mladih rok in pa tudi prav dober uspeh, ki se ga da doseči pri mladini s sistematično vajo v delu ene ali druge vrste. Dominirali so leseni izdelki, bilo pa je tudi mnogo izdelkov iz papirja, lepenke, ilovice in pletarstva. Mnogo je bilo med vsem tem zelo lepih izdelkov in tudi razne skupine so prav posebno padale v oči. V sobi, kjer so bili razstavljeni večinoma leseni izdelki, je bila okusno urejena miza, na kateri so bila vsa prometna sredstva, čolni, ladja, vozovi, avtomobili, že* leznice, aeroplani in vse samo lični otroški izdelki. Tudi slike na steni so predstvaljale iste predmete. Prav lep je bil tudi pogled v sobo, kjer so bili razstavljeni izdelki iz ple* tarstva in lični predmeti narejeni z rezljar* sko žago. Lepo zvezo med deškimi ročnimi deli in vsem ostalim poukom je pokazal tajnik P. R. K. iz Zagreba, ki je razstavil v oddelku Podmladka svoje izdelke in pokazal s tem, kako je prav za prav treba gojiti ročna dela v osnovni šoli, kajti teh ne kaže poučevati kot poseben predmet in izvežbati učence v eni ali drugi smeri te vrste, marveč jih je uporabljati le kot pripomoček pri ostalem pouku za nazorno utrjevanje težjih pojmov. Posebna soba je bila dodeljena tudi šo* lam za slepo, gluhonemo in slabonadarjeno deco. Tu so razstavile Pomožna šola iz Ljub* ljane in Maribora, Gluhonemnica iz Ljub* ljane ter Zavod za slepe iz Kočevja in Ze* muna. Poleg otroških izdelkov je bilo raz* stavljenih tudi mnogo učnih pripomočkov za pouk slepe in gluhoneme in slabonadarjene dece. Naravnost čuditi se je moral človek le* pim izdelkom teh imbecilnih otrok, največjo pozornost so pa vzbujali izdelki slepih, ki se, dasi ne vidijo, izvežbajo v prav dobre obrtnike (čevljarji, pletarji, ščetarji itd.). Pozornost so vzbujali predmeti za preiz* kušnjo inteligence slabonadarjene dece, ki jih je razstavil tov. 'Skala iz Maribora. Tudi iz* delki obeh pomožnih šol, bodisi pismeni ali risarski, kakor tudi izdelki ročnih del so po* kazali, kako se nauči tudi slabonadarjeno dete če hodi v specijalne šole. Gluhonemi so se izkazali kot zelo dobri risarji in mojstri v vseh vrstah ročnih del, s čemer so povsem jasno pričali izdelki ljub* ljanske gluhonemnice. lahko v zalogi vse predmete, da bi se ji niti ne bilo treba obračati drugam. Kje je tu ne* lojalna konkurenca? Najbolj zgrešen strel je pa oni glede %, o čemer govori poročilo sledeče: »Oglasi obes tajo UJU za okrepitev organizacije celih 25%, ki je najvišja dovoljena mera čistega dobička, katerega reelni trgovec pri današnji ostri kon* kurenci in pičlem poslovnem prometu abso* lutno in pod nobenim pogojem ne more do* seči. Na drugi strani se pripominja, da računa davčna oblast pri odmeri čistega dohodka na* še stroke 8 do 10%. Če upoštevamo tem 25% še neiozgibno režijo (stanarino, razsvetljavo, inventar in njegovo obrabo, eventuelne me* sečne plače, oziroma nagrade vodstva in za* poslencev, pisarniške potrebščine itd.) je jas* no dokazano, da bo UGP delala z nedovolje* nimi odstotki zaslužka, kateri bodo prevalje* ni v veliki meri na učence in bedne starše. Kje so odstotki za Učiteljski dom, pridejo ti še posebej? Če bo UGP skušala gornje mere spodbiti, ni li to potem prevara interesentov?« — Starši in učenci ne bodo zaradi tega niti za paro oškodovani in ne dražje, ampak na* sprotno, ceneje dobili blago. Poleg tega bodo deležni tega tudi revni, učenci, za katere bodo upraviteljstva dobila -še posebe denar, dočim ga dosedaj niso dobivala od trgov* cev. »iPrevaro interesentov« bi bilo treba te* meljito dokazati, sicer ostane tudi to za oblastno odobreno ustanovo javna kleveta in javno izpodbijanje pridobitnega kredita, ki ga podjetje lahko kvitira na drug način Sedaj pa nedovoljeni odstotki! V oblast* veno odobrenih pravilih Učitelj. Gospodar* ske Poslovalnice je določeno, da dobi od čis stega dobička zadruge 25% rez. zaklad za* drirge, 25% Učiteljski dom v Ljubljani, 25% Učiteljski dom v Mariboru in 25% učiteljska organizacija UJU, pov. Ljubljana. In s tem je izpodbito jedro očitka neka* ke nelojalnosti in sebičnosti: učiteljstva. No* ben učitelj, ki dela v korist zadruge, ne dela sebično za se, temveč za višje, etične cilje od proste trgovske konkurence. In tudi mi se nismo spustili v ta boj iz sebičnih trgovskih konkurenčnih namenov, ampak zaradi teh višjih ciljev, ki nas vodijo. Odstotki, s katerimi dlela UGP, so v pos polnih dopustnih mejah, daleč pod mero, ki jo uporablja danes vsak trgovec, daleč pod mero popustov, ki jih danes dajejo vsi trgovci s papirjem — da lojalno konkurirajo s svojim sokonkurentom. Tega dejstva ne izpodbije niti gori navedeno pretiravanje niti gori raz* jasnjena zmota s 25%. Učiteljstvo je pokazalo s svojo ustanovo popoln svoj idealizem Humanitarno hoče s svojo akcijo podpreti revne učence, katere NADALJEVANJE SKUPŠČINE JPOPOL* DNE 21. AVG. 1930. Popoldne po otvoritvi razstave je nada* Ijevala skupščina svoje delo ob 4. uri. Ker niso bila še gotova poročila odsekov, je povzela besedo podpredsednica UJU gdč. Jelisava Vavra, ki je ob tej priliki tolmačila pismene pozdrave nekega tajnika učiteljskega udruženja v Ameriki, s katerim se je sezna* nila v Londonu na nekem mednarodnem uči* teljskem kongresu in ki ji je izročil pismen pozdrav za naš kongres, ki ga je prečitala. ki so jih poslale razne šole iz Dravslce banb--vine. V sobi za jezikovni pouk je večina ob* iskovalcev pazno ogledovala lepo ilustrirane pismene izdelke iz Sv. Lovrenca na Pohorju. Tudi ilustrirane spisne naloge iz Mokronoga in Mostarja so vzbujale pozornost. Veliko zanimanje je vladalo tudi za šolski list »Naša Mladost«, ki ga izdajajo učenci višjih razre* dov osemrazrednice na Bledu. Vse ostale sobe, kjer so bili razstavljeni otroški izdelki, so pokazale najlepši primer zveze med rokotvornim poukom, risanjem in ostalimi predmeti. V sobi za zemljepisje in zgodovino je bilo razstavljenih mnogo zem* Ijevidov in reliefov otroških izdelkov in pa risbe predstavljajoče zgodovinske dogodke. Tudi nekaj »lesenega« starinskega orožja je bilo. Kako dobro se da uporabljati ročno delo za utrjevanje zemljepisnega pouka, je pokazal način, ki ga je uvedel tov. Prinčič na osnovni šoli na Viču pri Ljubljani. Učenci narišejo najprej n. pr. eno banovino, nato jo prekopirajo na tenko desko in Iz rezljarsko žago izrežejo in nanjo narišejo zopet ves zem* ljevid. Na ta način se otrokom najbolj utis? nejo v spomin oblike posameznih banovin ali držav. Veliko pozornost je vzbujal tudi relief Jugoslavije, ki so ga izdelali učenci 5. in 6. razreda osnovne šole v Ormožu. Tudi zbirka slik iz Evrope, Azije, Afrike in Amerike, ka* kršne je uvedel tov. Vrane v Studencih pri Mariboru, so bile predmet velikega zanimanja. »Nauk o prirodi« je bil naslov sosednje sobe. Risbe, nalepljenje; izdelki iz ilovice in lesa so pričali kako nazorno se poučuje pri* rodopis in prirodoslovje s pomočjo ročnega dela. V tej sobi si videl najrazličnejše orodje, modele ptičev, rastlin in tudi fizikalne apa* rate in vse samo izdelki učencev. Le ena miza je bila namenjena šolskim vrtovom in tu je bilo poleg načrtov razstavljeno tudi orodje, ki se na šolskih vrtovih uporablja. Priznati se pa mora, da je bila to najlepše urejena soba. I i • , ) podpira danes trgovstvo v mali meri, med* tem ko marsikateri učitelj in učiteijica seže prav pogosto v lasten žep, da pomaga rev* nemu nadarjenemu učencu s šolskimi potreb* ščinami. Že nad 30 let si; gradi učiteljstvo svoje domove, da bo lahko v njih imelo svojo deco, ki jo hoče šolati, in streho za svoje ustanove. In preglejte zbirke prispevkov, koliko jih je od javnosti, od premožnih zasebnikov, koliko od javnih korporacij, koliko od raznih pre* možnih ustanov, občin, banovine. Srbijanski tovariši, so srečnejši; njim prispevajo pre* možni zasebniki po stotisoče, javne ustanove in občine po stotisoče, država po stotisoče, a naše zbirke obstojajo iz od ust pritrganih pri* spevkov — učiteljskih. In vendar dela učitelj na vseh koncih in krajih prosvetno, gospo* darsko itd. Že iz tega razloga moramo vpra* šati javno, kako se mu more potem odrekati, da bi ne smel z lastnim delom dobiti si do* hodke, ne za zašebne namene, ampak za višje, socijalnoihumanitarne, tam — kjer nikogar ne boli. In organizacija? Ali menite, da misli tu učiteljstvo nase. Ne! Učiteljstvo zaradi tega ne bo zmanjšalo svojih žrtev za organizacijo. Z organizacijo podpira in vzdržuje učitelj* stvo narodno prosveto in kulturo. In v to fivrho hoče porabiti tudi nova sredstva. Ko* liko žrtvuje že sedaj učiteljstvo v svoji orga* nizaciji v prilog kmetijsko in gospodinjsko nadalejvalnega šolstva; koliko žrtvuje za mla* dinsko literaturo in okrepitev naroda z njo »Naš Rod« in »Mladinska Matica«; koliko žrtvuje učiteljstvo za pedagoško literaturo, »Popotnik«, in je žrtvovalo za šolsko razsta* vo iz lastne članarine organizacije, da dvigne šolstvo nahoda na čim višjo stopnjo; koliko žrtvuje za. povzdigo narodno prosvetnega de* la izven šole in hoče to delo, ki je sedaj pod* prto s šolskim zakonom, podpreti še s svojo privatno inicijativo in zopet oživotvoriti »Prosveto«, glasilo za izvenšolsko prosvetno defo učiteljstva. Za to delo, za katero bi moralo dobiti prav za prav od oficijelne strani učiteljstvo matprialno podporo v tako izdatni meri, da razvije svojo privatno iniciativo lahko v pol* nem razmahu, za to delo si išče učiteljstvo javnih sredstev, potom svojega poštenega de« la — ne pa zase! Kar dobi iz naroda, to hoče dati zopet tisočero pomnoženo narodu, v njega podvig in utrditev in s tem v utrditev države V tem je problem in jedro Učiteljske Gospodarske Poslovalnice! Kdor hoče po* dreti učiteljske ideale, ta naj udari »Posloval* nico«! — Mi učitelji jo hočemo čuvati! POROČILO VERIFIKACIJSKEGA ODBORA je bilo soglasno sprejeto brez debate. POROČILO IODSEKA O LETNEM IZ« VESTJU UJU. Tov. Mil. Majstorovič, ki je bil poroče* valeč tega odseka, je prečital poročilo odseka o izvestju UJU. Odsek je ugotovil, da je bilo v prošlem letu več uspehov nego neuspehov. Organiza* cija je dosegla lepe uspehe z ozirom na oja* čenje in izpopolnitev organizacije. Ako tudi ni bilo toliko enakega uspeha pri delu na za* V sobi za računstvo *in .geometrijo je bilo poleg računskih zvezkov mnogo primitiv* nih in tudi boljše izdelanih računal. Razna geometrična telesa izdelana iz lesa in lepen* ke in drugi pripomočki za računski pouk so tudi lep dokaz, da se dado tudi pri tem pouku uporabljati ročna dela kot učni pripomoček. Zadnja soba je bila namenjena