po§tiv na plačana v gotovini """VT—rnrri i umimi Maribor, četrtek 12 septembra 1935 9tev 206 (Leto IX XVI (SORSKI 1 Din VECERN1K Uredništvo In uprava: Maribo-, Gosposka ul. 11 t Telefon uredništva 2440, uprave 245S ,zhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 1®- uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra'* v Ljubljani / Poitnl čekovni račun it. 11.40B 99 JUTRA! 99 Preostajajo samo še sankcije Odlofen govor ministra Hoareja v Ženevi - Odmevi v Italiji, Francisi in Ungliti — Brezuspešni napori odbora petih — Položaj vedntD bol* zapieten Moarejev govor ŽENEVA, 12. septembra. Včerajšnja urva javna seja sveta Društva narodov je bila najbolj napeta od vseh Sesedanjih. Zanimanje za govor angleškega zunanjega ministra Hoareja je bilo naravnost ogromno, vzbudil pa je tudi najgloblji utis. Splošno se je pričakovalo, da bo Hoare govoril odločno. vendar ne tako. kakor je v resnici govoril. Hoare je v začetku svojega govora govoril 0 temeljih Dru-stva narodov, ki ni .nič drugega kakor o /ua samostojnih držav, ki so me-v»Ie s pristopom določene obvezno-, J. ° ie govoril o obveznosti ">red ložitve vseli mednarodnih sporov in skrbi za varnost narodov ter preprečitev vsake vojne. Anglija .ie postavila vso svojo zunanjo politiko na načela, ki služijo Društvu narodov, zato teh kseel ne dovoli kršiti nikomur. Potrebna je nujno kolektivna akcija za ^prečenje vojne. Pred Društvom na-|.?tl0v so vsi narodi enaki in ni ~az-N‘e med nazadnjaškimi in naprednimi. -Sprotno, napredni narodi morajo ce-I? bcmagati nazadnjaškim do napred-.a- višjega blagostanja in civilizacije, ,CrJp s podporo in sodelovanjem, nikoli pa ne z orožjem. Vsakemu narodu ’e lahko tudi prizna pravica do ekspanzije. Ne sme se pa to dogajati z j^tznb ti te vanjem narodnostnih strasti, država, ki prične tako kampanjo, je sama v nevarnosti za svoj obstoj. Razdelitev sirovin sveta je problem za Gospodarska pogajanja, ne pa za voj-in boj proti ženevskemu paktu. ?voj govor je zaključil s pozivom, da Sn L-'5? sodelovati pri vsakem posku-nirn ’n,a namen rešiti problem mir-betom. Ne veruje, da bi bili že živ VV ?£0aktu Društva narodov utrj-nov3/10 s,irainih mej ori porabi karkoli. 0Sj; “akta. na naj se zgodi resnične vestil™, da 111S0 cija postavljala >n fl * f. vesti iz Pariza* nravHn* h i™''- d® i n„ni ur* hn dokazujejo, da Laval n. bo kapituilral in se tako tucji Francija ne bo nodvrgia Anglije da sod el me pri izvedbi sankcij ODMEV V ERANCI.1I. PARIZ, 12. septembra. Pariški tisk Ugotavlja, da je bil Hoarcjev govor za biirno rešitev afriškega spora ntgati yen Ec zunanjemu ministru bMzu sto-leči »L’ Oeuvre« meni. da je bil zelo V£*žna zadeva in nova utrditev anglc- zadržaniem izzvati pritisk ško-francoske politične skupnosti. Hoare je baje izjavil Lavalu. da bo I ranči ja lahko vedno računala s podporo Anglije, ako se postavi v Ženevi na njeno stran in stran D. n. ODMEV V ANGLIJI. LONDON, 12. septembra. Celokupni angleški tisk unisono pozdravlja včerajšnji govor angleškega zunanjega ministra Hoareja v Ženevi. Listi pripominjajo, dh je bil ta govor nravnost zgodovinsko važen. »Times« so mnenja, da je Samuel Hoare pri tej priliki izrazil voljo in mnenje ne le angleške vlade, nego celokupnega angeškega naroda. V istem smislu pišejo tudi ostali Usti. Samo še sankcije ŽENEVA, 12. septembra. Mandat odbora petorice poteka in moral bo svoje delo naglo zaključiti. Zaradi italijanske izjave, da ne priznava njegovega dela, mora odbor smatrati fazo svojih prizadevanj za mirno rešitev kot zaključeno in bo zato njegovo poročilo plenumu v tem oziru negativno. Vse kar bo mogel