V e s 111 i k. Cesar Franc Jožefova ustanora za nčiteljske sirote na Kranjskem: Gospod Konrad Barle, učitelj na Robu pri Vel. Lašičah za t. 1. 1*20 gld.; g. Josip Pintar, učitelj v Tunjicah, za 2. polletje t. 1. 1*20 gld.j č. g. Fr. Rajčevič, bivši katehet v Vipavi, sedaj kurat v Trnji na Pivki, za zadnje četrtletje t. 1. 3 gld. Tovariš iz Vipave nain piše o tem e. gospodu: »Blaga duša, uzor kolegijalnosti, postrežljivosti in strpljivosti; da bi le vsi njegovi stanovski tovariši taki bili, potetn bi gotovo ne bilo prepirov, kakoršni se pojavijajo posebno zadnji čas." G. Ivan Kambič, učitelj v Ustiji, za 2. polovico t. 1. 1*20 gld.j g. Jakob Furlan, učitelj v Ljubljani, za tekoče leto 3*60 grld.; g. Mihael Debelak, učitelj v Kovorji, za tekoče leto 2*40 g"ld.; g. M. Jezernik, učitelj na Kalu (Bransko) za tekoče leto 1*20 gld:; gdč. Dolinar Ivanka, učiteljica v Višnjigori, za tekoče leto 2*40 gld.; g. Gangl Engelbert, učitelj v Ljubljani, za tekoče teto 5 gld.', gosp. Krulec Ivan, učitelj v Ljubljani, za tekoče leto 3 gld.; učiteljski zbor rnestne slovenske dekliške šole v Ljubljani za 4. četrtletje t. 1. in sicer: gospa Moos J. 1*50 gld.j gdč. VVessner M. 0-90 gld.; gdč. Zupan N. 1*20 gld.; gdč. Marout M. 0-90 gld.; gdč. Borovsky E. 0-90 gld. ,• gdč. Zeme Fr. 0-60 gld.; gdč. Praprotnik J. 0*60 gld.$ gdč. Gusl E. 1*20 gld.; učiteljski zbor tnestne nemške dekliške šole v Ljubljani za 4. četrtletje in sicer: gdč. Konschegg Fr. 1*20 gld.j gdč. Raunacher E. 1*20 gld.; gdč. Illerschi tsch Fr. 0-90 gld.j gdč. Golf Kl. 0*90 gld. j gdč. Naglas J. 0-90 gld.; gdč. Bauer Al. 1-50 gld. Učiteljski konvikt: G. Josip Sedlak, nadučitelj v Loškem potoku, nabral v veseli družbi 12 K$ g. Dragotin Žagar, deželni blagajnik 4 K; č. g. Fr. Rajčevič, kurat v Trnji 4E; gdč. Avgusta Mattanovič, učiteljica v Postojini, nabrala za Miklavževo darilo 10 K; g. Fr. Koy, trgovec v Travniku, po g. A. Gvar-u 10 K (ta svota je po pomoti v predzadnji številki izostala, dasi je v blagajniški knjigi zabilježena); gospa Moos J. 1*20 K; gdč. Wessner M. 1*20 K^ gdč. Zupan N. 1-20 K; gdč. Marout M. 1-20 K; gdč. Zeme Fr. 1-20 K; gdč. Gusl E. 1-20 K. Vabllo na narocbo. Klerikalna gonja na naš Ust se je že začela. Badi bi list uničili ter preslepili slovensko učiteljstvo z zabavljanjem in obrekovanjem našega lista in njega urednika. Upamo pa, da se slovensko učiteljstvo ne bode dalo ugnati v kozji rog ter postalo slepo orodje klerikalcev, s katerim bi udrihali po šoli in učiteljstvu. Nadejamo se, da se bode z novim letom vse*) slovensko učiteljstvo oklenilo nasega lista, v katerem bodemo nevstrašeno branili novo šolo ter se potegovali za pravice Ijudslcih uciteljev. „ Učiteljski Tovariš-' bode tudi v novem letu izhajal dvakrat na mesec za 3 gld. na leto in če bode imel dovolj gmotne podpore, v večjem obsegu. Zastale naročnike prosimo, da čimpreje poravnajo svoj dolg, oziroma vsaj naznanijo našemn upravništvu, kdaj in kako bi jim bilo mogoče dolg poravnati. Za novo leto pa prosimo, da nam vsakdo, komur je količkaj mogoče — pošlje vsaj polletnu