NAPIS NAD ČLANKOM 46 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2019 kot dopolnilna dejavnost na kmetiji IZVLEČEK V Sloveniji ima izobraževanje na kmetijah že zelo dolgo tradicijo, a so ga kmetje dolgo opravljali prostovoljno. V zadnjem času pa je ta dejavnost tudi zaradi spodbud politike razvoja podeželja začela pridobivati pomen. V prispevku preučujemo razširjenost dopolnilne dejavnosti svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetijah ter analiziramo delovanje kmetij, ki izvajajo pedagoške programe za predšolske in osnovnošolske otroke. Ključne besede: geografija podeželja, kmetijstvo, izobraževanje, dopolnilne dejavnosti na kmetijah, učne kmetije. ABSTRACT Provision of educational services for educational institutions as a supplementary activity on farms Education on farms in Slovenia has a very long tradition, but Slovenian farmers carried it out voluntarily for a long time. In last time, this activity started to gain importance because of stimulations of rural development policy. This paper examines the prevalence of the supplementary advisory and training activities in relation to agricultural, forestry and supplementary activities on farms and analyzes the functioning of farms that carry out pedagogical programs for pre-school and primary school children. Key words: rural geography, agriculture, education, supplementary activities on farms, didactic farms. Izobraževalne storitve za vzgojno-izobraževalne ustanove GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2019 | 47 DOPOLNILNA DEJAVNOST - IZOBRAŽEVALNE STORITVE Avtorica besedila: MAJA SIRŠE, mag,. prof. geografije in zgodovine Osnovna šola Šenčur, Pipanova cesta 43, 4208 Šenčur E-pošta: maja.sirse@os-sencur.si COBISS 1.04 strokovni članek S lovensko kmetijstvo se zaradi nekonkurenčnosti in kapitalske šibkosti že več desetletij sooča s številnimi izzivi, zaradi katerih je čedalje več kme- tijskih gospodarstev prisiljenih v iskanje različnih alternativnih virov dohodka za zagotavljanje njihove gospodarske, socialne in finančne stabilnosti (Klemenčič, Lampič in Potočnik Slavič 2008). Med najpogosteje uporabljeni- mi mehanizmi dodatnega zaslužka na kmetijah so dopolnilne dejavnosti, ki so eden od načinov spodbujanja podjetništva na podeželju. T ako se je leta 2016 na 3954 kmetijah izvajalo skupno 14.671 dopolnilnih dejavnosti, med katerimi so prevladovale storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, predelava kme- tijskih pridelkov, dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, in turizem na kmetijah (Register dopolnilnih dejavnosti … 2018). V zadnjih letih pridobivajo pomen zlasti proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov energije, prodaja na kmetijah ter svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetij- sko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo (Potočnik Slavič in sodelavci 2016; Register dopolnilnih dejavnosti … 2018). Nudenje izobraževalnih storitev kot dopolnilna dejavnost na kmetijah Tuji avtorji (Bickel 2014; Kmita Dziasek 2017) izobraževanje na kmetijah obravnavajo kot obliko izobraževanja na prostem, ki omogoča spoznavanje kmetijske dejavnosti, vsakdanjega življenja na kmetiji, večnamenske vloge kme- tijstva (na primer trajnostnega kmetijstva, lokalno pridelane hrane), kmečke kulturne dediščine, tradicionalnih poklicev in podobno. Namenjena je razno- likim ciljnim skupinam (otrokom, mladostnikom, študentom na praktičnem usposabljanju, odraslim, družinam …). V prispevku za kmetije, ki pridobivajo dohodek tako iz primarne kmetijske dejavnosti kot z registrirano dopolnilno dejavnostjo, ki temelji na didaktičnih pristopih