predlagati bo to, da bo nasvetoval proceduro po členu 15 pakta Društva narodov. V pozitiven rezultat, pogajanj ne veruje nihče več, pričakujejo pa nasprotno, da se bodo še ta teden prekinili od-nošaji med Italijo in Društvom narodov. Med tem sta pa Hoare In Laval sklenila, da bo Laval še enkrat osebno skušal pripraviti Mussolinija do popuščanja. Možnost v uspeh je v tem, da se Francija postavlja vedno bolj odkrito na stran Anglije in obrambo pakta Društva narodov, ker postavlja Anglija zaradi Afrike v vprašanje vso svojo politiko napram Evropi in celo samemu locarn-skemu paktu. Francija se zaradi tega od mika od Italije, ker je tudi ona prepričana, da bi Italija težko mogla voditi dolgo vojno v Abesiniji in obenem varovati svoje intrese v Evropi. Zadnje ita- lijanske vojaške vaje so namreč Francijo baje razočarale. Mobilizacija fašizma RIM, 12. septembra »Popolo d’Italia« objavlja razpored o pregledu 10 milijonov članov fašistične stranke, ki bodo sklicani te dni. Največji del odpade na one, ki so vojaško izvežbani. Teh bo 4 milijone. Drugi za njimi so dopolavori-sti, ki štejejo 2 milijona in niso vojaško izvežbani. Mladine je 667.000, akademske maldine 66.000, organiziranih nameščencev 230.000, žensk pa bo pri tem pregledu okoli 400.000. Ta mobilizacija fašizma je znak usodnega trenutka v zgodovini Italije. Italija mobilizira svoje sile, da si pribori pravico. Abesinija se mora razorožiti z okupacijo. Italija ima popolno pravico do ekspanzije. Pregled fašizma bo pokazal vsemu svetu, da je Italija popolnoma pripravljena na vse dogodke. LAVAL BO GOVORIL. ŽENEVA, 12. septembra. Laval bo obrazložil stališče Francije jutri v plenumu Društva narodov. ZASEDANJE V PERMANENCI. LONDON. 12. septembra. »Star« piše. da bo Društvo narodov zasedalo permanentno, dokler ne bodo rešena vsa vprašanja italijansko-abesinskega spora. PRIPRAVE SE DOVRŠU.TE.TO. ADIS ABEBA. 12. septembra. Tu se zatrjuje, da bodo Italijani najkes-neje v 15 dneh dovršili priprave za vojno. ŽENSKI BATALJON. ADIS ABEBA, 12. septembra. Z dovoljenjem cesarja je bil tu ustanovljen poseben ženski bataljon, ki je že izvežban in pripravljen od odpotuje na mejo. Zen ske so oborožene s puškami in samokresi ter jih vodi bogata Abesinka Sarko-sova. Ha toastu domač«, f« Dva nova bana Dr. Marko Natlačen ban Dravske banovine, Svetlslav Paunovič ban Dunavske banovine BEOGRAD, 12. septembra. Z ukazom kr. namestnikov v imenu Nj Vel. kralja Petra II. na predlog predsednika ministrskega sveta g. dr. Milana Stojadinovd-ča je vpokojen ban dunavske banovine g. Milojko Vasovič, ban dravkse banovi- ne g. dr. Dinko Puc pa je na lastno prošnjo razrešen dolžnosti bana; za bana dunavske banovine je imenovan g. Sve- tislav Paunovič, državni svetnik v pokoju, za bana dravske banovine pa je po-staljen g. dr. Marko Natlačen, odvetnik v Ljubljani. Novoimenovana gg. bana sta položila prisego sinoči ob 19.30 v pred-sedništvu ministrskega sveta pred g. predsednikom ministrskega sveta. Novi ban dr. Marko Natlačen spada med izrazite politike bivše SLS in sedanje voditelje Radikalske zajednice. Že v mladih letih se je energično uveljavljal v vrstah nekdanje kerikalne stranke ter je že pred vojno in ob času izbruha vojne igral v njenih vrstah vidno vlogo. Po vojni je živahno deloval kot organizator stranke, ki mu je, ko so bile oživotvor-jene oblastne samouprave, izročila važno funkcijo predsednika ljubljanskega oblast nega odbora. V tem svojstvu je dr. Natlačen z največjo odločnostjo uveljavljal politična načela svoje stranke, ki jo je vedno in povsod, v malem in velikem, zaštopal z doslednostjo. Dogodki