učitelj* skim izdelkom. Razstavljene so bile nagačene živali, skioptikon, herbarij, razni reliefi, med katerimi so posebno pozornost vzbujali oni, ki jih je razstavil |tov. Prinčič iz Viča in pa velik relief tov. Tihomira* Trivunca iz Beo* grada. V tej sobi je bil razstavljen tudi na* črt tov. Vranca za kompleksni pouk in pa Fromova stavnica, ki je bila na razstavi tudi prodana. Na hodniku je bilo razstavljenih tudi več statističnih pol o manjšinskem šolstvu v Dravski banovini in pa primerjalna statistika osnovnega šolstva med letom 1918. in 1930. v Dravski banovini, ki jih je izdelal tovariš Petrovec iz Ljubljane. Rile so to edine stati* stike na razstavi. \ Poudariti je treba, da je prirejena raz* stava povsem zadostila svojemu namenu in pokazala kaj zmore osnovna šola. Pravilno postopanje pri pouku in pravo razumevanje otroka in njegovih zmožnosti more dovesti do takih uspehov, kot jih je pokazala jugo* slovenska narodna šola na tej razstavi in s takimi uspehi stopimo lahko z mirno vestjo pred svetovno javnost in dokažemo z njimi, da stopa jugoslovenska narodna šola v prvih vrstah sodobnega šolstva. Želeti bi bilo, da se priredijo slične raz* stave tudi po posameznih banovinah, kjer bi prišlo do izraza še podrobnejše delo posa* meznih šol in ki naj bi bile priprave za drugo državno razstavo, na kateri bi nastopili zopet skupno in pokazali napredek in stanje naše šole še podrobneje. ščiti stanovskih interesov, smatra odbor, da je organizacija zastavila vse napore in storila vse, kar je bilo v njeni moči. O izvestju je govorila na to le tov. ga. Nikoletičeva, učiteljica v Skoplju, ki je zahtev vala od uprave UJU, da se čimbolj zavzame za izjednačenje materijalnih prejemkov po* ročenih učiteljic z neporočenimi. Izrekala je protest proti temu, da se odvzema z neučitelji poročenim učiteljicam stanarinski dodatek. Navaja nekaj občih slučajev, s katerimi so poročene žene zapostavljene in zahteva, da uprava UJU deluje na to, da se ta krivica odpravi. Na njene pripombe je odgovoril podpred* sednik UJU tov. Vujanac, ki je točasno pred* sedoval skupščini. V tem prevzame predsedstvo predsednik Vlada Petrovič, ki ugotovi, da se ni nihče več javil k besedi, kar znači, da kongres priznava delo uprave in poročilo o delu UJU in se strinja z njim. ¡»Mi smo res delali kolikor smo mogji in kakor smo umeli. Vprašam vas, ako (»primate«) sprejmete poročilo odseka in daste s tem upravi razrešnico?« Sprejeto so* glasno! Ker ostali odseki še niso izdelali po* ročil, je zaključil ob 6. uri skupščino in jo napovedal za naslednji dan ob 9. uri. VEČERNI KONCERT UČIT. PEV. IZBORA »MARINKOVIČ«. Ob 21. se je vršil koncert učiteljskega pevskega društva »Marinkovič« iz Beograda v oficirskem domu. Dvorana je bila nabito polna in se je udeležilo koncerta skoro vse učiteljstvo, ki je prišlo na kongres UJU. Nastopil je učiteljski mešani zbor, ki ga je vo-dil dirigent g. Vladimir Slatin, profesor glasbene akademije v Beogradu. »Marinkoviču« se obeta lepa prihodnost. Zapel je med drugim dva Mokranjčeva ru* koveta Krstičevo »Bajko srpskega junaka«. Pri koncertu je sodeloval z nekaj solotočkami tudi g. Jankovič. t Zatem se je vršil ples. Med odmorom je pozdravil učiteljsko pevsko društvo »Marin* kovic« predsednik ljubljanskega učiteljskega zbora tov. Drago Zupančič, ki je izmenjal z dirigentom znaka obeh pevskih zborov. 'NADALJEVANJE KONGRESA DNE 22. AVGUSTA 1930. Ob 9. dopoldne se je nadaljeval v veliki univerzitetni dvorani kongres UJU. Predsedoval je tov. Vlada Petrovič. Slo* venski zapisnik je vodil tov. Miloš Verk iz Rogaške Slatine. Ogromna dvorana je bila že pred pričetkom povsem napolnjena, tako da so morali posetniki stati na hodnikih. POROČILO ODSEKA ZA PRAVILA. Predsednik je dal besedo tov. Milanu Ras brenoviču, ki je bil predsednik odseka za pravila. On je izvajal jako precizno stališče od* seka Odsek je pri svojem delu gledal v prvi vrsti na to, da se najde baza za sporazumno delo brez preglasovanja. Vkljub temu je v odboru prišlo do oddvojenega mišljenja treh članov. Poudaril je, da v pogledu smotra UJU in njegovega delovanja ni bilo različnih naziranj. Do različnih naziranj je prišlo v pogledu te* ga, ali naj se UJU organizira po sekcijah v dosedanjem pravcu ali po banovinah. On pravi: Ker današnje sekcije niso osnovane ne na plemenski in ne pokrajinski osnovi ter imajo svoje velike prosvetne in gospodarske ustanove, jih je treba nadalje obdržati, kakor so to storili profesorji, zdrav* niki itd. Toda, da bi se ustreglo tudi onim, ki so za banovinske sekcije, se je pristalo tudi na to na ta način, da se take sekcije lahko formirajo tam, kjer se 2A sreskih društev ba= novinskega teritorija izreče za to na svojih zborovanjih. Poleg tega se prepusti obmejnim društvom, da na svojih zborovanjih z sfa ve* čino sklepajo, kateri sekciji se hočejo priklju* čiti. Na ta način se je hotelo zadovoljiti vse struje. Ako se osvoji ta temelj, se bode Udru* ženje okrepilo in enako tudi navdušenje za delo, kar bo dvignilo naš ugled in potrebno priznanje. Na to stališče so v odseku pristali dele* dati sekcije Beograd, Ljubljana in Split, a so bile proti temu sekcije Zagreb in Sarajevo. Oni so stali na stališču, da je s pravili treba predvideti samo banovinske sekcije. Poročilo o odsekovem stališču je na to prečital sourednik »Narodne Prosvete« tov. Dušan Priča. Poleg gornjega stališča in točke je od* sek predlagal izpremembe k projektu, ki ga obsega »Izveštaj«, še: 1. da se vnese poleg narodnega tudi dr* žavno edinstvo, ki je po 6. jan. 1929. dobilo nestrankarski značaj; 2. da sme UJU imeti tudi pevske od* seke; 3. da so v širjem izvršnem odboru tudi predsedniki vseh sekcij, ki se morajo sesta* jati na seje najmanj vsaka 2 meseca, na stro* ške centralne blagajne ter rešujejo vse glav* ne posle Udruženja in o njih napravljajo sklepe, ki so obvezni za ožji odbor, da jih izvede; 4. v prehodnih določbah je odsek stavil izpreminjevalni predlog, naj ostane stari od* bor do potrditve novih pravil, izvoli se pa odbor tudi po novih pravilih, ki stopi šele te* daj v funkcijo, ko bodo nova pravila odobre* na. (To stališče je plenum zavrgel popoldne, dočim je bilo dopoldne sprejeto, ker se sploh ni debatiralo o teh 4 točkah, ampak samo o sekcijah ter je zaradi tega prišlo popoldne do nesporazuma pri volitvah ) IZJAVA POV. UJU (ZAGREB GLEDE PRAVIL. Takoj po govoru tov. Rabrenoviča in či* tanju poročila po poročevalcu tov. Priči je govoril g. Josip Pezelj, predstavnik zagreb* škega poverjeništva, ki je prečital naslednjo Deklaracijo Udruženja jugoslovenskega liliteljstva pov. Zagreb. Učiteljstvo udruženo v tem poverjeni* štvu, deluje stalno za šolo in stan, v smeri popolnega jugoslovenskega državnega edin* stva. V tem pogledu je edina direktiva vse* mu učiteljstvu iz teh krajev, obnovitveno stremljenje Nj. V. kralja in kraljevske vlade, v katerem sodeluje učiteljstvo z največjo udanostjo. i -1 •!: I"! Illjl V tem smislu je bila prirejena, in se je tudi. spontano izvršila, naša IX. pokrajinska skupščina v Beogradu dne 19. avgusta, katere sklepe odobrava vse udruženo in neudruženo učiteljstvo iz teh krfcjev. Sklicujoč se na ta dejstva in v zvezi z go* tovimi pojavi zadnjih dni pri nas, zahteva naše sučiteljstvo na današnji skupščini nasled* nje: 1. Sprememba pravil naj se neizogibno izvede z reorganizacijo po banovinah. 2. Podlaga udruženja je državno*nacijo= nalna v smeri integralnega jugoslovenskega edinstva, da se pa more v udruženju to iz* vesti, mora vladati princip večine in ne pro* porca, po katerem bi moglo priti do izraza strankarstvo. proti kateremu se bori to po* verjeništvo že nekaj let na vseh zborovanjih. 3. Za čim učinkovitejšo izvedbo tega srno« tra zahtevamo, da pridejo v odbor aktivriv učitelji in da se deluje v izključno nacijonal* nem duhu. 4. Z ozirom na pred kratkim podano iz* javo zagrebških aktivnih učiteljev, ki so bili dosedaj izven skupnega udruženja, a želijo z nami popolno edinstvo v delu za kralja in domovino, izjavljamo največjo pripravljenost za ujedinjenje vseh učiteljskih vrst na pod* lagi popolne enakopravnosti in splošnih, pro* svetnih in stanovskih interesov. 5 Apeliramo na današnjo skupščino in vse tovariše(ice), ki so prožeti s pravim na* cijonalizmom, da sprejmejo to v današnjo resolucijo skupščine ter, da to tudi izvedejo, kar bo v dobro naše organizacije in v interesu celega učiteljskega stanu. STALIŠČE SEKCIJE LJUBLJANA GLEDE PRAVIL. Po izjavi sekcije Zagreb se je razvila ob* širna debata. Poverjenik pov. UJU Ljubljana tov. An* drej Skulj je izjavil v imenu sekcije Ljublja* na, da si osvaja sekcija stališče odseka glede sekcij po sedanjih poverjeništvih ali po ba* novinah, ker je to stališče jako liberalno in širokogrudno ter prepušča možnost razvoja na en ali drugi način ter evolucijski razvoj stvari. Noče ničesar oktroirati in nasilno ali reivolucijonarno izvesti, ampak se pusti svj* boda in najširše soodločevanje, nekak plebi* scit v tem vprašanju članstvu. DEBATA. Tov. Vasa Oreščanin govori proti pred* logu in za banovinske sekcije. Tov. Dušan Vitorovič iz Niša pravi: Po izjavi g Skulja in po resoluciji sekcije Beo* grad smatram, da je vprašanje reorganizacije definitivno rešeno. Niti eden, ki je iznesel na* sprotno mišljenje, ni doprinesel potrebnih argumentov in krepkih razlogov v obrambo svojega stališča. Čudi me izjava tovarišev iz Zagreba, ki so dosedaj najživejše Zastopali sedanjo razdelitev. Prosim tovariše iz sekeje Beograd, da se priključijo tovarišem iz sek* cije Ljubljana in da glasujemo za predlog odbora. Tov. Djurič iz Strumice veli: Obžalujem, da na tej skupščini slišim besede pleme, po* krajina in provincijalizem. Razdelitev po ba* novinah bi zelo radi, sprejeli tudi mj učitelji iz Južne Srbije, ker bi bil to naš lokalni inte* res, da dobimo sekcijo v, Skoplju. Toda mi ne gledamo na naš lokalni interes, nego na obči. V imenu učit. društva iz Strumice prosim to* variše, da glasujejo za predlog odbora. Tov. Nedeljko Lazarevič iz Sarajeva pred* laga, da se uvedejo banovinske sekcije z mo* difikacijo, da se več manjših lahko združi v eno večjo. V prilog odborovega predloga so še go* vorili tov. Boža Josinovič iz Šabca. Dušan Šestan iz 'Ptuja Radoje Ristič iz Vlad. Hana, Stojadin Petrovič iz Jagodine, tova. Nikoletič iz Skoplja, Filip Tošovič iz Beograda, Milan Cvijovie iz Beograda. • Tov. Zarije JoVanovic je zagovarjal upra* vo brez vsekakih sekcij, da bi bila samo sreska društva in