v obliki različnih izobraževal- nih programov, uporabljamo izraz učne kmetije. Obiskovanje vrtčevskih in osnovnošolskih učencev bližnjih kmetij ima na Slo- venskem že dolgo tradicijo, le da so kmetje to dejavnost dolgo izvajali pro- stovoljno. Nudenje izobraževalnih storitev je predvidevala že Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji iz leta 2001 kot »Drugo izobraževanje na kmetijah, povezano z dejavnostjo na kmetiji« (Ured- ba o vrsti … 2001). Od takrat dalje je pod različnimi poimenovanji vključeno v zakonodajo, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetijah. V trenutno veljavni uredbi se uvršča med dopolnilno dejavnost svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetijah, ki obsega (Ured- ba o dopolnilnih … 2015): 1. svetovanje o kmetovanju, 2. organiziranje delavnic in tečajev, 3. usposabljanje na kmetiji, 4. prikaz del iz kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti ter 5. svetovanje in prikazi iz kmečkih gospodinjskih opravil. 48 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2019 DOPOLNILNA DEJAVNOST - IZOBRAŽEVALNE STORITVE DOPOLNILNA DEJAVNOST - IZOBRAŽEVALNE STORITVE dejavnosti, kot sta turizem na kmeti- jah in socialno-varstvene storitve, zato smo podatke o delovanju tovrstnih kmetij pridobili s pomočjo telefon- skega anketiranja nosilcev dopolnil- ne dejavnosti na kmetiji, spletnih strani kmetij in LAS-ovih katalogov. V anketiranje je bilo vključenih 60 kmetij iz petih statističnih regij ozi- roma 23-ih občin, ki so preučevano dejavnost vzpostavile s projekti LAS Društvo raznolikost podeželja, LAS Mežiške doline, TOTI LAS, LAS Ov- tar Slovenskih goric, LAS Posavje in LAS Istra v programskem obdobju PRP 2007–2013, ter naključnih 30 kmetij, ki so jo registrirale na lastno pobudo in so iz 6 statističnih regij oziroma 30-tih občin, kjer LEADER projekti niso potekali, saj smo težili k čim večji pokritosti celotnega sloven- skega ozemlja. Skupno je torej v anke- ti sodelovalo 90 nosilcev dopolnilne dejavnosti. kmetije – destinacije zelenega turizma (TOTI LAS) in Semena prihodnosti: spodbujanje podjetništva mladih (LAS Posavje). Rezultata naštetih in še ne- katerih projektov sta bila opolnomo- čenje 60-ih bodočih nosilcev dopol- nilne dejavnosti s pedagoškimi znanji, priprava pedagoških programov in promocijskega materiala z opisi kme- tij ter predstavitvijo programov (Sir- še 2018). Kljub projektom pa večina kmetij izobraževalne storitve izvaja na zasebno pobudo. Med njimi pre- vladujejo turistične kmetije, ki želijo zadostiti zahtevam gostov oziroma jih želijo čim dlje zadržati na kmetiji (Ci- gale, Lampič in Potočnik Slavič 2018; Sirše 2018). Metode dela Preučevana dopolnilna dejavnost na kmetijah je v Sloveniji slabo raziska- na. Avtorji so jo najpogosteje obrav- navali v sklopu ostalih dopolnilnih V drugih evropskih državah, na pri- mer Nemčiji, Italiji in Avstriji, je področje izobraževanja na kmetijah zelo dobro zakonsko urejeno, saj so natančno opredeljeni pogoji in zah- teve za registracijo. V Sloveniji je za registracijo potrebno zadostiti le po- gojem, zapisanim v Uredbi o dopol- nilnih dejavnostih na kmetiji. Ti po- goji so: določitev nosilca, zahtevana stopnja izobrazbe, omejitev največje- ga števila oseb na obisk in s kmetij- stvom povezana vsebina izobraževal- nih dejavnosti. Poleg naštetega je bilo z anketiranjem nosilcev te dopolnilne dejavnosti ugotovljeno, da morajo imeti kmetije urejen dostop, sanitari- je in garderobo, izdelan izobraževalni program, zagotovljen prostor za izva- janje pedagoških aktivnosti ter ustre- zno zavarovanje za primer poškodb obiskovalcev. Nudenje izobraževalnih storitev je