po svetu Oblaki... Kje? Nad sueškim prekopom. Nekaj kakor strah in nervoznost je leglo tam okoli. Cevi topov 14 britanskih vojnih ladij zijajo v neko smer in oznanjajo hudo uro. Italijanska »Gazzetta del Popolo« poroča, da je angleška vojna ladja »Ce-cilian Prince« spravila na severno afriško obalo 70 angleških letal. Več kakor Prisrčno dobrodošli! Danes zvečer prispejo v Maribor arheologi znanstveniki iz vseh držav ter zaključujejo s tem svojo poučno in znanstveno turnejo po naši državi v Mariboru. Ko stopajo na tla našega mesta, da si ogledajo in proučijo zgodovinske znamenitosti Maribora in okolice, jim izrekamo najprisrčnejšo dobrodošlico in jim želimo, da bi odnesli iz Maribora čim prijetnejše občutke in čim lepše vtise. Iskreno pozdravljeni, prisrčno dobrodošli! 8000 Italijanom se tresejo hlače v Port Saidu in tam okoli. Če bi kaj počilo... Za štiri milijone šterlingov je šlo iz egiptskih bank v tujino. Z letališča, ki je last britanske letalske družbe »Imperiai Airways«, gredo dan na dan velike po-šiljatve zlata, ki jih z letali transportirajo na varno... V Nemčijo marširajo... Tesno vrsta za vrsto, da je komaj za širino roke prostora med vrstami. Z matematično natančnostjo se vzpenjajo noge v nastalo praznino prednje vrste. Drugače marširati ni mogoče. Nemci znajo marširati. Te dni pa je bila tudi velika parada v Miinstru. Mimo »Fiihrerja« so šle tri divizije motoriziranih vojnih oddelkov. Takšne parade z vsem veličastvom motorizirane vojne sile svet baje še ni videl. Si vis pacem, para bellum ... Princ — romat... Politični interesi ustvarjajo paradokse. In še hujše stvari. V Londonu je bil in v Aleksandriji, v Jeruzalemu in Jaffi. Povsod slavnostni sprejemi; šolska mladež, muftiji in župani, Beduini in Felahi, prvaki in poglavarji. In povsod oficielni predstavniki britanskega imperija. Princa sprejemajo s kraljevskimi častmi, prestolonaslednika emirja Sauda, sina kralja Hedžasa Ibna Sauda. Iz puščave je ta Ibn Saud ustvaril močno državo. Proti volji Anglije je ta Ibn Saud zavojeval Hedžas in združil pod svojo oblastjo najsvetejša islamska mesta, ukrotil vse puntarske emirje in šejke in jim za vedno pognal v kosti neznanski strah. Pognal je preko meje Husejinide, angleške varovance, in si nabral spretno izkoriščujoč nabožnost muslimanskih romarjev toliko denarja, kakor nikdo pred njim. Danes potuje njegov sin po svetu in predstavniki britanskega imperija mu izkazujejo vse časti. Če bi ta princ potoval leta 1920 po teh krajih, bi ga nikdo ne povohal. Angleži so dobri računarji. Njim je jasno: nekoč je bil Stambul središče orientske politike. Potem se je zdelo, da prevzema Ka-hira (Kairo) to dedščino. Danes pa potuje Ibna Sauda sin pod britansko patronanco po islamskih deželah. Ibn Saud hoče postaviti Mekko na mesto Stambula in Ka-hire. Angleži nimajo ničesar proti, zlasti pa ne danes, ko se zgrinjajo nad vzhodno Afriko temni oblaki... Oboa v svet NI AKTUALNO. BUDIMPEŠTA, 12. septembra, fu vesteh tukajšnjih listov sta se Kanya in Schuschnigg sporazumela < vprašanju Habsburžanovda to vprašanje sedaj ni aktualno. GRŠKI PROTEST. ATENE, 12. septembra. Grška vlada je protestirala v Rimu zaradi nedovoljenega obiska talijanskih vojnih ladij v grških luk:’’ . Italija se opravičuje, da so se .ladje zatekle v grške vode zaradi vih&rjr 3tran 2. Mariborski »Večernih« Juta:. J Mariboru, dne 12. IX. 193. fHatifctski kt&š&Biui Marborski Glavni trs v svoii bodoči podobi K članku inž. Černigoja v »Kroniki slovenskih mest" —■ Podrobnosti k regulacijskemu načrtu — Kako naj izgleda preurejeni Glavni trg ? — Prestavitev Marijine sohe — Na