naročnino naprej. Cimbolj bode list gmotno podpiran, tem laglje in tem krepkeje bode izvrševal svojo nalogo po geslu.Ne nazaj, ne navzdol, ampak naprej in navzgor! Družbe st. Cirila in Metoda vžigalice so izšle. Zaklopnicam narodnih barv je napis: Vžigalice .Družbe sv. Girila in Metoda v Ljubljani". Blago je izborno, cene pa iste, kakor drugirn vžigalicam. Zaloga je samo v trgovini Iv. Perdana v Ljubljani. Ob enem so p. n. občinstvu na razpolago svinčniki naslovljeni: Svinčnik BDružbe sv. Girila in Metoda v Ljubljani". Narejeni so v raznih barvah in po raznih cenah iz najboljšega materijala. Zaloga je le pri Jos. Petriču, trgovcu v Ljubljani, Kolodvorske ulice. — Tovariši! Kupujte in zahtevajte saino takih domačih vžigalic in svinčnikov. S tem ne razširjate samo slovenskega irnena, ne dobivate sarno dobrega blaga, ampak s tera podpirate tudi družbo sv. Girila in Metoda. *) Upamo, da se nam pridružijo tudi štajerski in primorski tovariši. Uredn. Novosti. Narodna šola družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Rupertu pri Velikovcu. Poranoženi ponatis iz BMira". Izdalo in žaložilo uredništvo ,Mira". Cena 10 kr. V Celovcu 1896. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja. — Priporočamo knjižico teinbolj, ker je čisti dohodek namenjen v dober narnen. ,Je zmota kratka, dolg je kes:" Iz nesrečneževega dnevnika slovenskemu ljudstvu v pouk priobčil F. Prlek. Samozaložba. Cena 15 kr. s poštnino. Tiskarna Dolenc, Trst 1896. Vsebina je zelo poučljiva, zato knjižico prav toplo priporočaino. w(xloria in excelsis Deo" je naslov novemu delu g. Ign. Hladnika, v katerem nam podaja troje lepib božičnih napevov za solospeve, inešan zbor in spremljevanje orgelj, ter ofertorije za Sveti dan, praznik sv. Štefana, Novo leto in sv. Tri Kralje. Le-ti napevi in ofertoriji so jako melodijozni, za cerkve dostojni in za pevce ne težavni, zatorej jih vsem cerkvenim zborom prav zelo priporočamo. Dobe se pri skladatelju v Noverninestu, Dolenjsko, po 50 kr. iztis. Več iztisov cenejše. Deželni šolski sret je v zadnji svoji seji dovolil po 50 gld. za šolske vrte v Senožečah, v Boštanju, v Dupljab, na Baiju, v Zgornjih Pirničah, v Dol. Logatcu, v Žužemberku, v Breznici, v Radovljici in v Lienfeldu, po 25 gld. pa za šolske vrte v Velikih Lašičah, v Šmarjeti, pri D. M. v Polju, na Uncu, na Črnein vrhu, v Boh. Bistrici, na Belipeči v Gatežu pri Novemmestu, v Trzinu, v Adlešičah, v Štreklovcu in v Vremu, ter imenoval učitelja v Godoviču g. Antona Likozarja naučkeljem v Preserju in g. Franca Čuka stalnim učiteljem na Ostrožnem brdu. — G. Avg. Šabec, podučitelj na Humu na Štajerskem, je inienovan učiteljem na c. kr. rud. šoli v Idriji. Razširjenje I. mestne deške petrazredne ljudske šole. Vsled utelovljenja Vodmata k ljubljanskemu rnestu, naraslo bode v Ljubljani — kar se samo po sebi urneje — tudi število šolskih otrok, in to zlasti pri gori imenovani mestni šoli. Mestna občina bode zbog tega, kakor se nain javlja, to šolsko poslopje primerno razširila, oziroina jeden del dogradila. Jezuitska morala. V 