ena izmed dopolnilnih dejavnosti, ki se je šele začela razvijati. Med letoma 2004 in 2011 je beležila velik porast, ki se je po letu 2013 nekoliko umiril. K razmahu so v veliki meri pripomogle spodbude politike Programa razvo- ja podeželja (PRP 2007–2013; PRP 2014–2020). V programskem obdo- bju PRP 2007–2013, zlasti med leto- ma 2008 in 2011, so lokalne akcijske skupine (LAS) izvedle več LEADER projektov, vezanih na tematiko uč- nih kmetij. Med njimi velja omeniti Razvoj ponudbe učnih in oglednih vse- bin na podeželju oziroma Dvig prepo- znavnosti in kakovosti učnih vsebin na podeželju (LAS Društvo raznolikost podeželja), Po znanje na kmetijo (LAS Mežiške doline), Učeče se kmetije (LAS Ovtar Slovenskih goric), Učne Slika 1: Prostorska razporeditev kmetij, vključenih v anketiranje (Sirše 2018). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2019 | 49 DOPOLNILNA DEJAVNOST - IZOBRAŽEVALNE STORITVE druge dopolnilne dejavnosti, v okviru katerih izvajajo izobraževalne storitve. Na podlagi tega sklepamo, da je izo- braževanja na kmetijah dejansko pre- cej več kot kaže uradna statistika. Razširjenost učnih kmetij v Sloveniji Trenutno je dopolnilna dejavnost svetovanje in usposabljanje v zvezi stvo, da so na delu anketiranih kmetij dejavnost formalno registrirali zaradi strahu pred težavami z inšpektorji oziroma »na rezervo«, a se v praksi z njo ne ukvarjajo, druga pa, da dejav- nosti nimajo registrirane, a jo vseeno opravljajo. To opravičujejo z manjšim številom obiskov na leto, zato je po njihovem mnenju ni rentabilno pri- glasiti, ali pa, da imajo registrirane Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz dveh sklopov: - v prvem, na katerega je odgovarja- lo vseh 90 nosilcev, smo preverjali obstoječe stanje preučevane dopol- nilne dejavnosti in vzroke za njeno morebitno opustitev; - v drugem smo želeli pridobiti po- datke o odločitvi za registracijo dopolnilne dejavnosti (leto vzpo- stavitve, lokacija, razpoložljivi viri), izobraževalnem programu (ponudba, obdobje sprejemanja skupin), ciljni skupini (starost, število oseb, oddaljenost), kanalih trženja in učinkih, ki jih ima dejav- nost na razvoj kmetije. Na ta sklop je odgovarjalo 41 nosilcev iz 9-ih statističnih regij in 36-ih občin, ki še aktivno izvajajo preučevano de- javnost. Z nosilci kmetijskih gospodarstev smo izvedli anketiranje, s katerim smo pridobili podatke o stanju pre- učevane dopolnilne dejavnosti na njihovi kmetiji ter vzroke za njeno morebitno opustitev. Med kmetijami, ki so dejavnost registrirale na zasebno pobudo, šolske skupine sprejema 22 kmetij; ostale izvajajo izobraževal- ne tečaje in delavnice iz osnovne ali dopolnilnih dejavnosti (o ekološkem kmetovanju, predelavi kmetijskih pri- delkov, tradicionalnih obrteh). Med tistimi, ki so dejavnost vzpostavile v sklopu pobud razvoja podeželja, jih je 36 že prenehalo z izvajanjem, nadalj- njih 5 jih sprejema skupine brez pri- glašene dejavnosti in le še 19 kmetij jo opravlja skladno s predpisi. Rezultati anketiranja so pokazali na obstoj dveh skrajnosti. Prva je dej- Slika 2 in 3: Primerjava razširjenosti dopolnilne dejavnosti svetovanje in usposabljanje na kmetijah, povezane s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetijah po občinah v letih 2011 (Potočnik Slavič in sodelavci 2012) in 2018 (vir podatkov: Ajpes 2020). 