starem delu trga otok s tržnim življenjem, na novem delu prometni otok s topoli V pravkar izišli novi številki »Kronike slovenskih mest« je izšel tudi članek inž. Jaroslava Černigoja pod naslovom: »K študiju za regulacijo mariborskega Glavnega trga«. Vprašanje omenjene regulacije je že nekaj časa sem pereče. Pred nedavnim je bila v mestni posvetovalnici zadevna anketa, na kateri se je izčrpno obravnaval problem preureditve in regulacije mariborskega Glavnega trga. Zadevni načrti so že v podrobnostih izdelani ter se bo z njimi bavil občinski odbor najbrže že na prvi prihodnji seji dne 19. trn. Članek inž. Černigoja vsebuje tehtne utemeljitve k regulaciji s podrobnimi navedbami, ki tičejo preureditev mariborskega Glavnega .trga. Zaradi informativne aktualnosti omenjenega članka povzamemo nekaj glavnih misli z namenom, da se z njimi seznanijo tudi širši krogi mariborskega in okoliškega prebivalstva. Dva otoka. Na starem delu: otok s terasami. Na novem delu: prometni otok z umetniškim pavilljonom. Na zanimiv način predvideva načrt preureditev starega dela trga, ki ima v glavnem promet tržnega značaja. Otok, na starem delu Glavnega trga, kjer bi bilo osredotočeno tržno življenje, bi padal enakomerno in komaj opazno proti jugu. Marijino znamenje bi prišlo na skrajni zahod trga in je ta prestavitev tembolj upravičena, ker je soha s svojimi skulpturami izrazito frontalna. Na najnižji točki otoka pa je projektiran nizek vodnjak ki bi bil nekak pendant k Marijini sohi na nasprotni strani. Glavni motiv novega dela Glavnega trga naj bi bila vrsta topolov, ki bi obkrožala veliki prometni otok. Na notranji strani tega drugega otoka bi nastal s topoli nov zaključen prostor s svojo lastno osjo. Na vzhodno stran naj bi prišla pavlljonska zgradba neprevisokih razmer, ki bo po Po mnenju inž. Černigoja zahteva nuj-; mnenju inž. Černigoja bila kakor nalašč no rešitev problema preureditve Glavne ga trga raztrgano lice trga, zamotane višinske prilike ter neurejeni promet. Najvažnejši moment regulacije tvori prometno vprašanje. Zaradi tega se pred videvata V smislu načrta dva velika otoka z velikimi loki, ki potiskata ves promet na robove trga. Kot tranzitna pometna žila z dvosmernim prometom se predvideva cestišče na severni strani, dočim naj bi južno cestišče služilo izključno dovozu, kretanju avtobusov in izvoščkov. Gosposka ulica bi bila izven prometa vozil, razen dovoza, tako da bi šel pločnik ob severni strani Glavnega trga mimo rotovškega pčslopja nepretrgoma od Vetrinjske pa do Stolne ulice. Glavni tok pešcev bi sc obrnil na vzhodno stran trga, kjer bi bil otok preurejen za prehod do poljubne smeri. Sokolske veste Klic Sv. Marjete ob Pesnici Letošnji nastop Sokolskega okrožja za mariborski levi breg pripraven prostor za nekakšen umetniški paviljon Maribora. Pred paviljonom pa bi s tem nastal silno pripraven prostor za spomenik s figuralno rešitvijo. Nadalje ugotavlja pisec članka, da je ob Bergovi hiši potrebna zgradba, ki bi zaključila vrsto hiš na južni strani novega Glavnega trga. Poleg tega novega trak ta pa je v načrtu še široko stopnišče k sprehajališču proti Pristanu, ki se bo v smislu regulacijskega načrta začelo ob železniškem mostu in ki bi se zaključilo pri Mariborskem otoku. Ob zaključku pravi inž. Černigoj, da mu je pri načrtu šlo za nekaj, kar naj bi bilo realna podlaga za dejansko uresničenje regulacije Glavnega trga in ne za kakšno pobožno fantazijo zanešenega arhitekta. Naša severna meja razpolaga z lepim številom sokolskih edinic, ki si resno prizadevajo širiti sokolsko misel na tem našem eksponiranem ozemlju. To delo pa