centrala. IZJAVA POV. UJU SARAJEVO GLEDE PRAVIL. Tov. Radomir Popovič, sarajevski pover* jenik, zastopa stališče osnovanja sekcij po ba* novinah in očita sekciji Beograd posebno čia» nom iz Beograda. Resolucija učiteljstva sekcije Sarajevo. (Objavljena v »Politiki«.) Delegati sreskih učiteljskih društev po* verjeništva Sarajevo so priredili danes sesta* nek radi nekih vesti o razdiranju Udruženja jugoslovenskega učiteljstva in na tem sestan* ku podpisali sledečo izjavo: Mi smo za edinstvo Udruženja jugoslo« veinskega učiteljstva s sedežem glavnega od* bora v Beogradu in s sekcijami po razdelitvi naše države na upravne teritorije (deset sekcij). Beograd, 20. avgusta 1930. Predsednik sarajev. sekcije: Radomir Popovič. (Sledi še štirideset podpisov delegatov sreskih učit. društev sarajevskega poverje* ništva.) jubilejni kongres Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva. Nova povila UJU. — BssoEucifa kougrasa. — Bur e vo3it«v nove uprave _ i/jave-sedanjega pre sedniks UJU Milana Rabrenoviča in biv-Sega u~ednika „Narodne Prosveta" Miluttns Štefkovlža o dogodkih na skupščini in položaju po kongresu. T - STALIŠČE SEKCIJE BEOGRAD GLEDE PRAVIL. Na to je podal pov. beograjske sekcije UJU sledečo oficijelno izjavo: Beograd je vedno, tudi v preteklosti da» jal vzgled obče široke tolerance. Beograjsko učiteljstvo je dvigalo zastavo tudi tedaj, ko je ta država postala močna in samostojna. Tudi v momentu, ko je dobila država inie SHS smo izdelali pravila v zmislu ideje jugo» slovenstva in smo nazvali svoje udruzenje ju» goslovenskim. , ..... Potrebno je prepričanje, da so učitelji prepričani Jugosloveni in konstruktiven ele» ment. Zakaj sc hočemo sedaj, zaradi banovin» ske upravne razdelitve prepirati in slabiti naše velike edinice, ustvarjajoč male. Jaz sem za to, da dosedanje sekcije ostanejo, toda ko ne bo več potrlebe za nje, da sle tudi te uki= nejo. Pozivam vse zavedne delavce in prija» telje Udruženja, da si osvoje odločbo večine in se vsi sporazumemo v tem. ZOPET DEBATA O /PREDLOGU ZA PRAVILA. Za tem se je znova razvila debata, v ka» tero jc poseglo več učiteljev, ki so očrtali dve struji. Eni so bili za banovinske sekcije, drugi za sedanje stanje. Obojim govornikom so pritrjevali pristaši istega naziranja. Člani sarajevske sekcije so odločno za» htevali banovinske sekcije in njim so se pri» družili mnogi zastopniki zagrebške sekcije. Ker je izgledalo, da debate ne bo konec, so delegati pričeli klicati: »Dovolj je debate, glasujmo!« Lista prijavljenih govornikov je bila iz» črpana. PREDLOG ZA POIMENSKO GLASOs VANJE. > Predsednik pov. UJU Sarajevo, tov. D. Popovič, je stavil v imenu te sekcije predlog, da se glasuje poimensko in se mora manjšina na to pokoriti večini. Ta predlog je bil od skupščine odbit, po» sebno ker je bila že pozna ura. V protest so delegati pov. UJU Sarajevo zapustili dvora» no in njim se je pridružilo nekaj delegatov zagrebškega poverjeništva. Toda ta korak ni vplival na nadaljno delo skupščine. GLASOVANJE O PREDLOGU [ODSEKA ZA PRAVILA. Predsednik V. Petrovič je dal predlog od» seka na glasovanje z dviganjem rok, še ko so bili navzoči delegati sarajevskega poverjeni; štva, ki pa niso sodelovali pri glasovanju. Predlog je bil z veliko večino sprejet. (Pri tem je pa skupščina popolnoma prezrla debato o ostalih štirih predlogih odseka, osobito o vo» litvi novega odbora, ter je bilo to brez debate sprejeto, kar je dovedlo do popoldanskih ne» sporazumljenj.) RESOLUCIJA KONGRESA UJU. Med tem je izdeloval posebni odsek, v katerem je bil za pov. UJU Ljubljana tov. Josip Kobal, resolucijo, ki naj bo predložena kongresu. Skupščina je nadaljevala delo. Pre» čitano je bilo poročilo odseka za resolucije, ki mu je predsedoval tov. Ljuba Pavlovič. Resolucija je bila brez debate sprejeta. Resolucija jubilejnega kongresa se glasi: Po svetovni vojni se je jugoslovensko učiteljstvo združilo in je takoj združeno naj» živahnejše nadaljevalo delo za duhovno zbli» žanje in narodno edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tudi na svojem desetletnem slavju najiskreneje pozdravlja to misel, tem bolj, ker se sedaj ustvarjajo jugoslovenski ideali. Da bi pa učiteljstvo še nadalje moglo čim uspešnejše delati za blagodejni razvoj drža» ve, izraža s to resolucijo naslednje svoje želje: I. V splošnem oziru naj vsak učitelj iz kraljevine Jugoslavije z vsemi silami dela za dosego duhovnega narodnega jugoslovenskega pojmovanja in istih teženj. II. Glede na narodno šolo in šolsko upra» vo želi, da bi bilo !UJU kot legitimen pred» stavnik in polnopraven pooblaščenec učitelj» stva sodelavec državne prosvetne uprave, od katere naj bi se vedno kot tako smatralo tudi pri izdelavi zakonskih načrtov, ki se tičejo narodne šole in narodne prosvete, pri. izdelavi uredb, pravilnikov, učnih načrtov in učnih programov, kakor tudi pri drugih poslih splošs nega šolskega značaja. Nadalje, da se čimpreje reorganizira glav» ni prosvetni; svet in da bi bilo pri tem tudi osnovno»šolsko učiteljstvo dostojno zasto» pano; da se pospeši otvarjanje šol in povsod uvede reden in popoln pouk, da se takoj prične otvarjanje višjih narodnih šol in da se čim prej uresniči z zakonom o narodnih šolah določeni fond za graditev šolskih pošlo» pij in učiteljskih stanovanj, in končno da se omogoči uporaba vsake dobro kva» lificirane učne knjige, ker se samo na ta na» čin more izpopolniti šolska književnost. III. Glede na učiteljstvo samo in v inte» resu duševnega miru ter večje usposobljenosti učiteljev narodnih šol želi, naj se strokovno usposobljenost izpopol» njuje na tečajih, ki naj se vrše po potrebi. Učiteljem naj se zagotovi stalnost službč in se izpraznjena mesta pravočasno objav» ljajo, zboljša njihov gmotni položaj in učitelje nagradi enako, kakor ostalo uradništvo s so» razmerno strokovno izobrazbo, zagotovi z zakonom določena stanarina, ki naj se vračuna tudi v pokojnino, nakažejo naj se jim redne draginjske do» klade po krajih, v katerih bivajo, z državnimi uradniki poročenim učiteljicam naj se izpla» čujejo polne draginjske doklade, nadalje naj se ugodno reši vprašanje po» godbenih učiteljev, šolskim upraviteljem, ki poučujejo v raz» redih, naj se priznajo upraviteljske doklade, učiteljski kandidati naj se čimpreje na» meščajo ter učiteljem omogoči čim lažje in čim cenejše zdravljenje. IV. Glede na UJU se izraža želja, naj bo vsak učitelj njegov član in dela za prospeh njegovih namenov. Istočasno se izreka iskre» na želja, da bi se tudi ona hrvatska društva, ki so doslej še ločena, pridružila UJU. ■ BANKET V HOTELU »IMPERIJAL«. Beograjska mestna občina je priredila opoldne v hotelu »Imperija!« banket za uči» teljstvo. Banketu so prisostvovali v imenu beograjske občine g. dr. Stojadinovič, glavni odbor in večje število učiteljstva iz vseh kra» jev naše države (vsega 70). Med obedom je prišlo do prisrčnih in iskrenih manifestacij za Beograd. Goste je pozdravil g. dr. Miloslav Stojadinovič, ki je v svojem govoru pohvalil delo učiteljstva in poudarjal, da njihovo delo v šoli in izven nje nikakor ne zaostaja za istim delom v inozem» stvu, posebno v zapadnih državah. Od učiteljstva so se zahvalili za zagreb» ško poverjeništvo tov. Ivan Vereš, ki je pou» darjal, da nam je bil Beograd mnogo preje Pijemont nego skupna prestolnica. Za ljub» Ijansko poverjeništvo tov. Skulj, za splitsko tov. Grega in za sarajevsko tov. Popovič. POPOLDNE 22. AVGUSTA 1930. POROČILO FINANČNEGA ODSEKA. Ob 15. se je kljub veliki vročini, ki je vladala v Beogradu, nadaljevalo zborovanje v univerzitetni dvorani, ki je bila zopet napol» njena. Navzoči so bili zopet tudi Sarajevčani. Podano je bilo poročilo finančnega odse» ka, ki je pripravil ves materijal na posebni seji pod vodstvom ljubljanskega glavnega blagajnika UJU tov. Rada Gruma. Poročilo navaja denarno stanje organiza» cije, ki je precej narastlo od zadnjega kon» gresa. UJU si je zgradilo tekom zadnjega leta »Dijaški dom«, čegar sliko je^jbjavil svoje» časno že Učit. tov. in ki je velikega pomena za UJU. Ta Djački dom je velik plus za delo uprave UJU. Prečitan je bil zapisnik odseka, s katerim se zahteva, da se knjigovodstvo preuredi v modernem zmislu ter se odpravijo nekateri manjši nedostatki. Naloga odbora UJU je, da se zahteve tega zapisnika striktno izvedejo. DEBATA O VOLITVAH IN NOVI UPRAVI UJU. Simpatično je bila sprejeta izjava tov. Oreščanina iz Zagreba, ki je bil svoječasno v zagrebškem veleizdajniškem procesu pod ba» nom Khuen Iledervarijem obsojen na smrt. Zavzemal se je za složno delo ter je po» udarjal v svojem temperamentnem govoru, da se člani zagrebškega pov. pridružujejo skle» pom, sprejetim dopoldne, tako glede vpraša» nja poverjeništev, proporca in drugih zadev. Mi Hrvati, je naglašal, smo prav tako Ju» gosloveni kakor vi in bomo vedno z vami na isti črti. Njegova izjava je bila sprejeta z bur» nim odobravanjem. Posebna debata se je vršila o novi upravi, glede katere so se pojavila različna mnenja. Eni so zahtevali nove volitve, drugi pa so vztrajali na tem, naj obdrži sedanja uprava mandat do prihodnjega kongresa. Na predlog predsednika tov. Petroviča je bil izvoljen posebni odbor za proučitev tega vprašanja in eventuelno sestavo kandi» datne liste. V ta odbor sta sporazumno z de» legati ljubljanskega poverjeništva prišla tov. Skulj in Dimnik. Odbor je siodr ^oglasno spre» jel, da naj ostane Stari odbor do sprejetja no s vih plavil ozirtoma potrditve pravil. Ko pa je to vprašanje prišlo pfled plqnum, se je razvila zeio dolgotrajna debata in je zavladala težka atmosfera. Celo nekateri člani odbora so v plenumu z ozirom na razpoloženje delegatov desavouirali ta sporazumen predlog. Večina sekcij je bila proti temu, da bi kongres sploh volil novo upravo, češ, da bi to bilo nezakonito, ker še pravila niso potrjena. V imenu ljublj. sekcije je tov. Skulj iz» javil, da sicer sprejema nove volitve, vendar pravi, da so učitelji pov. UJU Ljubljana do» bili vtis, da tu ne gre za to, da bi se dobila dobra pravila in tudi dober upravni odbor, marveč da je vsa borba osebnega značaja. Po» samezni govorniki, ki so nato govorili, so prehajali celo v osebne napade. Predsednik tov. Petrovič je skušal pomir» ljivo vplivati, vendar se mu to ni posrečilo. Vedno so se čuli klici z galerije: »Podajte ostavko!