50 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2019 DOPOLNILNA DEJAVNOST - IZOBRAŽEVALNE STORITVE DOPOLNILNA DEJAVNOST - IZOBRAŽEVALNE STORITVE precejšnji finančni vložki, na drugi strani pa so zaslužki zaradi slabše obi- skanosti razmeroma majhni. Zato ne preseneča, da se za njihovo vpeljavo največkrat odločajo turistične kmeti- je, ki imajo večino od navedenega že urejeno. Nosilci so med negativnimi dejavniki izpostavili še nepoznavanje dopolnilne dejavnosti z možnostjo učenja na prostem tako med kme- ti kot zaposlenimi v osnovnih šolah, veliko odgovornost kmetov, saj je ver- jetnost poškodb na kmetiji bistveno večja kot sicer, ter pomanjkanje časa zaradi drugih kmetijskih opravil. Skupne značilnosti učnih kmetij v Sloveniji Z vidika bodočega vzpostavljanja uč- nih kmetij je pomembno poznavanje njihovega delovanja, razlogov za nji- hovo vzpostavitev, njihove ponudbe in kanalov oglaševanja. V splošnem velja, da se kmetje naj- pogosteje odločajo za dopolnilne dejavnosti na kmetijah zaradi go- spodarskih in socialnih razlogov. Z anketiranjem nosilcev dopolnilne dejavnosti na kmetijah se je izkazalo, vsej državi. Največje zgostitve so še vedno v predalpskih hribovjih, doli- nah in kotlinah (Škofjeloško in Pol- hograjsko hribovje, del Ljubljanske kotline, Pohorsko Podravje, Posavsko hribovje in Celjska kotlina), kjer so, zlasti v vzhodnem delu, k njihovemu večjemu številu pripomogli že ome- njeni LEADER projekti. Večje število kmetij z na novo registrirano dopol- nilno dejavnostjo je v Beli krajini ter obpanonskih (del Slovenskih goric, Dravinjske gorice) in obsredozemskih pokrajinah (Koprska brda, Vipavska dolina, Kras), kar se v precejšnji meri ujema z razporeditvijo podeželskih turističnih območij. Razloge za manjšo številčnost kmetij s preučevano dopolnilno dejavnostjo smo preverjali z anketiranjem njenih nosilcev, saj po našem mnenju najbo- lje poznajo dejansko stanje. Po mne- nju anketirancev (zasebna pobuda in pobuda LEADER) je med najpo- membnejšimi razlogi za neregistracijo te dopolnilne dejavnosti nerentabil- nost, saj so za ureditev infrastrukture (prostori, oprema, sanitarije, materi- ali) in zagotovitev varnosti potrebni s kmetijsko, gozdarsko in dopolnil- no dejavnostjo, kamor spadajo učne kmetije, med redkeje registriranimi dopolnilnimi dejavnostmi, saj jo je leta 2018 izvajalo le 496 kmetij v Sloveniji (Register dopolnilnih dejav- nosti … 2018). Kot so ugotovili Po- točnik Slavičeva in sodelavci (2012) se precejšen del te dejavnosti (ogledi kmetije in njenih značilnosti) najpo- gosteje izvaja na turističnih kmetijah, kot del negostinske ponudbe. Kmetije, ki se ukvarjajo s preučevano dopolnilno dejavnostjo, so razprše- ne po celotnem slovenskem ozemlju (sliki 2 in 3. Leta 2018 jih je bilo največ v občini Gorenja vas - Polja- ne (18), sledile so občine Črnomelj (12), Sežana in Slovenske Konjice (11) ter Maribor, Kamnik in Koper (10) (Ajpes 2018). V primerjavi z re- zultati raziskave, ki so jo izvedli Po- točnik Slavičeva in sodelavci (2012) lahko ugotovimo, da so se v zadnjih petih letih z izjemo alpskih pokrajin, dinarsko-kraških pokrajin jugovzho- dne Slovenije in obpanonskih gričevij (Slovenske gorice, Haloze, Lendavske gorice) tovrstne kmetije razširile po 0% 5% 10% 15% 25% 20% 35% 30% 40% 45% pobuda kmetijske svetovalne službe izognitev kazni dodatni vir zaslužka raba razpoložljivih virov (prostor, materiali itd.) racionalna raba človeških virov (izobrazba, znanja) uresničevanje podjetniških idej osebno zadovoljstvo Slika 4: Razlogi za registracijo preučevane dopolnilne dejavnosti na kmetijah (N=41) (Sirše 2018). Opomba: Anketiranci so lahko s seznama ponujenih izbrali do tri odgovore. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2019 | 51 DOPOLNILNA DEJAVNOST - IZOBRAŽEVALNE STORITVE zdravih obrokov in ozaveščanje o pomenu lokalno pridelane hrane, - prikaze vsakdanjega življenja na kmetiji v sodobnosti in preteklosti, spoznavanje običajev, - prenos tradicionalnih znanj, sezna- njenje s čebelarstvom ali gozdar- stvom, - tematske učne poti in športne ak- tivnosti ter - druge tematske delavnice, povezane z lokalnim okoljem, kot so spozna- vanje prsti in vodnih virov, geolo- ških posebnosti v bližini kmetije, ogled opuščenega rudniškega rova v okolici, spoznavanje kraškega sveta v opuščenem rudniškem rovu in podobno. Med nosilci je mogoče prepozna- ti tako mlajše (mlajši od 40 let) kot starejše kmete, vendar prevladujejo slednji. Med nosilci je izrazita pre- vlada žensk (65,9 %). Najpogosteje jim pri izvedbi programov pomagajo ostali družinski člani (partner oziro- ma otroci), le 14,6 % anketirancev tniškega varstva, oddaje prostorov do dodelanih izobraževalnih programov za vzgojno-izobraževalne ustanove, ki vključujejo delavnice ter organizacijo naravoslovnih in tehničnih dni. Nji- hovi izobraževalni programi, ki naj- pogosteje vključujejo ogled in pred- stavitev kmetije ter eno delavnico, so povezani s pridelovalno usmeritvijo kmetije: - predstavitev (ekološkega, biodi- namičnega, integriranega) načina kmetovanja in pomena trajnostne- ga razvoja, - oglede domačih živali, spoznavanje njihovih značilnosti, govorice in skrbi zanje, - prikaz in pomoč pri kmetijskih opravilih s tradicionalnim orodjem, - oglede in spoznavanje značilnosti zemljiških kategorij in rastlin, ki jih pridelujejo na njih, - zeliščarstvo (nabiranje in zdravil- nost rastlin, izdelava naravne koz- metike), - prikaz postopkov predelave kmetij- skih pridelkov, delavnice priprave da za preučevano dejavnost to ne drži, saj je kar 58,5 % anketiranih (slika 4) izpostavilo osebne razloge (osebno zadovoljstvo, raba znanja in izobraz- be družinskih članov, uresničevanje podjetniških idej). Takšen rezultat ne preseneča, saj gre za dopolnilno dejav- nost s skromnim finančnim izplenom. S skupno 34,1 % sledijo gospodarski razlogi, ki so jih najpogosteje navedli nosilci z vsaj petimi registriranimi dopolnilnimi dejavnostmi (predelava primarnih kmetijskih pridelkov, turi- zem na kmetiji in dejavnosti, poveza- ne s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki). 19,5 % vseh anketirancev je dejavnost uve- dlo, ker ni delovno zelo intenzivna, a vendarle omogoča boljšo rabo raz- položljivih virov na kmetiji (lokacija, naravne danosti, stavbna in material- na kulturna dediščina, razpoložljiva delovna sila in podobno), medtem ko 15,0 % anketirancev kot razlog navaja dodatni vir zaslužka, saj prek te dejav- nosti oglašujejo ostale dopolnilne de- javnosti in z njo posredno vplivajo na večjo prodajo svojih pridelkov šolam (dostava sadja, zelenjave, kruha, mar- melad, mlečnih in čebeljih izdelkov). Med razlogi sta se pojavila tudi izo- gnitev kazni zaradi opravljanja neregi- strirane dejavnosti (5,0 %) in pobuda kmetijske svetovalne službe (2,4 %). Anketirane kmetije imajo različno osnovno pridelovalno usmeritev, ki jo dopolnjujejo z več registriranimi dejavnostmi na kmetijah. Njihova ponudba obsega zelo heterogene ak- tivnosti, od ogleda kmetije, organiza- cije izobraževalnih delavnic, tečajev, praznovanj rojstnih dni, prirejanja poletnih taborov, zagotavljanja poči- Slika 5: Učenci Osnovne šole Ivana Groharja na kmetiji, kjer spoznavajo kmetijska opravila s tradicionalnim orodjem (Osnovna šola Ivana Groharja 2019). 