naletava česio na ovire in težave, ki so v mestih neznane. Med največje ovire spada gotovo pomanjkanje primernih telovadišč in telovadnega orodja, zaradi tega trpi posebno tehniški uspeh dela, saj pogrešajo celo mnoge osnovne šole zemljišča za telovadišče in igrišče. Uspešnejše in reprezentativnejše bi bilo tudi prosvetno delo Sokola, ko bi razpolagal s Sokolskimi domovi. Kaj je Sokolu lastni doni to vedo le edinice, ki ga nimajo. Toda za prvo silo bi se mnoge zadovoljile vsaj s primernimi telovadišči, telovadnim orodjem in nato s telovadnico, ki bi služila tudi prireditvam. Stara resnica pa je, da ovira vse nacionalno delo prevelika razcepljenost pa preveč društev. Sokolsko okrožje za mariborski levi okraj vodi dobro evidenco o tem položaju v svojem delokrogu in je zaradi tega določilo svoj letošnji nastop rzven mesta. S tem hoče posebno podčrtati važnost goitve sokolstva na kmetih in dati nove pobude za obmejno narodno delo. Telesno in duhovno zdrav kmečki in delavski rod spozna hitro plemeniti program naše viteške organizacije, kateri more prav on dati najkrepkejše članstvo. Zaradi vsega tega priredi levo mariborsko okrožje svoj letošnji nastop pri eni onih edinic, ki-se je držala ponosno in žilavo vsa leta svojega obstoja, pri edi-nioi pri Sv. Marjeti ob Pesn;ci. Nastop bo v nedeljo 15. t. m. Šmarješka četa bo ob tej priliki proslavila tudi svo:'o prvo petletnico. Edinice okrožja so prejele zadevna potrebna navodila že potom okrožnice, katerih nap se tudi točno drže! Upravičeno pa smemo pričakovati, da ta nastop ne ostane le zadeva tistih, ki jih veže dolžnost, ampak postane stvar vsega sokolskega članstva in vseli nacionalno zavednih ljudi. Zlasti pa je dolžnost tudi Mariborčank in Mariborčanov, da ne pozabijo klica Sv. Marjete ob Pesnici. Med 13. in 14. uro bodo v nedeljo pred mariborskim glavnim kolodvorom čakali na nje avtobusi. OtoGUMititG. AOVkfišti V korist Rdečega krSia Pol dinarja več na pisma, vstopnice in vozne litstke tednu naše največje humanitarne organizacije Sokolska prireditev v Središču. Naše sokolsko gledališče je postalo zlasti v poslednjem času precej agilno. Odlikuje se posebno godbeni odsek, ki je uspel s prav lepo prireditvijo. Na Marijin praznik, dne 8. t. m., je priredil tamburaški zbor zabavni večer s pestrim sporedom. Sokolski funkcionar je navduševal članstvo za sokolsko idejo, na kar je tamburaški orkester odigral nekaj raznovrstnih skladb pod taktirko g. Koc.ana, Zaradi razvedrila so sokolski igralci igrali igro »Trije tički«, ki je uspela v režiji br. Jurjaševiča nad vse zadovoljivo. Igra je povsem dosegla svoj namen in je marsikomu nudila dovolj užitka. Posebno dobro je odigral svojo vlogo gostilničar; žal le samo, da so bili igralci preslabo maskirani, kar bodo prihodnjič gotovo popravili. Želeti bi bilo še več prireditev, zlasti sedaj v jesenskem času. Poziv članstvu Sokola matice in Maribor III. Načelstvi Matice in Maribora Til. sporočita vsemu svojemu članstvu, da je okrožni zlet pri Sv. Marjeti ob Pesn ci obvezen. Šli bomo peš. Zbirališče je v nedeljo zjutraj ob 6. uri na dvorišču Narodnega doma. Članstvo Sokola III. naj se zbere na svojem letnem telovadišču in se naj priključi članstvu Sokola mat ce. Zleta se morajo udeležiti vsi. ki imab slavnostne kroje, drugi naj pridejo v ci-vilu z znakom. Odhod iz Maribora bo točno ob pol 17. uri v nedeljo zjutraj! Za hrano je pri Sv. Mareti preskrbljeno. Od Sv. Marjete bodo v Maribor vozili avtobusi. Zdavo! Smdu® pitanje Po čl. 42, točka 11. Zakona o Rdečem križu je posvečen en popolen teden (sedem dni) v letu, od tretje nedelje v mesecu septembru