« Na kongresu je zavladala težka atmosfera. IZPRAZNITEV ZBOROVALNE DVORANE. Predsednik je komaj uspel s svojim pred» logom, da se dvorana izprazni in da se do» pusti vstop samo delegatom. Po daljšem od» moru se je to tudi zgodilo in v dvorano so prišli samo delegati, ostali pa so se podali na galerijo, od koder so neprestano delali ne» mir in z raznimi medklici motili potek kon» gresa. PRIČETEK NEMIROV. Po odmoru je izjavil pov. Skulj, pover» jen, v imenu odbora, da se volitve po novih pravilih nc morejo izvršiti preden ista niso odobrena od oblasti. 'Predlaga, da ostane stari odbor do odobritve pravil in volitev na pri» hodnji skupščini. Nato se takoj oglasi tov. Sveta Gojkovič, ki je bil v odboru za sestavo liste ter pravi: »Poročilo tov. Skulja se nanaša na pristanek samo enega dela članov odbora, drugi člani odbora niso pristali na stališče, ki ga je iz» nesel tov. Skulj. Mišljenje članov beogradske, sarajevske in splitske sekcije je bilo, da se izvoli nova uprava po novih pravilih. Ta izjava je presenetila delegate, ki so se začudili in nastal je nemir in krik v dvo» rani. Govorilo je več govornikov, ki pa niso bili v stanu pomiriti zborovalce. Na to se oglasi predsednik pov. UJU Beograd tov. Milan Popovič, ki pravi: Jaz sem temu odboru predsedoval. Bili sta dve struji: ena da ostane stara uprava, a druga, da se voli nova uprava. Moje je bilo mišljenje, da volimo novo upravo, toda pre» vladovalo je drugo naziranje ter sem vsled tega naprosil tov. Skulja, da on to poroča skupščini. Jaz sem za to, da se voli nova uprava, a da stara vodi posle do odobrenja pravil. Nastal je zopet nemir ter je govorilo več govornikov. V imenu zagrebškega pov. UJU je podal tov. Ambrož Pestiček izjavo, da so proti vo» litvam nove uprave in nečejo delegati sodelo» vati pri volitvah, ker smatrajo volitve za pro» tipostavne, dokler pravila niso odobrena. Nemir je naraščal, posebno je zagrebške delegate vznemirjala neka izjava bivšega nji» hovega člana Petra Gruiča, ki je bil preme» ščen v zadnjem času v Skoplje. Naposled se oglasi zopet pov. Andrej Skulj, ki izjavi, da zaradi težkega položaja pristaje na volitve, ali ne po pravilih, ki jih oblast še ni odobrila. Poudari pa: »Dobil sem vtis, da se tu ne dela za noVa dobra pravila in zdravo upravo, nego za osebnpsti.« Predsednik je bil primoran zopet odre» diti odmor. I NOV POIZKUS ZA SPORAZUM. Napetost je naraščala, v avli so se sestali zopet predstavniki poedinih poverjeništev, da bi sestavili liste. Zagrebški zastopniki so zahtevali v slučaju, da se črtajo eni upoko» jenci enako postopanje z drugimi. Prii tej pri» liki se je videlo, da je bilo vse prejšnje ma» nevriranje z volitvami in zveze tega vpraša» nja s pravili zgolj osebnega značaja — da odide en predsednik in pride drugi. Sporazum je bil nemogoč, ker se je lista in ljudi kratko» malo diktiralo in vnašalo celo od ljudi, ki niso imeli nobenih pooblastil ampak le svoje aspiracije pri vsej zadevi. Tako postopanje je ogorčilo zastopnike zagrebškega, ljubljanskega in splitskega po» verjeništva. IZJAVE POVERJENIŠTEV. Po odmoru je nato dobil besedo tov. Du« šan Šesrtan, ki je izjavil v imenu sekcije Ljub» ljana, da smatra za nemogoče volitve v taki atmosferi ter ne more to dovesti do dobrega rezultata, zaradi česar se sekcija izreka proti izvršitvi volitev, posle naj vodi stari odbor, ki; je izvoljen v Zagrebu za tri leta. Na to je podal v imenu zagrebškega po» verjeništva izjavo tov. Ljudevit Krajačič, ki se je solidariziral z ljubljanskim poverjeni» štvom. Z ljubljanskim poverjeništvom se je so» lidariziral v imenu svoje sekcije tudi pred» sednik pov. UJU Split. Z vseh strani so- se čuli klici proti vo» litvam. V imenu sekcije Sarajevo se oglasi tov. Krsta Matijaševič, ki; zahteva, da se zboruje po dnevnem redu in se volitve izvrše. Nastal je zopet nov vik in odobravanje enega in drugega stališča. Predsednik tov. Vlada Petrovič je skušal priti do besede, a dolgo mu ni uspelo, nato .ilzjavi: »Večina poverjeništev se hoče abstinirati od volitev. Ker je situacija tako težka, a vse» eno ne morem prevzeti na sebe to ulogo, da izvršim pod danimi razmerami; volitve, imam pravico in dolžnost, da o tem izvestim z do» pisom upravno oblast, da pošlje komisarja.« To je izzvalo oglušen hrup. Klici so se čuli z galerije in parterja. Govorniki so se dvigali na klopi in so govorili brez odobrenja in ne da bi jih kdo čul, vsak seveda za 'svojo tezo. Situacija je postala strahovito mučna in težka. VOLITVE NA OKRNJENI SKUPŠČINI. Proti koncu so mnogi ljubljanski, zagreb» ški in drugi delegati že zapustili dvorano v mnenju, da se dnevni red ne bo več nada» ljeval. Predsednik Petrovič je odšel iz dvo» rane in predsedstvo je prevzel podpredsednik Vujanac, ker se predsednik ni več vrnil. Vkljub vsej situaciji je beograjsko po» verjeništvo izneslo svojo listo in so bili iz» voljeni z glasovi, kolikor je ostalo pač dele» gatov še v dvorani in ob pasivnosti še navzo» čih delegatov zagrebškega, splitskega in ljub» ljanskega poverjeništva, sledeči člani v iz» vršni odbor: Milan Rabrenovič, Ljuba Pavlovič. Milo. rad Vujanac, Miladin Cvijovič, Milan Miha j« lovič, Damijan Rašič, Milan Popovič, Danilo Milanovič, Pavle Flere, Stievan Tintor, Vujica Petkovič in Dušan Priča. Za namestnike: Bogdan Vašič, Dragiša Šte= fanovič, Stana Cvetkovič, Milorad Gojkotvič in Nikola Milenkovič. V širjem glavnem odboru in v nadzor» nem odboru, naj ostanejo dosedanji člani, ako ne podajo poedinci ostavke. To je bilo prvič, kar obstoja UJU, da se je izvolila lista, na katero niso pristala vsa po. verjeništva in dosiedaj ni poizkušalo ni eno poverjeništvo, da bi preglasovalo samo ali v zvezi z ostalimi poverjeništvi ostala pover je. ništva. Proti temu je sedanji odpor, kar je izključeno, da bi imelo tako vodstvo organu zacije potreben ugled in avtoritativen vpliv, ki je potreben posebno sedaj, ko se rešujejo najaktualnejši problemi za šolo in učiteljstvo. KONSTITUIRANJE VODSTVA UJU. Dne 24. avgusta t. 1. se je sestal širši glav» ni odbor UJU in izvršil konstituiranje. Za predsednika UJU je bil izvoljen tov. Milan Rabrenovič, za I. podpredsednik tov. Milan Vujanac, za II. podpredsednika tov. Jelisaveta Vavra iz Zagreba, za tajnika tov. Milan Mi. hajlovič in tov. Damjan Rašič, za urednika »Narodne Prosvete« Milan Popovič (poverje» nik UJU Beograd) in Dušan Priča, za uredni» ka »Učitelja« Vujica Petkovič, za zastopnika v mednarodni federaciji učiteljskih društev pa Danilo Milovanovič. Volitev je bila izvr. šena ob nenavzočnosti zastopnikov zagreb» škega, ljubljanskega in splitskega poverjeni» štva. Po poročilih listov je bilo od 37 članov navzočih 19, torej odsotnih 18. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: za predsednika Boža Radulovič, za podpredsednika Mita Lujid, za tajnika Bora Pavlovič, za člana Radojka Ni. količ in Jovan Boškovič. PO KONGRESU. Izvoljen je odbor, ki ima nalogo izgladiti spor — radi tega se izvoljeni odbor ni hotel konstituirati. (»Politika« 24. avg. 1930 priobčuje sledeči članek tov. Milana Rabrenoviča iz Beograda:) Konec učiteljskega kongresa je zapustil precej mučen utis na vse učiteljstvo. Vsi so občutili neprijetnosti, ker je prišlo do neso» glasij pri bolj osebnem in postranskem vpra» šanju in ne pri načelnem. Radi tega so vsi vo* ditelji in sekcijski odbori ostali včeraj v Beo» gradu, da bi poskušali doseči soglasnost in izgladitev spora, ki bi mogel dovesti udruže» nje do nepotrebnih pretresljajev. Istočasno so vsi obžalovali, da je prišlo do prepira Ba jubilejnem kongresu, ki bi moral biti mogoč» na nacijonalna in stanovska manifestacija. Razen tega je tudi dosedaj prišlo večkrat do raznih momentanih prepirov, a se je vedno našla baza za sporazum in učitelji so odhajali s svojih skupščin z lepimi rezultati. Včeraj dopoldne se je skušalo priti v stik s predstavniki vseh sekcij. Izvoljeni člani no» vega odbora so se zbrali v Dačkem domu. Njihovi seji je prisostvovala gdč. Jelisava Vavra v imenu zagrebškega poverjeništva in g. Kutlača v imenu splitskega poverjeništva kot opazovalci. Le ljubljansko poverjeništvo ni poslalo svojega predstavnika. Seja je imela potrebno večino za delo. V početku se je so» glasno konstatiralo, da je bil celoten pošto» pek pri predsinočnjih volitvah novega odbora popolnoma pravilen. Prvič, volitev novega odbora je bila na dnevnem redu. Javljen in odobren dnevni red se ni mogel menjati in večina je po vsej pra» vici zahtevala volitve. Drugič, večina novega odbora obstoja iz članov, ki so prišli v odbor po pravilih in na podlagi svojega položaja. Radi tega bi ti mo» rali priti v vsakem slučaju v odbor. Tretjič, predsednik ljubljanske sekcije g. Skulj je podal na skupščini izjavo, naj ostane stari odbor, kar stvarno itak pomenja volitev odbora, in četrtič, kandidirane osebnosti so bile iz» voljene soglasno od večine in sicer znatne večine. Pa vendar in poleg tega ker je vsa zadeva taka, se niso hoteli člani novega odbora kon» stituirati, dasi so imeli po pravilih to pravico. Dejstvo, da niso pri volitvah sodelovala tri poverjeništva. dasi so v manjšini, je privedlo člane novega odbora do tega, da so izrazili željo, da se skuša priti do skupnega dela. Iz teh razlogov je predlagal g. Milan Ra» brenovič, kateremu je bilo ponudeno mesto predsednika, da se ne prične z nikakim delom in da naj se tudi odbor ne konstituira, preden se ne pride v zvezo s poverjeništvi Zagreb, Ljubljana in Split. Potrebno je zastaviti vso dobro voljo in vsa sredstva, da se doseže spo» razum, je izjavil g. Rabrenovič. Predlog je bil sprejet skoro od vseh čla» nov. Sprejet je bil tudi radi tega, ker se ve» ruje, da bodo tudi ostala poverjeništva sode» lovala v nadaljnem delu udruženja, ker se ne more domnevati, da bi ne hotela sodelovati samo radi tega, ker niso bila pri volitvah nav» zoča. Da se doseže sporazum, je izvoljen po» seben ožji odbor, v katerem so gg. Milan Ra» brenovič, Milorad Vujanac, Radomir Popovič, gdč. Jelisava Vavra in g. Kutlača. Odboru je poverjena naloga, da pride v stik z vsemi poverjeništvi in se potrudi do» seči poravnavo spora, kar je v interesu udru» ženja in celokupnega učiteljstva. SPOR V UČITELJSKI ORGANIZACIJI. (»Politika« 4. sept. 1930. prinaša sledeči članek urednika »Narodne Prosvete« tov. Mi» lutina Stankoviča iz Beograda:) O priliki jubilejnega kongresa Udruženja jugoslovenskega učiteljstva se je dogodilo ono, kar bi se ob taki priliki moglo najmanje želeti: nastal je spor med sekcijami udruže» nja, ki je končal s tem, da so zagrebška, ljub» ljanska in splitska sekcija zapustile učiteljski kongres med volitvami novega odbora. Na ta način je ostal novoizvoljeni odbor Udruženja