23. štev. našega lista smo pisali: Klerikalizem deluje po jezuitskem načelu, da je narnreč dovoljeno vsako. tudi še tako krivično sredstvo, da le doseže svoj namen. Pozvani smo, da naj povemo, kedo je to pisal in čč. gg. bogoslovci so razpisali še celo 1000 K nagrade, če jim to dokažemo. No, prepričani smo, da nam nagrade ne bodo izplačali, čeprav irnamo dokaze v rokah. Evo jih: To devizo jezuitskega reda je pisal v sredi 17. stoletja preučeni in kaj glasoviti jezuit Armin Busembaum. Cujmo, kaj piše Brockhaus o njem: B. geb. 1600 zu Notteln in Westfalen, lehrte seit 1640 zu Koln die Moral, wurde spater Rektor des Jesuitenkollegs zu Miinster und starb dort 31. JŁnner 1668. Benihmt ist sein Handbuch der Moral, .Medulla*) theologiae moralis" (Miinst. 1645), das, allgemein in den Seminarien der Jesuiten gebraucht, in inehr als 70 Auflagen (neuerdings Lowen 1848) erschien. Der Jesuit Lacroix ervveiterte es auf acht Octavbande (Koln 1716—33); init neuen Zusatzen versahen es die Jesuiten Montausan (2. Bde., Lyon 1729), Alfonso Signori (3 Bde., Rorn 1757) und Zaccaria (3 Bde., Vened. 1761). Das Werk vvurde in Frankreich und Oesterreich verboten. Als Damiens Mordversuch auf Ludwig XV. (1757) den Jesuiten zur Last gelegt und aus Lacroix' Ervveiterung der -Medulla" nachgevviesen wurde, d a s s die Moral der Jesuiten unter Umstanden den Konigsmord gestattete, 1 i e s s das Parlament von Toulouse das Werk offentlich verbrennen. Hierauf schrieb der Jesuit Zaccaria eine Vertheidigung B. s. Doch auch diese ward vom Parlament verbrannt, worauf der Jesuit Franzoja zu Padua eine neue herausgab (Bologna 1760). Ta tolikrat ponatisnjena jezuitska knjiga ima v izdaji z 1. 1701 lib. IV. cap 3. te-le zanimive besede: ^Cum flnis est licitus, etiam media sunt licita" in s terni besedaiui podpiramo svojo trditev. Dalje je jezuit Garamuel trdil, da ne stori nikakor smrtnega greha, kdor lažnjivo obrekuje, če si s tem ohrani svojo čast. Dlje se ne boderno spuščali v to pravdo, ker sklepate vse z vero. Le še čč. gg. bogoslovce moramo spraviti iz zadrege zaradi obljubljenib 1000 kron. Glasoviti jezuit Escobar uči namreč: .Obljube nikakor ne zavezujejo, kedar človek nima takrat, ko jih stori, namena, da bi jih izpolnil. Tega namena ne sme iineti, naj bi storjeno obljubo potrdil tudi s prisego ali pa s pisano pogodbo, v takem slučaji naj le pravi samo: Storil jo bom, a misli naj, da jo bode storil, če ne premeni volje (če se inu drugače ne zljubi) kajti s tem se ne rnisli oropati svoje slobode." *) mozeg, jedro Escobar navaje še druge slučaje ter izrečno pristavlja ,,omnia ex Molina et aliis," kar očitno spričuje, da so mnogovrstni in kaj slavni očetje jezuitje tako učili in ravnali. Deutsch-osterreichische Lehrer-Zeitung klerikalcem silno preseda. Ni jim po volji, da tudi mi marsikako dobro jedro in marsikak nauk glede šole in učiteljstva posnamemo iz tega lista. No, če bodo tako občutljivi zaradi tega prvega in najboljšega avstrijskega učiteljskoga lista, bodo imeli še večkrat priliko, se zaganjati v nas. Najboljši dokaz, da