52 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2019 DOPOLNILNA DEJAVNOST - IZOBRAŽEVALNE STORITVE DOPOLNILNA DEJAVNOST - IZOBRAŽEVALNE STORITVE %) sestavljajo šolske skupine iz osta- lih regij; med njimi so bile največkrat omenjene šole iz Ljubljane, Maribo- ra in Gorenjske. Razlog za takšno obiskanost lahko pripišemo prepo- znavnosti v širšem slovenskem pro- storu in didaktičnim priporočilom v učnih načrtih, naj šole vsaj enkrat letno izvedejo ekskurzijo v sosednje pokrajine. Čas sprejemanja obiskovalcev se med posameznimi učnimi kmetijami raz- likuje, saj imajo različne pridelovalne usmeritve in temu prilagojen delov- nik, na katerega vplivajo letni časi, vremenske razmere in delovne koni- ce. Temu kmetije prilagajajo termine obiskov skupin. Pri vprašanju, ki se je nanašalo na čas sprejemanja šolskih skupin, so nosilci lahko izbrali več odgovorov (slika 6). Dobra polovica delavnic poteka od začetka aprila do konca oktobra (takšen termin je na- vedlo 58,5 % nosilcev), 17,0 % jih je med marcem in oktobrom, ostale jih izvajajo skozi vse leto. Vse kmetije tematike delavnic prilagajajo letnemu času. Precej bolj heterogeno je spreje- manje skupin po posameznih dnevih: mi kmetijami precejšnje razlike: kar 73,2 % anketiranih kmetij namreč sprejme do vključno 5 skupin letno in le 4,9 % več kot 15 skupin. Anke- tiranje je pokazalo, da med obisko- valci izrazito prevladujejo predšolski otroci, učenci in dijaki (kar 61 % obiskovalcev je iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol), družine jih sestavljajo 19,5 % in starejši odrasli 14,6 %.Re- zultati so primerljivi z rezultati med- narodne raziskave na območju Alp, kjer otroci in mladina predstavljajo 56 % skupnega deleža, družine 11 % in starejši odrasli 9 % (Klodič 2010). Najpogostejši obiskovalci so torej šolske skupine. Največ je takšnih, ki so vključene v program ekoloških vrtcev in osnovnih šol – Ekošola, saj je eden od ciljev Ekošole vzgajanje za zdrav način življenja v zdravem okolju (Predstavitev Ekošole 2018). Glede na lokacijo izrazito prevladu- jejo vzgojno-izobraževalne ustanove iz neposredne okolice (iz domače ali sosednje občine – 85,4 % šol), saj se te trudijo čim bolj vključevati v lo- kalno okolje, hkrati pa varčevati pri stroških prevoza. Manjši delež (14,6 zaradi pomanjkanja delovne sile na kmetiji program izvaja samostojno. Program največkrat izvajajo na pro- stem (78,1 %; vrt, kmečko dvorišče, sadovnjak, vinograd, bližnji gozd) ali v kmečkih stavbah (hlevu, kuhinji, pokritem prostoru, namenjenemu sprejemanju skupin, čebelnjaku, mli- nu in podobno). Vse kmetije težijo k čim večji obiska- nosti, zato so svoje programe prila- godile različnim ciljnim skupinam. Analizirane učne kmetije sprejemajo različno velike skupine, saj njihovo velikost pogojujejo zagotovitev ustre- znih prostorov, razpoložljiva delovna sila in delovna opravila na kmetiji. Najmanjše število oseb v skupini, s katerim izvajalec preseže prag renta- bilnosti, je 10 udeležencev (to število je navedlo kar 85,3 % anketirancev), medtem ko je največje možno števi- lo (60 oseb naenkrat) predpisano v zakonodaji. Povprečno sprejemajo med 10 in 30 oseb naenkrat, kar v praksi pomeni eno šolsko skupino. V povprečju letno sprejmejo 7,3 šolske skupine, a je treba opozoriti na zava- jajoč rezultat, saj so med posamezni- 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% zgolj en dan v tednu vsak dan od ponedeljka do sobote od ponedeljka do petka čez celo leto od aprila do začetka novembra od marca do oktobra Slika 6: Čas sprejemanja obiskov na učnih kmetijah (Sirše 2018). Opomba: Anketirani so lahko izbrali več možnih odgovorov. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2019 | 53 DOPOLNILNA DEJAVNOST - IZOBRAŽEVALNE STORITVE oziroma nezainteresiranostjo nasle- dnikov za nadaljevanje te dejavnosti. Rezultati so podobni tistim, ki so jih z raziskovanjem potencialov dopol- nilnih dejavnosti in podjetništva na podeželju ugotovili Potočnik Slaviče- va in sodelavci (2012). Sklep V Sloveniji je večina učnih kmetij nastala z zasebno pobudo. Kmetje so preučevano dejavnost najpogo- steje vzpostavili zaradi osebnih in gospodarskih razlogov, s katerimi so izboljšali rabo razpoložljivih virov na kmetiji. Delujoče kmetije, ki nudijo raznolike programe za vzgojno-izo- braževalne ustanove, na trgu delujejo kot posamezniki, poskusi različnih ustanov (kmetijsko gozdarskih zavo- dov, nevladnih organizacij), da bi jih povezali v delujočo mrežo, so kma- lu po končanih LEADER projektih propadli. Očitno je, da ponudniki še niso prepoznali pomena povezo- vanja. Njegovi zametki so sicer bili narejeni v obliki spletnih katalogov nekaterih LEADER projektov, a za- radi opuščanja dejavnosti med obja- vljenimi ponudniki niso več ažurni. Analiza delujočih učnih kmetij je pokazala, da gre za dopolnilno dejav- nost s slabšim finančnim izplenom, kar bi lahko bil eden izmed glavnih razlogov za njihovo majhno številč- nost. Poleg tega učne kmetije pestijo dokaj skromna ponudba, razmeroma slaba informiranost, preslaba ozave- ščenost osnovnih šol o tem segmentu izobraževanja ter pomanjkljivo mre- ženje med učitelji in obstoječimi po- nudniki. Kljub temu se je pokazalo, da je ta dejavnost zelo dobra podpora ševati, čim pogosteje komunicirati z zainteresiranimi vzgojno-izobraže- valnimi ustanovami, se dogovarjati o ponudbi in cenah. Pri tem se je po- kazala tesna povezava med obiskom kmetij in vlaganjem v oglaševanje: kmetije, ki več časa in sredstev name- nijo oglaševanju, so bolj prepoznavne tako med okoliškimi kot oddaljenimi šolami. Neposredno se tržijo in ogla- šujejo prek spletnih strani, katalogov združenj kmetij, sejmov, družbenih omrežij in podobno. V sklopu pro- jektov LAS je nastalo več katalogov, na primer Danes bo pouk na kmetiji (LAS Mežiške doline), Črna ovčka daje belo mleko (LAS Raznolikost po- deželja). Kataloge s ponudbo imajo izdelane tudi kmetije, ki ponujajo to- vrstne programe na zasebno pobudo. 26,8 % nosilcev jih vsako leto pošlje okoliškim osnovnim šolam, 9,7 % pa ima na šolah še osebne predstavitve. Pomemben vir oglaševanja je tudi iz- menjava mnenj med učitelji. Anketiranje je pokazalo, da name- rava v prihodnosti 34,2 % akterjev (turistične kmetije, kmetije z večjim obiskom) tovrstno dopolnilno dejav- nost ohraniti. 21,9 % anketiranih nosilcev že ima načrte za razširitev in izboljšavo ponudbe (tečaji in te- matske delavnice v povezavi z dnevi odprtih vrat na kmetiji, praznovanje rojstnih dni, počitniški tabori in po- dobno), kar 43,9 % pa se jih zaradi različnih razlogov (majhen zaslu- žek, pesimizem, starost in problemi z nasledstvom, neperspektivnost in podobno) dolgoročno v njej ne vidi oziroma že razmišlja o njeni opusti- tvi. Deloma je to povezano z nizki- mi dohodki dopolnilne dejavnosti kar 53,6 % nosilcev izvaja program od ponedeljka do petka, 24,4 % od po- nedeljka do sobote, na 12,2 % kmetij ga izvajajo vsak dan in 9,8 % le na do- ločen dan v tednu. Na obiske osnovnošolcev v veliki meri vpliva cena, ki na drugi strani učnim kmetijam prinaša zaslužek. Na analiziranih učnih kmetijah se cene posameznih obiskov oziroma delavnic gibljejo med 1,5 do 10 evrov na osebo in vključujejo ogled kmetije, izvedbo programa in gradi- vo za delavnice. Rezultati anketiranja so pokazali, da je na kar 65,9 % an- ketiranih učnih kmetijah cena obiska nižja od 3 evre. Pri izvedbi delavnic z bogatejšimi in specializiranimi pro- grami (izvedba delavnic z materiali, malica, čaj in še kaj) so cene nekoliko višje in se gibljejo med 5 in 10 evrov na osebo. Kar 60,9 % anketirancev je pri tem vprašanju izpostavilo dejstvo, da šole želijo ponujeno storitev koristiti brez- plačno, kar lahko podkrepimo z nasle- dnjo izjavo moškega iz Posavja: »Šole bi rade vse zastonj: ogled kmetije, ma- teriale, pa še kakšne domače prigrizke. Včasih smo to dajali otrokom zastonj, danes pa ne moremo več, ker vse stane, zaslužka pa je v kmetijstvu vedno manj. Zato tudi učiteljem, ki me kontaktirajo, vnaprej povem ceno. Žal se potem mno- gi ne odločijo za našo ponudbo, tisti, ki pa se, se radi vračajo k nam.