jugoslovenskega učiteljstva brez sodelovanja omenjenih sekcij. Tak zaključek jubilejnega učiteljskega kongresa je zapustil neprijeten utisek pri učiteljih in pri njihovih prijateljih, prav za prav pri vseh, ki se intere» sirajo za delo učiteljstva in njihove organiza» cije. Samoobsebi razumljivo je, da ne mo» rejo biti pojavi v učiteljski organizaciji po» vsem indiferentni ne samo za učiteljstvo nego tudi za širšo javnost. Ker duh, ki Vlada v uči» teljski organizaciji, se more smatrati kot sin» teza mišljenja in čuvstvovanja onih, ki jo tvorijo in katerih razumevanja morejo biti rezultat najvišjih nalog narodne šole. Naše učiteljstvo, kot celota, je pokazalo z delom, da je bilo v vseh slučajih na višini svoje naloge in je to do sedaj vedno potrje» valo z delom svoje organizacije, ki je v mar» sičem mogla služiti za vzgled. V toliko bolj je iznenadil dogodek na učiteljskem kongresu in daje povod, da se natančneje prouči, kaj je zmešalo dobro razpoloženje med učitelj» stvom in dovedlo do tega, da so zapustile na dan, ko se je proslavljalo edinstvo vsega ju» goslovenskega učiteljstva, tri sekcije jubilejni kongres in odrekle sodelovanje pri volitvah novega odbora, ki bi moral voditi in repre» zentirati vse jugoslovensko učiteljstvo. Tolažilno je reči, da niso to nikaka spre» menjena razumevanja z ozirom na samo ide« jo, ki je združila učiteljstvo v zajednico. Na kongresu samem se je konstatiralo, da je prišlo do nesoglasja radi popolnoma osebnih vprašanj, ki so med učiteljstvom ustvarila težko atmosfero in nezaželjen trenutek, ko so ta osebna vprašanja potisnila v ozadje vse ostalo. Po vsem tem, kar se je zgodilo, mora biti sedaj mnogim jasno, da bi moral biti jubi» lejni kongres, ki se ga je udeležilo nekaj ti» soč članov, samo manifestacija najlepših čuv» stev in kolektivnih zahtev, ki se tičejo šole in učiteljstva. Na takem kongresu se ne bi smelo niti dotikati tako perečih vprašanj, za katera se ve v naprej, da bodo dovedla do nesporazuma. Ta vprašanja so: sprejem novih pravil in volitev novega odbora udruženja (dasi ni mi» nilo niti leto dni od zadnjih voli.tev). Dve najvažnejši vprašanji novih pravil» ki sta povzročili dvojno stališče, sta: volitev odbora po proporcu in vprašanje razdelitve po sekcijah. Od 13.000 članov, kolikor jih ima učitelj» ska organizacija, jih pripada okoli 7000 beo» grajski sekciji, ki je potemtakem številno močnejša nego vse ostale sekcije skupaj. Resnica je, da nova pravila ne predvidevajo volitev odbora udruženja proporcionalno po sekcijah, marveč po listah, ki morajo biti se» stavljene za vse sekcije; ampak kakor hitro je vnešen v udruženje tak duh, da se računa na zmago s pomočjo najmočnejše sekcije, je jasno, da tudi ta sistem ni odpravil sporov med sekcijami in tudi problem udruženja ni s tem rešen. Formalno imajo nekateri člani beograjske sekcij e**pra v, ko pravijo: Naša sekcija je šte» vilno močnejša nego vse ostale skupaj in zato ne moremo trpeti, da nam oni, ki so šte» vilno šibkejši, vsiljuje odbor. Nesporno pa je dejstvo, da ni naše udru» ženje osnovano na nekakem številčnem so» razmerju sedanjih sekcij, ki so kot take ostan« ki preteklosti, marveč na širokem pojmova» nju naše narodne misli, ki je bilo prežeto z ljubeznijo in navdušenjem prvih ustanovite» ljev in voditeljev našega udruženja. Popol» noma razumljivo je, da bi, če bi beograjska sekcija zasnovala svoje pravice glede volitev odbora izključno na podlagi svoje številčn'e premoči in ne oziraje se na razpoloženje osta« lih sekcij-, iste ravno tako mogle reči, da tudi one ne pristanejo na to, da se jih v udruženju majorizira. Zato tudi grešijo oni, ki računajo na či» sto tehničen številčni uspeh, a ne na ono čuv» stvo, ki je združilo učiteljstvo v to zajednico. V tem je ključ vsega problema. Kdor natančnejše pozna ljudi in razmere, uvidi takoj, da je ta proporcijonalni sistem v pravilih v glavnem rezultat osebnih načr» tov, ki je imel v naprej določen cilj poedin» cev, kateri so s pomočjo tega računali na osebni uspeh. Proporcijonalni sistem je pomiril vse struje v beograjski sekciji, ki so težile za tem. da pridejo v odbor in da imajo na ta način za seboj večino te sekcjje gotove am» bicije. ki so številčno najmočnejše ter da pri« dejo s pomočjo beograjske sekcije v odbor gotove osebnosti. To jih je v glavnem tudi združilo, da so nastopili vsi za listo, ki je bila rezultat tega sporazuma, in to brez ob* žira na razpoloženje učiteljstva ostalih sekcij. Medtem so demantirali dogodki na kon» gresu točnost takih računov in pokazali, da se v zajednici ne more operirati s takimi me» todami in da že sama zajednica zahteva one» ga, ki bi se s širokim pojmovanjem dvignil na višino pravega jugoslovenskega učitelja in katerega izvolitev bi bila rezultat nedeljenega zaupanja vseh, ali vsaj večine vseh sekcij, nikakor pa zmage številčno najmočnejše sek» cije. Daleč smo že od same misli, da bi lju» dem, ki so izvoljeni v novi odbor, osporavali osebno veljavnost, ker oni spadajo nesporno v vrsto naših najboljših učiteljskih moči. Res» niča pa je, da oni, ki želijo priti na čelo Udru» ženja jugoslovenskega učiteljstva, ne smejo snovati svojih načrtov na transakcijah samo v eni sekciji, pač pa morajo iskati daleko večjo podlago za svoje delo in biti inspirirani z mnogo širšim pojmovanjem učiteljskega problema. Da je res tako, je najboljši dokaz v tem, da je prejšnje delo, inspirirano po tem čuv» stvovanju in pojmovanju, uspelo združiti uči» tel^jstvo,. medtem, ko je nasprotnemu delu uspelo učiteljstvo razdružiti. Obleke kemično čisti, barva, plisfra !■ lika tovarna JOS. REICH. Splošna vesti. 6. september 1930. V soboto, ob svitu zore, je počila na strelišču v Bazovici salva 56 italijanskih miličnikov in padli so 4 zvesti sinovi slovenskih mater, ki so bili dan poprej v tržaškem procesu obsojeni na smrt, Ferdinand Bidovec, 22 let, trgovec v Trstu; Franc Marušič, 24 let, trgovski pomočnik v Trstu; Zvonimir Miloš, 27 let, Irgovski pomočnik v Trstu m Fianc Valenčič, 33 let, pro-kurist v Trstu. — Uradniški zakon. »Slovenec« poroča iz svojih virov, da je strokovna komisija, ki iz» deluje uradniški zakon, končala svoje delo, Zakon bo predložen ministrskemu svetu. Za» kon se v mnogih stvareh razlikuje od dose» danjega. Z njim se bodo ukinile stopnje in skupine. Uradnikom se bodo prožili mnogi beneficiji pri napredovanju. — Učni načrt za esemrazredne narodne šole. Dne 20. sept. prične Glavni Prosvetni Svet v Beogradu z obravnavo novega učnega načrta, ki ga je imela v maju let. leta že v razpravi posebna komisija in tudi Glavni Prosvetni Svet. Učni načrt je izdelan na osno» vah principa delovne šole. — Sprejem polkovne zastave 40. pp. Po» verjčhištvo UJU sta zastopala pri slavnost» nem sprejemu polkovne zastave v Ljubljani pov. tov. Skulj Andrej in strok, tajnik Josip Kobal, kar je izpuščeno v dnevnem časopisju. Enako sta ona zastopala poverjeništvo pri Cankarjevi proslavi na Vrhniki.. — Risarski tečaj v Ljubljani. Vsem ude» ležencem sporočamo, da je banska uprava v Zagrebu črtala že dovoljeno podporo tova» rišem Kusu, Zajcu i.n Zalarju. — Učiteljska društva, ki za lansko po» slovno leto še niso v celoti poravnala svojih obveznosti napram glavni upravi, naprošam, da store to najkasneje do 30. septembra t. 1. in nakažejo zaostanke s prispevki za septem» ber vred glavni blagajni. V nasprotnem slu» čaju bo treba izvajati sklep letošnje pokra» jinske skupščine v Novem mestu, ki zahteva 1% zamudnih obresti od dneva zapadlosti plačila in po 3 mesecih ukinitev pošiljanja stanovskih listov (julij, avgust, september). Še enkrat prosim. — Rado Grum, glavni bla» gajnik. — Zahvala Nj. Vel. kralja za vdanostni brzojav. Predsednik Učit. Fer. Sav. (U. F. S.) tov. Mrovlje Slavko je prejel od Nj. Vel. kra» lja zahvalo za vdanostni brzojav, ki je bil poslan s I. kongresa U. F. S. 29. julija iz Vela« luke. — Umetniška Matica sporoča svojim čla» nom, da bodo prejeli letos edicije že pred Božičem. Obe sliki slikarja Ivana Kosa ter monografija slikarjev bratov Vidmarjev bo» do nadvse zadovoljile ljubitelje naše upodab« ljajoče umetnosti. Rok za priglasitev novih članov je do 30. t. m. Vse člane pa, ki še niso poravnali svojih obveznosti, prosimo, da to store sigurno do tega termina. Tudi vse po» verjenike prosimo, da do tega časa zaključijo s pridobivanjem članstva, da pošljejo bloke in članarino za vse člane. Vse pa, ki se zani» majo za umetnost, opozarjamo na izredno ugodnost, ki jo nudi Umetniška Matica. Za letnih 24"— Din 2 sliki ter ena monografija! Priglasite se za člane — ker bomo izdali le toliko edicij, kolikor se bo priglasilo članov do 30. septembra. — Odbor Umetniške Ma» tiče v Ljubljani. — Edina slovenska osnovnošolska učna knjiga iz prirodoslovja je knjiga »Prirodne sile in njihove uporabe«, ki jo je sestavil IP. Flere. Razen preprostega in metodično prav posrečeno obravnavanega, bogato ilustrirane» ga gradiva, ki služi tako učitelju za obrav» navo, kakor učencem za ponavljanje, obsega knjiga tudi strokovno, pa poljudno obdelano in s preprostimi diagrami pojasnjen »radio«, ki postaja vedno bolj neobhodna uporaba elektrike v človeški omiki. — Knjigo, ki se lahko kosa s podobnimi deli drugih književ» nosti, začetkom šolskega leta prav toplo pri» poročamo. Po ceni in priporočilu Glavnega prosvenega sveta jo je odobrilo tudi ministr» stvo prosvete kot učbenik za prirodoslovje v višjih razredih osnovnih šol. Izšla je v Uči» teljski tiskarni, dobiva pa se za ceno 16 Din po vseh knjigarnah. — Članom in članicam belokranjskega učit. društva! Ker vem, da že vsi cenjeni to» variši in tovarišice pridno vršite dolžnosti, ki vam jih nalaga šola, bi vas prosila, da izpol» nite še dolžnosti, ki jih imate kot člani BUD, Blagajna je še vedno v kritičnih momentih, a reši jo lahko vsak izmed vas le, ako čim» prej poravna svoj dolg. Zlasti prosim one cenj. tovariše(ice), ki niso vplačali niti dinar» ja še za članarino 1. 