piše imenovani list v siaislu avstrijskega učiteljstva, je 10.000 naročnikov. Tudi slovenskemu učiteljstvu ta list kar najtopleje priporočamo. Naroča se na Dunaju V./2 Diehlgasse 52, izhaja dvakrat na mesec v veliki obliki ter stane samo 2 gld. na leto. Seveda, marsikomu bi bilo gotovo ljubše, ko bi mi iskali svoje vire v na Tirolskem izhajajoči .Kathol. Volsschule", ki je prinesla nedavno to-le vsebino: 0 Jesu Herz! — Das Herz Jesu und die Schule. — Der Lehrer als Ghorregent. — Die Herz Jesu — Bundesfestrnesse. — Mittheilungen. — Verschiedenes: Das heiligste Herz Jesu und die Kinder. — Herz Jesu Bundeslied. — Ins Stammbuch. — Beilage: Gebet zur Erneuerung des vaterlandischen Bundes mit dem gottlichen Herzen Jesu". — Nimamo nič zoper take članke, a v učiteljski list vendar ne spadajo; to nam bode gotovo vsak paineten človek priznal; kaj tacega je rnogoče le na Tirolskem, kjer zdihuje ubogo učiteljstvo v klerikalnih sponah ter prosi pomoči in rešitve. Na napad na našega urednika zaradi članka ,Naš sovražnik" le par besed. Gospodje ki tako bahato bijete na prsa ter skušate s tem, da bi pobili urednika, preslepiti slovensko učiteljstvo ter je izvabiti na svojo stran, zakaj ste pa namenoma prezrli pod tem člankom stoječo rimsko številko I.?! Danes vidite pod člankom ,,Naš sovražnik" številko II. Iz tega lahko sklepate, da bodemo prijavili več člankov pod tern zaglavjem ter slovenskemu učiteljstvu odkrili želje klerikalizma. Da pa bolje podkrepimo te članke, bodemo v jednein tudi natančnopovedalivse vire, dase slovensko učiteljstvo prepriča, da tacega mnenja ni le urednik ,Učiteljskega Tovariša", ampak, da tako sodi in misli vse avstrijsko učiteljstvo. Prav ti viri bodo najboljši dokaz, da avstrijsko učiteljstvo drugih kronovin bije že dlje časa boj z našim sovražnikom ter da smo slovenski učitelji zadnji ^pricapljali" za njimi. In če govorimo zadnji čas tudi slovenski učitelji klerikalizmu tako naravnost v obraz, temu ni kriv ne naš list, ne njega urednik in ne slovensko učiteljstvo, ampak uzrokov iščite v lastni stranki. Potrkajte torej sami sebe na prsa, kajti na vas lete Gothejeve besede: ,,Die ich rief die Geister!" Prošnja. Vse čč. gospode tovariše prav uljudno prosimo, naj pri svojih znancih in prijateljih delajo na to, da se odkupijo novoletnih voščil našemu društvu v korist z 1 K. Imena se bodo objavila v naših dnevnikih, ki nam bodeta — tako upamo — drage volje prepustila toliko prostora. Odbor društva za zgradbo učiteljskega konvikta. Razinger-ŽumroTe stenske table bodo po novein letu na novo izišle. Enjižnica za mladino. Snopič 22—23. ,V domačem krogu". Zbirka pesrnij in povestij za mladino. Izvirno spisal ali na podlagi hrvaških, italijanskih ali nemških izvirnikov priredil Janko Leban, nadučitelj v Trebelnem pri Mokronogu. Zbirka obsega 16 pesmij in 16 povestij, katere bode naša mladina gotovo z velikim zanimanjem čitala. Zbirka dela zajedno tudi vso čast marljivemu mladinskemu pisatelju g. Janko Lebanu. Snopič 24. izide šele v prosincu, ker ga ne bo mogoče dogotoviti v grudnu radi