« V kolikor želijo nosilci imeti uspešno dopolnilno dejavnost, morajo zbra- ti potrebne informacije o potrebah vzgojno-izobraževalnih ustanov, pri- merno oblikovati ponudbo, jo ogla- 54 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2019 DOPOLNILNA DEJAVNOST - IZOBRAŽEVALNE STORITVE PROGRAM LGD - POMLAD 2020 o pomenu kmetijstva, a bo širjenje znanj o kmetijstvu, lokalno pridelani hrani in trajnostnem razvoju v pri- hodnosti zagotovo postajalo čedalje pomembnejše. Za zdaj dopolnilna dejavnost sve- tovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji (še) ni izkori- stila vsega potenciala za ozaveščanje drugim dejavnostim, kot so turizem na kmetijah, predelava mesa, sadja in zelenjave ali peka na tradicionalen način, saj lahko nosilci s teh področij organizirajo izobraževalne programe. Viri in literatura 1. AJPES. Poslovni register Slovenije. 2018. Medmrežje: https://www.ajpes.si (13. 6. 2018). 2. AJPES. Poslovni register Slovenije. 2020. Medmrežje: https://www.ajpes.si (18. 1. 2020). 3. Bickel, M. 2014: Students’ Interests in Agriculture: The Impact of School Farms Regarding Fifth and Sixth Graders. Doktorska disertacija, Georg-August-Universität Göttingen, Georg-August-University School of Science (GAUSS). Göttingen. Medmrežje: https://ediss.uni-goettingen.de/bitstream/handle/11858/00-1735-0000-0022-5DCF-7/Dissertation%20MBickel.pdf?sequence=1 (13. 6. 2018). 4. Cigale, D., Lampič, B., Potočnik Slavič, I. 2018: Geografske značilnosti turizma na kmetijah. Geografsko raziskovanje turizma in rekreacije v Sloveniji. Ljubljana. 5. Klemenčič, M. M., Lampič, B., Potočnik Slavič, I. 2008: Življenjska (ne)moč obrobnih podeželskih območij v Sloveniji. GeograFF 3. Ljubljana. 6. Klodič, M. 2010: Izobraževanje kot dopolnilna dejavnost na kmetijah. Diplomski projekt, Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 7. Kmita Dziasek, E. 2017: Social farming-based tourism from the perspective of metropolitan areas. Metropolitan Commuter Belt Tourism. London 8. Osnovna šola Ivana Groharja. 2019. Medmrežje: http://www.groharca.si/kmetija-1-a-2/ (16. 1. 2020). 9. Potočnik Slavič, I., Cigale, D., Lampič, B., Perpar, A., Udovič, A. 2016: (Ne)raba razpoložljivih virov na kmetijah v Sloveniji. GeograFF 19. Ljubljana. 10. Potočnik Slavič, I., Lampič, B., Cigale, D., Udovč, A., Perpar, A., Černič Istenič, M. 2012: Potenciali dopolnilnih dejavnosti in podjetništva na podeželju. Zaključno poročilo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 11. Predstavitev Ekošole. 2018. Medmrežje: http://www.ekosola.si/predstavitev-ekosole/ (13. 6. 2018). 12. Register dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Ljubljana, 2018. 13. Sirše, M. 2018: Kmetije kot ponudnik izobraževalnih vsebin v lokalnem okolju. Magistrsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana.. 14. Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. 2015. Uradni list RS, št. 57. Medmrežje: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/122752 (13. 6. 2018). 15. Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. 2001. Uradni list RS, št. 46. Medmrežje: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2001-01-2566/uredba-o-vrsti-obsegu-in-pogojih-za-opravljanje- dopolnilnih-dejavnosti-na-kmetiji (13. 6. 2018).