1929./30., da pohite s pla» čilom, sicer bo moral »Učit. Tovariš« prinesti njihova imena! Skoraj dokažite, da apel na vašo zavednost ni bil brez uspeha! — Kore» nova, t. č. blagaj. BUD, — Učiteljstvo iz sreza Dolnja Lendava prosim, da pristopi v čimvečjem številu k Slov. Šol. Matici in mi pošlje članarino Din 30 vsaj do 20. t. m. C. Drekonja, Turnišče. — Poziv Jugoslovenske lutkarske zveze v Ljubljani. Pripravljalni odbor Jugoslovenske lutkarske zveze poziva vsa društva, posamez» nike — ljubitelje lutk in lutkovne umetnosti, da se takoj prijavijo na naslov (Jugosloven» ska lutkarska zveza, Boris Orel, Jugobanka, Ljubljana). To je v interesu društev in posa« meznikov, ki posedujejo lutkovna gledališča, in pa v interesu definitivne organizacije zve» ze. — Prosimo vse liste, da kratko notico po» natisnejo v svojem uglednem dnevniku ali časopisu. — Kern Ivan, šolski upravitelj v pokoju, 751etnik. V mirnem Vojniku uživa g. Ivan Kern, šolski upravitelj v pokoju, svoj zaslu» ženi pokoj. Prvotno je nameraval ostati v Trbovljah po upokojitvi, a njegova želja se ni uresničila, čeprav je učil in vzgajal 43 let Trbovljah, čeprav je pustil mladost in moč v Trbovljah. A kljub temu se mu je Vojnik kmalu priljubil. 19. avgusta 1930. je bilo 75 let odkar je zagledal tov. Ivan Kern, šolski upravitelj v pok., luč sveta pod kmetsko slamnato streho. Tudi tukaj veljajo besede našega goriškega slavčka: Kar mož nebesa so poslala, da večnih nas otmo grobov, vse mati kmetska je zibala, iz kmetskih so izšli do» mov! — Rojen je bil torej 19. avgusta 1855. leta v Žejah v kamniškem okraju kot sin ma» lega kmeta. Stric, ki je bil cerkovnik pri Ur» šulinkah v Ljubljani, je dal talentiranega deč» ka študirat. Vse šole je naredil v Ljubljani, osnovno, 7 razredov gimnazije, 4. letnik uči» teljišča in maturo z odliko. Po maturi je mo» ral k vojakom v Trst. Tu je slučajno čital nekoč v kavarni v nemškem časopisu, da se išče več učiteljev za vojaško 'sirotišnico v Fischau pri. dunajskem Novem mestu. Kom» petiral je in tudi dobil mesto učitelja 1. 1877. Tu se je seznanil s svojo prvo soprogo, hčer» ko že umrlega generalštabnega polkovnika pl. Lowenhelm in jo leta 1880. poročil. Nato je prosil za učiteljsko mesto na privatni dvo» razredni meščanski rudniški šoli in ga tudi dobil. Leta 1883. je postala ta šola javna in je bilo nadučiteljevo mesto ponovno razpi» sano. Na migljaj tedanjega nadzornika gosp. Grossa je prosil za nadučiteljsko mesto in tudi dobil. Odslej se je šola pod njegovim spretnim vodstvom stalno razširjala in kon» čno postala 8razredna deška in dekliška z deljenim vodstvom, 43 let jc vzgajal in učil, vzgojil je 3 generacije in vse ga je rado ime» lo. Pri njem so bila vrata odprta za vsako» gar. za vsakega je imel lepo besedo in na» svet. Bil je vseskozi zaveden Slovenec tudi v burnih časih pred in med vojno. Bil je ve« sten, vzor reda in discipline, takten in ,lju» bezniv nadučitelj in dober tovariš svojemu učiteljstvu. Leta 1916. mu je umrla prva že» na, s katero jc živel v najlepši harmoniji 36' let. Zapustila mu je dva sinova, katera je dobro vzgojil in preskrbel. Leta 1917. se je zaradi razmer ponovno poročil tudi z učite« liico Ireno Kern, roj. Kah1!, ž njo še nekaj let deloval na naši šoli in se po upokojitvi leta 1924. preselil v Vojnik, kjer preživlja jesen svojega življenja in uživa prezasluženi pokoj no 47 letih prosvetnega dela za narod in dr» žavo. Ob njegovem današniem jubileju kli« čemo tovariši in prijatelji: »Na mnogaji. 'eta!« — 201etnico mature na mariborskem uči» teljišču so dne 25. avgusta t. il. praznovali sledeči tovariši: Berglez Franc, Gobec Aloj» zij, Gselman Božidar, Ivanuš Robert, Koprive Aleksander, Sušnik Mirko, Vauda Mirko, Velnar Josip in Žel Ivan. Dvakrat poprej že j; priobčil naš stanovski list notico, s kate« ro so bili vsi tovariši tega letnika vabljen, da sporoče svoje želje glede časa in programa ie proi ave, kateri notici pa sta rodil: premalo odziva. Zato je preostalo, da nam na» gli tok časa še ne črta proslave 201etnice, edino tukajšnje vabilo k tej proslavi za dan 25. avgusta, kar je bilo priobčeno v »Učit. Tovarišu« ter v vseh slovenskih dnevnih ča» sopisih. Tega dne so se zbrali prej navedeni tovariši okoli 9. ure predpoldne v Mariboru v hotelu »Pri orlu«, odkoder so proti poldne» vu z avtobusom izleteli na Mariborski otok, kjer so mimogrede v svoji sredini pozdravili svojega nekdanjega, vedno iskreno tovariško jim naklonjenega vadniškega učitelja gosp. Ivanjšič Ludvika. Po obedu pa jih je nekda« nji, večletni dijaški tovariš g. Šiker Alojzij, veleposestnik in župan pri Šmarjeti ob Pes» niči povabil v svoj veliki in vzorni vinograd pri Sv. Urbanu. Proslavitelji so se spominjali lepili dijaških dni, svojih pokojnih profesor« jev in tovarišev ter ugotovili, da je leta 1910. na mariborskem učiteljišču maturirailo skup« no 35 tovarišev, od teh 24 Slovencev, od ko« jih že 8 krije mrzla gruda. Pozdravne razgled» niče so s podpisi vseh navzočih poslali vsem še živečim, a pri tej priliki oc%)tnim svojim bivšim gg. profesorjem in od proslave izosta» Iim tovarišem. Med proslavitelji so se rado« vali prisotnosti svojega nekdanjega razred« nika, pravičnega in neustrašenega zaščitnika slovenskih učiteljiščnikov, sedanjega ravna« telja g. Potočnika Mateja, imenovanega »oče« ta« tega letnika, kajti nikoli poprej in nikoli pozneje v bivši Avstriji ni na mariborskem učiteljišču maturiralo tako visoko število Slo« vencev, zato pa je in ostane v srcih teh abi« turijentov ter v zgodovini borbe za naše na» rodne pravice na tem učiteljišču izza dobe avstrijakantstva imenovani g. ravnatelj zapi« san z najlepšimi in najveličastnejšimi črkami. Istotako so proslavitelji predpoldne in popol« dne v pozno noč imeli čast v svoji sredini bbdržati vedno nam ljubega in naklonjenega profesorja glasbe g. Druzoviča Hinka. Pre« hitro so nam minule urice v divnem Podur« banu in kmalu smo se znašli na krasni terasi hotela »Orel« ter s te višine motrili ob pol» nozvezdnem nebu pozno v noč danes jugo» slovenski Maribor, z vsemi srčnimi žiilami in žilicami radujoč se, da se niso uresničile ob času naših dijaških let zadonele besede nem» škega pesnika: »Lieber schvvarzgebrannte Trümmer — als ein windisch Maribor!« Ob neki popolnočni uri so se zbrani poslovili v kavarni »Astorija«, želeč si medsebojno zdravja in uspehov v svojem nadaljnjem tež« kem delovanju in si zaobljubili, še v večjem, polnem številu sniti se najpozneje ob 25« letnici. OBLACilNICA ZA SLOVENIJO -«s LJUBLJANA, MikloSiteva cesta 7 priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga prvovrstnih čeških, nemških in angleških tovarn. Državni nameSienci dobe blago tudi na obroke proti predložitvi legitimaci. Ferijalni Savez učiteljstva. UČITELJSKI FERIJALNI SAVEZ. I. KONGRES U. F. S. Po ustanovnem občnem zboru 1. 1928. v Mariboru, pri katerem so bila sprejeta pra« vila, se je vršil ob priliki letovanja jugoslo« vanskega fer. učiteljstva 29. julija v mestu Velaluki na otoku Korčula I. kongres naše nove, idealne organizacije ob polnoštevilni udeležbi članstva. 1 Glavni poverjenik in ustanovitelj U. F. S. tov. Slavko Mrovlje je po pozdravih zastop« nikov sreskega načelstva Korčule, mestne občine Velaluka in skavtinj predlagal vda« nostne brzojavke Nj. 'Vel. kralju, ministru prosvete g. Boži Maksimoviču. glavnemu od« boru UJU in poverjeništvima UJU Beograd in Ljubljana. V svojem skrbnem in obširnem poročilu je podal historijat ferijalne ideje pri jugoslovanskem in češkoslovaškem učitelj« stvu, pričenši z 1. 1922. V tem razdobju je jugoslovansko fer. učiteljstvo priredilo dve večji ekskurziji po naši državi, 1. 1926. skupno s češkoslovaškimi tovariši ekskurzijo in ma« nifestacijsko potovanje širom bratske ČSR, v dveh velikih počitnicah letovanje na Bolu (otok Brač), pripravljeni ekskurziji v Francijo in Bolgarijo se pa nista vršili iz tehtnih raz« logov. Izmed glavnih uspe,hov je pa letošnje prvo letovanje v mestu Velaluka pod okri« ljem samostojnega U. F. S. Vse stroške za nabavo novih postelj, slamnjač in dr. je pre« vzel upravni odbor U. F. S. na svoje rame. ker ni prejel od nikoder nikake podpore. S prvo kolonijo U. F. S. je led prebit in uresni« čena dolgoletna želja jugoslovanskega fer. učiteljstva. (O uredbi kolonije sledi poročilo na drugem mestu!) Po tem poročilu, ki je bilo z velikim navdušenjem sprejeto, so sle« dila poročila banskih poverjenikov. Po poro« čilu revizijskega odbora, ki izkazuje za 1. 1929./30. 1376 Din dohodkov in toliko izdat« kov, je bil soglasno sprejet absolutorij z za« hvalo glavnemu poverjeništvu za uspešno in idealno delo. Od državne oblasti potrjena pravila so bila brez izprememb soglasno spre« jeta. Izvoljen je bil sledeči upravni odbor: Glavni poverjenik in poverjenik Dravske ba« novine tov. Slavko Mrovlje, učitelj iz Slovenj« gradca, za poverjenika Savske banovine tov. Plasaj Ivica, učitelj iz Prigorja pri Krapini. za Dunavsko banovino in Beograd z okolico tov. Atanackovič Dragoljub, strokovni učitelj, za Drinsko in Vrbaško banovino tova. Banjanin Jelena, učiteljica v Doboju in za Moravsko in Vardarsko banovino tov. Vukašinovič Jez« dimir, strok, učitelj iz Kratova. V '»Savezni sud« so bili izvoljeni tov Mrovlje Slavko kot predsednik, kot član tov. Mutič Dorde, kot tretji član pa banski poverjenik, kamor pri« pada toženi član. Na predlog gl. pov. je bilo poleg drugih točk pravilnika sprejeto sledeče: Vsak član, ki želi letovati, plača 30'— (Din članarine, 100'— ;Din je kolonijalni fomd in Vpisnina in 800-— Din stan in hrana za 30 dni. Do 1. maja se vplača 130'— Din, do 1. junija 500"— Din, ostali znealek 300'— Din vplaaa vsak ob pri» hodu v kolonijo. V slučaju, da prijavljeni član ne letuje, se mu vrne 400'— Din od pla» čane vsrote 500"— iDin za (stan in hrano! Kolonija Velaluka bo stalna kolonija. V projektu je tekom časa druga kolonija na Ble.1i', a tretja v Erceg Novem. U. F. S. šteje letos 90 članov in ima po prvem letu preko 10.000 Din. Želje U. ¡F. S. se iznosijo ministru prosvete in prometa. Z željo, da bi ideja U. F. S. pronikla v vse vrste jugoslovanskega in češkoslovaškega učiteljstva, je gl. pov. zaključil I. kongres U. F. !S., poudarjajoč, da se bo yršil II. kon« gres U. F. S. po pravilih U. F. S. 1. 