obilega dela v tiskarni; razpošlje se 20. prosinca z datumom 31. grudna. Izdateljstvo javlja zajedno: Naročnine za prihodnje leto ni treba pošiljati. kajti po sedanjem stanju tega podjetja se mora .Knjižnica za mladino" ustaviti, vsaj začasno. Lanski deficit se letos podvoji, zato ni mogoče nadaljevati s -Knjižnico". Letos je došlo v vsem skupaj 1555 gld. 71 kr. Natančen izkaz do 31. grudna se preloži 24. snopiču, da ne bo o tern kakega dvoma. Izdatki pa so narasli — vštevši lanski deficit — že do sedaj na 2858 gld. 24 kr.; do konca leta pa narastejo še za dva stotaka in — ako se izplačajo vse dolžne pisateljske nagrade — tudi še za 500 gld., torej do 1800 gld. deficita. Seveda je prav lahko mogoče v kralkem pokriti ves deficit, kajti izdajatelj ima v zalogi še okoli 15.000 trdo vezanih snopičev. Ali naj vsa ta množica knjig splesni v shrambah, ali naj se morebiti celo ta ogromna zaloga še pomnoži z nadaljevanjem ^Knjižnice" ? V prvi vrsti je pač potrebno, da gre vsaj polovica teh knjig mej mladino, kateri so namenjene. Ako se pomisli, da je vseh šol na Slovenskem nad 1000, tedaj se je treba kar čuditi, kako je sploh mogoča tolika brezbrižnost do podjetja, o katerem se je govorilo pred ustanovitvijo že desetletja. Govorilo se je veliko, dokler ,,Knjižnice" še ni bilo, storilo se pa ni ničesa, ko je začela izhajati, kajti koncem drugega leta ima ..Knjižnica" bornih 500 naročnikov, t. j. na vsako drugo šolo pride šele jeden iztis, namesto da bi imela vsaka šola najmanj po dva. Kaj je uzrok temu žalostnemu pojavu? Na to vprašanje naj odgovori vsakdo sam, kakor ve in zna. Proti-klerikalna izjara. Za zgornje avstrijsko uditeljstvo se je dne 18. listopada t. 1. v Lincu izdala naslednja protiklerikalna izjava. Iste se je udeležilo okoli 1200 oseb pod predsedstvom namestnika deželnega glavarja g. Dierzer-ja. Govorili so deželni poslanci dr. Karl Beurle, dr. Jager, Boheim, učitelja Schogl in Fischer ter linški župan in deželni poslanec Pocke, na kojega predlog se je naslednji sklep soglasno sprejel. ^Zbrani naglašajo glede v novejšem času se ponavljajocih klerikalnib napadov na prosto šolo, na prostosti našega šolstva trdno držati ter uvidijo zagotovilo in poroštvo za njo v prostem iu neodvisnern stanji zvestega in vestnega uditeljstva; zato odlodno zavračajo vsa ona krividna in neopravičena oditanja, katerirn je bilo uditeljstvo gorenje avstrijsko od strani raznih prvakov klerikalne stranke v njenern časopisju poslednji das izpostavljeno in zagotavljajo, uditeljstvo najtoplejih simpatij vseb svobodno-misledih mož ; priznavajo tudi izrečno, pravico prizadevanja uditeljstva po zboljšanju gmotnega stanja, po napravi postavnlh dolodb o njihovem premeščenji, kakor o službeni pragtnatiki. Zavarujejo se kondno z vso odlodnostjo proti temu, da bi se uditeljena, kakor si bodi, kratile potitidne pravice. Skupščina izreka preprjčanje, da bodo poslanci deželnega glavnega mesta in mesto Urfahr, kakor tudi vsi drugi svobodno misleči poslanci v tem smislu v gornje avstrijskem deželnem zboru delovali." To je moška in