1932., ko bo jubilarna lOletnica fer. ideje pri učitelj« stvu. Po kongresu je bil prisrčen animiran večer s plesom in petjem. Učiteljski pevski zbor UJU. —pev Pevski tečaj za moški zbor sc bo vršil v soboto 20. in v nedeljo 21. septembra v Ljubljani v Glasbeni Matici. Spored: 20. od 8. do 11. in 15. do 18. ure, 21. od 18. do 11. ure. Tečaj je obvezen za vse člane pevskega zbora in se bodo upoštevala le v naprej poslana opravičila. Dokažite tudi, tovariši, da pojmu« jete društveno disciplino tako kot tovarišice. Istočasno vabimo nove tovariše, ki "imajo ve« selje in sposobnost, da pristopijo k zboru ter se udeleže napovedanega pevskega tečaja. — Odbor. ^aroia/^ ^ varilca * > // fc> V Naš rod in Mladinska matica. »Naš rod" in publikacije „Mladinske matice* so se končnoveljavno združile. Odbor Mladinske matice je vzel v svoje roke tudi mladinski list. Združitev se je izvršila tako, da se bodo nabirali naročniki za obe publikaciji obenem To je vsak naročnik „Našega roda" bo obenem naročnik knjig „Mladinske matice". Naročnina za oboje se bo plačevala v 9 mesečnih obrokih á 2'50 Din. Poverjeniki naj začno z nabiranjem naročnikov takoj. Ker se je ugotovilo, da nekateri poverjeniki niso bili zadovoljni z na-ročilnimi bloki, ki so bili lani vpeljani, zato se prepušča način nabiranja, evidence in izdajanja potrdil poverjenikom, da urede to zadevo na svoji šoli po svoje. Naročnina se bo odpošiljala v prvih dneh vsakega meseca in mora dospeti na poverjeništvo najkasneje do 5. vsakega meseca. Prvi prispevki morajo dospeti do 5. oktobra t 1. Za to bodo naročniki prejeli okrog 20. oktobra 1.1. prvo številko „Našega roda" in vsak naslednji mesec istotako okrog 20. v mesecu ostale številke. Zadnjo številko bodo prejeli v maju, medtem ko preme jo v juniju knjige Mladinske matice v dosedanjem obsegu, t. j. štiri knjige. Skupna letna naročnina za oboje znaša 22-50 Din. Obseg „Našega roda" pa^ je zavi-sen od števila naročnikov: Če bo število dovolj visoko, bo list izhajal redno na 40 straneh. Uspeh je v rokah učiteljstva! Podrobnosti glede naročevanja obeh publikacij kakor tudi položnice prejmejo poverjeniki v najkrajšem času Ptiver eništvo UJU Ljubljana. Potrebe obrtno-nauai ev inega šolstva. Direktor Tehnične srednje šole v Ljub* ljani g. Jožef Reisner je objavil v »Obrtnem vestniku« serijo člankov, kjer piše tudi glede obrtno«nadaljevalnih šol sledeče: »Obrtne nadaljevalne šole. Kakor sem že omenil, nima naš zavod z obrtnim nadaljevalnimi šolami nikakršne upravne zveze in ni nobena obrtna nadaljevalna šola nastanjena v našem šolskem poslopju. ¡Pač pa so bili vedno direktor Šubic in nekateri profesorji zavoda, kakor še sedanji inšpektor Presl, nadzorniki obrtno*nadaljevalnih šol in mnogo naših profesorjev in strokovnih učiteljev in učiteljic poučuje na ljubljanskih obrtnih na« daljevalnih šolah. Na tem mestu si jaz dovo« ljujem obrtniške kroge in prizadete faktorje opozoriti na sledeče: Dobro obrtno nadaljevalno šolstvo je temeljni pogoj vsega napredka obrtnih sta* nov. Za povzdigo tega šolstva so potrebne mnogo večje žrtve, nego so jih poklicani kro* gi prinašali doslej. Današnje ljubljanske obrtne nadaljevalne šole in naj so pod še tako skrbnimi in vestnimi vodstvi na osnov* nih in meščanskih šolah, v teh učilnicah z vsemi obče znanimi neprilikami, ne morejo uspevati, kakor zahtevajo današnje razmere. V Ljubljani bi morali imeti samostojno obrtno nadaljevalno šolo po možnosti za vse obrtne ¡panoge z lastno ¡šolsko zgradbo in pod enim enotnim vodstvom. Šolska zgradba bi morala poleg primernih učilnic imeti tudi vzorne delavnice, strokovne zbirke, najboljša učila in vse druge učne pripomočke. Ljub« ljanska obrtna nadaljevalna šola bi naj bila matica, ki bi od nje vse podeželske obrtne nadaljevalne šole dobivale učne programe, predloge za strokovno risanje, druga učna sredstva in razna navodila. Na ljubljanski šoli naj bi hospitirali učitelji osnovnih in me* ščanskih šol, ki poučujejo ali se pripravljajo za pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah. Na ljubljanski šoli naj bi se programatično vršili strokovni tečaji za vse vrste učiteljstva na obrtnih nadaljevalnih šolah. Seveda je v to svrho potrebno rešiti predvsem finančno vprašanje. Po moji sodbi je najcenejši izhod tale: K poslopju sedanje tehnične srednje šole naj se ob Murnikovi ulici (proti tehniki) prizida enak trakt, kakor stoji ob Gorupovi ulici. Prostora je na šolski parceli dovolj, saj se je menda tudi prvotno že mislilo na izgradbo zapadnega trakta. V novem* traktu bi se pridobilo 15 novih učil* nic, dovolj velikih. Za stavbne in mehansko« tehniške obrti bi ne bilo potrebno graditi in opremiti novih delavnic, ker bi se lahko stal» no uporabljale vse obstoječe delavnice teh* niške srednje šole. Na razpolago bi bile tudi šolske zbirke in mnogo učil. Naše šolsko poslopje z delavnicami in opremo je pred ¿0 leti na lastne stroške zgradila mestna ob* čina ljubljanska, ki bi se sedaj lahko oko* ristila s svoječasno investiranim kapitalom. Naši strokovni učitelji bi se v istem poslopju mnogo laže in v še večji meri uporabljali za pouk na oddelkih obrtne nadaljevalne šole. Tudi vajenci bi v tako šolo prihajali z večjim zanimanjem in respektom in seveda tudi z večjim uspehom.« Ker deluje predvsem učiteljstvo na teh šolah, ponatiskujemo ta pasus in smo pre* prlčani, da s tem ustrezamo vsem, ki se za* nimajo za razvoj tega šolstva. RISARSKI TEČAJ (II. DEL) ZA UČITELJE OBRTNIH NADALJEVALNIH ŠOL V LJUBLJANI. Udeleženci Učiteljskega tečaja za obrtno*nadaljevalne šole na Tehnični srednji šoli v Ljubljani. Pred tremi meseci je banska uprava otvorila na srednji tehniški šoli v Ljubljani risarski tečaj — drugi del. Namen tečaja je bil strokovno usposobiti učiteljstvo poučeva* nja"na obrtno*nadaljevalnih šolah. Skrbno pripravljena predavanja, po vzornih predava* teljih pod vodstvom direktorja srednje teh* niške šole g. Jožefa Reisncrja, so obsegala snov, ki naj bi poglobila in temeljitejše dvi* gnila nivo izobrazbe obrtniškega naraščaja, tako v mestih kakor tudi na deželi. Takoj po svetovni vojni se je začutila velika vrzel med učiteljstvom, ki naj bi iz* obraževalo naš obrtniški del mladine. Manj* kalo je predvsem strokovno usposobljenih učiteljev*risarjev. Poleg tega pa so se pričele ustanavljati obrtno*nadaljevalne šole po vseh večjih krajih naše domovine. Že takrat je uvidela prosvetna oblast potrebo ustanoviti risarski tečaj, ki se je vršil leta 1926. in je trajal 3 mesece. Bil je to prvi del risarskega tečaja. Letos 1. junija pa se je tečaj nadalje* val in se je usposobilo 40 učiteljev za pouk na Obrtno*nadaljevalnih šolah, in sicer iz Dravske, in deloma Savske banovine. Pravilno oceniti nadvse uspešno zaklju* čeni tečaj more le oni, ki ve kolike neprecen* Ijive vrednosti je zdrav, napredujoč, izobra* žen obrtniški naraščaj, ki bo najboljši funda* ment za procvit bodočih naših trgovskih, obrtnih in industrijskih podjetij. To pa ni le interes učiteljstva, nego tudi interes najšir* ših plasti naroda, za celokupen dvig nacio* nalne stavbe. Učiteljstvo, ki se je vedno prvo posve«' tilo delu za napredek strokovne izobrazbe, je tudi temu tečaju posvetilo vso svojo pažnjo. Letošnji risarski tečaj je absolviralo tudi nekaj tovarišev, ki so leta 1926. dovršili 1. tečaj. Kljub temu so z uspehom dovršili II. tečaj tudi oni, ki se niso mogli udeležiti prve* ga tečaja. Tečaj so obiskovali tovariši iz vseh krajev Slovenije; kakor Zalar Josip — Met* lika (II. tečaj). Bratok Rudolf — Bled (II. te* čaj), Kristan Zmagoslav — Slovenska Bistri* ca (I. in II tečaj), Završnik Alfonz — Rib* niča (I. in II. tečaj), Rus Emil — Kamnik (I. in III. tečaj), Debeljak Vojteh Škofja Loka (I. in II. tečaj), Petrič Ljudevit — Maribor (I- m II. tečaj), Vittori S. — Središče ob Dra* vi (II. tečaj), Koutny Vilko — Kočevje (II. te* caj), Stopar Ivan — Tržič (II. tečaj), Ravnikar Vinko — št. Gotard (I. in II. tečaj), Zajec Adolf — Metlika (II. tečaj), Furlani Leopold — Velenje (I. in II. tečaj), Robinščak Srečko — Šoštanj (II. tečaj), Andrejčič Ivan — Stu« denci pri Mariboru (I. in II. tečaj), Kladnik Josip — Sevnica (I. in II. tečaj), Kompoš Pe* ter — Tržič (II. tečaj), Gorišek Simon — Dol. Lendava (II. tečaj), Košutnik Silvo (Sv. Pavel pri Preboldu (II. tečaj), Hofbauer Lojze — Hrastnik (II. tečaj). Kurnik France — Šoštanj (II. tečaj), Jančigaj Stane — Št. Jurij ob Ta* boru (I. in II. tečaj), Gole Josip — Št. Vid (II. tečaj), Iglar Rajko — Slovenjgradec (II. tečaj), Erat Vladko — Maribor (II. tečaj), Predan Rudolf — Rogaška Slatina (I. in II. te* čaj). Kus Viljem — Črnomelj (II. tečaj), Brodnik Ivan — Moste (I. in II. tečaj), An* dolšek Stanko — Polom pri Kočevju (I. in II. tečaj), Pavletič Franc — Vrhnika (I. in II. tečaj), Gašperin Rudolf — Vič (I. in II. te* čaj), Miculinič Rudolf — Bled (I. in II. tečaj), Aceto Zdravko — 'Zg. Tuhinj (II. tečaj), Mi* helič Josip — Ljubljana (I. in II tečaj), Ko* gelnik Franc — Črna pri Prevaljah (I. in II. tečaj), Podgornik Mirko — Polenšak (II. te* čaj), Hudales Zoran — Rogatec (II. tečaj), Potočnik Adalbert — Zagorje (II. tečaj), Mo* der Janko — Slovenjgradec (II. tečaj), Smole Albin .— Ljubljana (I. in II. tečaj). Predavanja so obsegala stavbarstvo, te* sarstvo, ostrešnjak, /krovska in kleparska dela, stavbno mizarstvo in gradivoznanstvo — predavatelj ing. arh. g. Treo Rudolf, stroj* no risanje — predavatelj univerzitetni do* cent ing. g. Romeo Strojnik, enciklopedijo strojeslovja in mehansko tehnologijo v zvezi s tvarinoznanstvom je učil prof. ing. g. Stane Premelč, o elektrotehniki je predaval ing. g. Turnšek Viktor, umetno stavbarstvo pa prof. g. Žnidaršič -Ivan, pohištveno mizarstvo — predavatelj strokovni učitelj g. Tratnik Jo* sip, tehnologijo lesa — strokovni učitelj g. Dolak Adolf, krojaštvo in čevljarstvo sta brižno obdelala člana Urada za pospeševanje obrti, strokovna učitelja g. Knafelj Alojzij in g. Steiman Josip. Povprečno je bilo 8 ur pre* davanj na dan. Ogromno tvarine, ki se jo je učiteljstvo poprijelo z vso resnostjo in vese* ljem, zavedajoč se, da bo ves trud rodil sto* teren sad v mladem, obrtniškem naraščaju. Ob zaključku tečaja je bila prirejena raz* stava najrazličnejših izdelkov — jasen dokaz dela. Razstavo je posetilo poleg podbana g. dr. Pirkmajerja, župana g. dr. Puca, pod pred* sednika TOI g. Ogrina, trg. inspekt. g. dr. Rateja I. načelnika g. dr. Marna R„ nadsvet* nika g. Govekarja F. in profesorja g. Siča, še mnogo drugih odličnikov. G. podban je pri posetu v predavalnici podal smernice, ki naj bi vodile učiteljstvo pri vzgoji vajencev. V stalnem stiku pa je bilo učiteljstvo z di* rektorjem g Jožefom Reisnerjem, ki je vedno našel razumevanje za upravne zadeve tečaja. Nadvse toplo pozornost pa je posvečal te* čaju inšpektor za obrtno*nadaljevalne šole g. Mihael Prešel. Tovariši šo bili v stiku s poverjeništvom UJU. Med tečajem je bilo prirejenih, več eks* kurzij pod vodstvom predavateljev. Slušatelji so posetili pod vodstvom ing. iPremelča obrat Kranjske industrijske družbe na Savi in na Jesenicah, rudarski elektrotehnični in mehan* sko*tehniški institut univerze v Ljubljani in tobačno tovarno. Pod vodstvom ing. g. Trea so ogledali pa!ačo »Vzajemne zavarovalnice« in pivovarno »Union«. Prihodnje leto, v me* secu- marcu ali aprilu pa bodo potovali na Dunaj, da proučijo obrtno šolstvo naših so* sedpv Vodil jih bo direktor g. Jožef Reisner. V vseh treh mesecih tečaja je učiteljstvo živahno posvečalo pažnjo projektu novega zakona o obrtih in obrtnih nadaljevalnih šo* lah, pravilniku, potrebi preureditve učnega načrta za strokovne tečaje itd. V raznih de* batah in razmotrivanjih se je obdelalo mno* go važnih zadev. Tudi tov. Mencin Rudolf in bivši mariborski župan tov. Grčar Viktor sta v svojih govorih razbistrila in obdelala ta vprašanja, posebno glede organizacije obrtne» ga šolstva. Učiteljstvo je izvolilo svoj reprezentanc* ni odbor, ki je tolmačil težnje in želje tova* rišev pri raznih intervencijah, poslanstvih itd. Za predsednika je imenovalo marljivega tov. Hofbauerja iz Hrastnika, funkcijo tajni* ka pa je uspešno vodil agilni in neutrudljivi tov. Kristan Zmago iz Slov. Bistrice. Po uspešno dovršenem tečaju so prire* dili slušatelji poslovilni večer v kolodvorski restavraciji. Med povabljenci so bili inspek* tor odd. trg. in industr. kr. banske uprave g. Prešel M. kot zastopnik banske uprave, di* rektor g. Reisner J. s profesorskim zborom, tov. Rudolf Mencin in načelnik g. Ludvik, Prvi je nazdravil tov. Lojze Hofbauer, za uči* telje iz Savske banovine pa tov. Dolfe Zajec. Govorili so še direktor g. Reisner, inšpektor g. 'Prešel in učitelj Završnik. K vzdrževanju uspelega tečaja je prispe* vala banska uprava dravske banovine, zbor* mca TOI in urad za pospeševanje obrti, za kar se jim učiteljstvo tem potom najiskre« nejše zahvaljuje. Apel na tovariše — po gasilskem kongresu. Kdo ni čital časopisov ob priliki gasil* skega slavja v Ljubljani? Gotovo so ga ob* hajala čuvstva zadovoljstva in ponosa. Da, res ponosna mora biti zemlja slovenska, po* nosna naša domovina na prostovoljno voj* sko, katere delegati so 3. avgusta preplavili stolno Ljubljano in manifestirali, skupno z južnimi brati, z odposlanci petih nam prija* teljskih držav, za vzvišene gasilske ideje. Ca. 10.000 gasilcev je korakalo skozi Ljub* ljano... Ali vprašam vas tovariši, koliko je bilo med temi tisoči nas, koliko je bilo uči* teljstva? — To dejstvo me je privedlo do sklepa, da napišem nekaj vrstic. Bojim se, da se bodo nekateri posmehovali, drugi zo« pet odložili list, čim bodo prečitali uvodne vrstice. Naj bo kakorkoli, povedati hočem, kar sem sklenil. , Mnogokrat se slišijo iz ust tovarišev po« milovalne besede, češ, kaj počenjaš tam »za plankami«, da ne umrješ od dolgočasja! Pri« jatelj, če hočeš tolmačiti svoj poklic pravilno, če hočeš na drugi strani ustrezati zahtevam novega šolskega zakona, boš pač takoj na jasnem, kako široko polje ti je odprto, ko» liko dela te čaka na izvenšolskem terenu ... Ali si član Sokola kraljevine Jugoslavije, se li udejstvuješ v sadjarski in kmetijski po« družnici, ali prirejaš s krajevnimi diletanti igre, kaj je s čitalnico...? Nič? Potem si res pomilovanja vreden in lahko se ti zgodi, kakor zgoraj omenjeno, pa bodisi da službuješ v najlepšem slovenskem trgu. Ali ne bi hotel dati odziva glasu vesti, ki te kliče v gasilske vrste? Ali te ne ganejo vzdihi naroda, niti elementarne nezgode, da bi se odločil organizirati prostovoljno voj* sko gasilcev, kjer jih še ni, oziroma vstop-ti v že obstoječe društvo in dajati omahujočim, neodločnim dober vzgled? Exempla trahunt! Ali ne bi prevzel ene ali druge funkcije v dremajočem društvu in ga pognal kv:škj? Neoporečna je resnica, da je v pretežni ve« čini krajev učitelj edini, ki je zmožen vod« stva raznih organizacij. Tvoja moralna dolž* nost je torej poživiti zaspana društva, tvoja naloga je, ustanoviti društvo, kjer še ne ob* stoja. Narod je voljan sodelovati in te v deai podpirati, samo pokaži mu resno, nesebično voljo do dela, pokaži in dokaži mu, da hočeš s tem le njemu dobro. Apeliram zlasti na vas, mlajši tovariši, ki ste se že kot dijaki udejstvovali v raznih prosvetnih in telovadnih organizacijah, dalje na vas, ki ste kot mladi rezervni oficirji zmožni poveljevanja — saj bo tudi gasilstvo kmalu prevzelo vojaške komande — pojdite v gasilske vrste in pomagajte ljudstvu, ki vam bo hvaležno. Bodite uverjeni, da vam bo to mnogo pripomoglo težo sedanjega na* šega gmotnega položaja lažje prenašati, kajti krepila vas bo zavest, da imate narod za se* boj, da se tudi narod ne bo pomišljal zavzeti se za vas in se eventuelno tudi žrtvovati v vaš dobrobit. So pa nekateri, ki bodo ugovarjali rekoč: Gasilstvo je zastarela organizacija, naloge istega uspešno vrše zavarovalnice, ali —- ga* silci so le »žejogasci«... itd. Njirji pa kli« čem: Poiščite dnevnike izza kongresnih dni in sodite ali so one velike osebnosti, katere so zastopale na kongresu našo in tuje države, v svojih nazorih zastarele! Ali morete od katerekoli zastarele organizacije pričakovati impozantne Manifestacije, karšno je videla 3. avgusta Ljubljana? Ali so vsi tisoči član« stva toliko za duhom časa? Bi ne bilo sme« šno pričakovati od zastarele organizacije razvoja in napredka, katerega so ji razni slavnostni govorniki prorokovali "in želeli? Poiščite, tovariši, v časopisih govor,, katerega je naš stanovski tovariš Ljudevit Musek, šolski upravitelj v Št. Vidu pri Ptuju, oddržal v nedeljo 3. avgusta na slavnostni seji v dvo« rani ljubljanske univerze, prečitajte ga in sodite! — Velikih zaslug zavarovalnicam ni mogoče odreči. Ali kriza današnjih dni one« mogoča premnogim, da bi se"žavarovali vse« stransko. Kdo naj rešuje ljudi, živino, neza« varovane premičnine? Kdo naj ob povodnjih črpa vodo iz kleti, shramb in podzemskih stanovanj? Tukaj zavarovalnica odpove. — . Odgovor na tretji očitek pa bodi: Pojdi in stori, da »žejogasci« za vedno izginejo iz po« vršja. Ideje gasilstva so tako vzvišene, naloge istega tako plemenite, da poštenega človeka srce boli ob raznih pikrih in umazanih žaljiv« kah, ki padajo na račun gasilskih društev-Žalostna resnica je, da imajo vodstvo mno« gih naših podeželskih društev v rokah ljudje, sebičneži ki se hočejo na račun dobrodelnega društva okoristiti. Ven s takimi! Tu si zopet poklican ti, dragi tovariš, da kot državni uradnik, kot kulturni delavec v kraju pre« prečiš vsako izkoriščanje javnosti in okori« ščanje posameznikov. Nastopi energično in pokaži, da si poleg svojega vzgojiteljskega poklica tudi čuvar javnega imetja! Vsi bije jo po nas, še celo taki, ki bi mo« rali in mogli težkoče našega stanu objektivno presojati, ter nam predbaciva 365 prostih dni v letu. (O tem bi se dalo govoriti!) Ali pustimo to! Dajmo in pokažimo, da znamo naših 365 prostih dni bolje izkoristiti v prid ljudstva, kakor baš oni širokoustneži. Le za« vednost in požrtvovalnost učiteljstva bosta mogli naš ugled in naše stališče med naro« dom dvigniti do one višine, katera je za pro« cvit naš in ljudskih mas neobhodno potreb« na. Kadar bo narod videl v šoli kulturno in prosvetno ognjišče, ne le za svojo deco, am« pak za vsakoga, kadar nas bo smatral za svoje voditelje, svetovalce in pomočnike, ta« krat bodo sigurno tudi na merodajnih me« stih upoštevali in priznali naše zasluge, ter nam izboljšali gmotni položaj, za katerega se že tako dolgo brezuspešno borimo. Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi.. Janko Prislan. učitelj in gasilec. LISTNICA UREDNIŠTVA. —lu Mednarodni akademski misijonski kongres — zborovanje učiteljev m učiteljic. Zadevno vabilo in notica ni izpadla v zadnji številki iz kakih načelnih uredniških ozirov, temveč se je zgodila ta neljuba pomota zgolj pri tehniškem urejevanju gradiva za list, kar prosimo, naj vzamejo prizadeti na znanje. Nove knjige. —k Aleksander Neverov: »Taškent, kru« ha bogato mesto«, znamenita povest iz dni velike lakote na Ruskem, je izšla v založbi uprave kulturnega mesečnika »Svoboda« v Ljubljani. Povest je pisana krepko in je za» slovela že po vsem svetu. To je povest, ki jo pripoeduje Neverov krepko in krasno. Cela snov je napeta, polna dramatike in literarno znameniti dokument. Prevod je oskrbel Iv. Vuk. Knjiga je lepo opremljena v 'kartonskih platnicah in stane 17 Din, v platno vezana 28 Din. Dobi se pri založniku: Uprava me» sečnika »Svoboda«, Ljubljana (Delavska zbor» niča) in v vseh knjigarnah. MALI OGLASI Obiskovalce teoretično praktičnega pevs skega t V «> I> K - DOMŽALE. PODRUŽNICE I IV K K L A I) I S t' A V MAKI H OKU I \ IV 4» V E !H SADI Primerna ter koristna darila TELETROOTOA so samo Gritzner in Adler šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj URANIA. Najboljši materij al in lepa opiema samo pri JOSIP P ET ELI NC, LJUBLJANA Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učlteljstvo poseben popust. BBüBBBBBBfl@BaBBflBBÜBBBBBBBBflBBS»BH Vsem šolam in krajnim šol. svetom oferiram amerikansko prašno olje S brez du*a, znamke HYGiEN , g oljnati karbolinej in karbolno kislino po najnižjih cenah in vsako količino H Avgust Žiahtič [ ■ ■■■ razpečevalec amerikanskih mineralnih produktov HSB Maribor, Grajski trg štev. 1. Oblaiiinica „ILIRIJA" vodi! I ievSie. na obroke. Da ndovoljimo željam naših Htr»nk, smo ustanovili novi oddelek za Poleg vseh oblačilnih »rtiklov boste lahko dobili pri nas damske. moške In otroške čevlje prvovrstnih kvalitet Oblaiilnica „Ilirija" LJUBLJANA, Mestni trg 17/1. Telefon 28-25. Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6 naznanja otvoritev preurejenih poslovnih prostorov in se priporoča vsemu učiteljffvu za obisk Telefon štev. 33-97 — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani štev. 10.761 i L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRO št. 15 DEŽNIKI Na malo. Na veliko. VtiMMvljn» M* 1839. T»l»/»n ¡t«a. 1J8S. Pozor lovci! Za lovsko sezijo nudi puškar-na F. K. Kaiser, Ljubljana: _ Nove vrste lovske patrone ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ znamke„R" basane z nemškim Hasloch brezdimnim smodnikom in v zalogi bodo ,Geco" patroni z nemškim Rohtweilskim smodnikom. »r ^ m ö » S »rB» « r'Sps C z* S Z »» Priporočamo tvrdke, ki inseríraío v našem olasilut Ugodnost! Damske galoše . . 70 Din Moške galoše ... 75 Din Damski snežni čevlji 100 Din Moški snežni čevlji . 110 Din Mestni trg 26 * Stritarjeva ulica 3 mmmmmmmmmmmmmi mmmmmmmmmmm\ sr Šolske zvezke, splsovnice, pisanke, risanke vteh vrst izdeluje v lastni tvornki in priporoča Učiteljska tiskarna v Ljubljani Proda/a jih v korist mUčiteljskega domaf v Mariboru in mUlitelj*kega doma" v Ljubljani BBBBBlüBBB^BüBBUB&BBISBBBBBBBB