odlodna beseda. Uditeljstvu, ki ima tako navdušene zagovornike za sabo, se ni bati klerikalnih naskokov. Slovenski uditelji smo tudi pričeli boj proti klerikalizmu. Trdno pridakujemo od naših svobodeno misledih in naprednih strank, da pozivljejo somišljenike svoje na odloden odpor klerikalnih napadov na slovensko učiteljstvo ter dajo tem napadom in hujskanju odgovor, jednak gornji izjavi. Prosimo! Učiteljski glasori. Ljubi prijatelj! Dobrojihzavračaš Le tako pogumno naprej! Izjave učiteljskih društev me jako vesele. Tudi jaz bi rad podpisal, se ve, z obema rokaina, kako tako izjavo. Dragi! Ta inožata odločnosl .Tuvaiiševa" ine srčno veseli toliko bolj, ker vidim v njem oditno pospeševanje našib teženj; v tein se odpirajo oei tudi oniiu tovarišem, ki do sedaj niso vedeli ali uineli »kaj je kleiikalizem". Kakor ,Uditcljski Tovariš**, rečem tudi jaz: ,Klobuk z glave pred praviin duhovnikoin, spoštujeino jili"* —a— proti oznanjevalcern klerikalizrna, proti zatiralcem učiteljstva postopati je treba tako, kakor to stori vrli .Tovariš". Ž njimi mir sklepati, bi se reklo odrekati svojidasti. Le v ogenj z klerikalizmom, dokler ne postane pepel, iz katerega naj zraste mila rožica boljše bododuosti našega stanu. Kaj poučljivo struno je prijel ^Tovariš" za one učitelje, kateri niso znali ločiti vere od klerikalizina. Vsi ti aiožički bodo v kratkem naši, saj jitn je /Fovariš*' povedal, dn imarno tudi duhovnike, ki niso klerikalci. Dragi! Dovolj iinamo orožja, s katerim bouio lahko potolkli ljutega sovražnika. Saino inoja maienkost irna dokaz-tnih in resnih stvari premnogo, katere so v stanu pomagati k razkrinkanju hudobnega klerikaliznia Pa o teiii drugič kaj več. Prav iz srca me je razveselilo, da je vrli ,Tovariš" malo pokrcal g. Petra in njegovo povest. 0 tej stvari bi se dalo še innogo povedati. — Oni sovražni duh klerikalizma preganjal je tudi mene. Gospodje so me razkridali po vaseh in po vseh hišah, da ne verujein v Boga i. t. d. Ko seia se nastanil v svojem stanovanji, so verne ženice skrivaj pogledavale pri oknu, kakšne malike imaiu obešene po stenah. Zaeudene pa so bile, videč podobe sv, Trojice in žalostne Matere Božje ter se prepridale, da so moji obrekovalci lagali. Tako je, vidiš dragi prijatelj. Zdaj pa iinam g. kaplana kateheta, pred katerim se lahko odkrijem, mož stoii svojo dolžnost in respektuje učiteljstvo. Vso dast mu, kakor tudi d. g. župniku, ki je kaj prijazen gospod. Jaz sem se tukaj že dobro privadil — a — postarati se ne mislitn tu; potrpel bom kratek čas, ter se potrudil z mladeniško ljubeznijo v šoli in zunaj šole, da pokažern svetu, kako zlobni so bili oni, ki so me preganjali. J. J. Tovariš iz kamniškega okraja nam piše, da se popolnoma strijna s postopanjem ,Udit. Tovariša" napram ^Pons asinorovcem" ter nas pozivlje, da hodimo po tej poti tako krepko in odlodno naprej. V jednakem smislu se nam piše tudi iz ljubljanske okolice. Epour si muove. Deželni šolski svet kranjski je opozoril šolska vodstva na J. Dirnnikove »Pripovedke iz avstrijske zgodovine" za šolarske knjižnice.