do vštete sobote propagandni ideji Rdečega križa, nabiranju članov in nabiranju prispevkov v vsej državi. V tem tednu ne sme nobeno drugo društvo zbirati prispevkov, niti imeti kakšnih prireditev, marveč samo sporazumno z Rdečini križem in za Rdeč križ. Teden Rdečega križa se pričenja v tem letu 15. in traja do vštetega 21. septembra. Po zakonu o Rdečem križu se bo v tem času pobirala za vožnje po železnici, z ladjami, aeroplani in vsemi ostalimi sredstvi za javni promet med dvema ali več kraji obvezno predpisana taksa v korist glavnega odbora, in Sicer: 0,50 dinarjev za vsako vozovnico do 100 dinarjev, in še po toliko za vsako začeto stotico nad 100 dinarjev. V tem času se pobira poleg rednih poštnih pristojbin za vsako pismo in dopisnico v notranjem prometu posebna taksa 0.50 para v korist Rdečega križa, katera se prilepi na sami pošiljki s posebno propagandno znamko Rdečega križa. Ta znamka se more kupiti na pošti ali pri vsakem privatnem prodajalcu znamk. Ako bi pošiljalec opustil plačanje te takse, :;e prepušča prejemniku, da plača to takso. Ako je niti pošiljalec niti prejemnik ne plačata, se bo vrnila pošiljka kot nedostavljena v oddajno mesto. Ta taksa v znesku 0.50 dinarjev se plačuje pri oddaji tudi za priporočena pisma, dopisnice, pakete (navadne in vrednostne) in brzojavke v notranjem prometu. Za pošiljke, namenjene v tujino, pa ta taksa ni obvezna, vendar se pdpošiIjatel':em z ozirom na cilje društva Rdečega križa priporoča, da jo plačajo tudi za te pošiljke. Taksa v znesku 0.05 dinarjev se mora plačevati tudi na vse vstopnice v gledališča, kinematografe in druga podobna podjetja za javno zabavo. Da more Rdeči križ izvršiti vse težke in vzvišc.»„ naloge, so mu potrebni mnogoštevilni sodelavci in izdatna sredstva. Članarina znaša na ieto samo 24 Din za redne člane in 6 Din za podporne člane. Potrebno je, da vsi brez razlike pomagajo Rdečemu križu z vpisom v članstvo in da ga ta teden podpro s svojimi doneski v mejah možnosti. Razne Mesti Slovenec — general. Ob priliki rojstnega dne kralja Petra II. je bil imenovan za generala Slovenec Viljem Klobučar. Slovenci imamo sedaj dva aktivna generala. Dr. Voja Marinkovič resno zbolel. Bivši ministrski predsednik ter eden izmed prvakov nekdanje demokratske stranke dr. Voja Marinkovič je resno obolel. Ob njegovi postelji so permanentno zbrani najboljši beograjski zdravniki. Nov velik železniški most bodo gradili čez Savo pri Zagrebu. V ta namen je";vw nakazanih 10 milijonov dinarjev. Preko 100 let je doživela posestnica Terezija Pinterič, ki je te dni umrla , v Gor. Lakošu pri Lendavi. Zborovanje sumarjev, organiziranih v JŠU, bo letos od 15. do 17. t. m. v Splitu Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem, ki so državni uradniki, četrtin-sko, vsem ostalini in družinskim članom pa polovično voznino na državnih železnicah. Kolesarska sekcija S. K. Slovenske Konjice ie priredila v nedeljo 8. septembra kolesarsko dirko za prvenstvo kluba v letu 1935. na progi Slov. Konjice— Frankolovo — Konjice — Tepanje —Žiče — Konjice 40 km. Startalo je vsega 7 dirkalcev, od teh 5 članov kluba. Tudi Janko Oblak, znani večkratni kolesarski prvak, se je hotel udeležiti dirke, ker pa je bil zelo poškodovan od kolesarske dirke S. K. Železničar v Mariboru, se dirke ni mogel udeležiti in je tako odpadel boj med našim prvakom Bertoncljem in Oblakom. Boj med našimi dirkalci je bil zelo oster ter je Bertoncelj ušel ostalim v klanec proti Frankolovemu in imel že nazaj do Konjic 4 minute naskoka, toda- boj med osialimi je bil oster ter so pt ispeli na cilj po sledečem vrstnem re- du: l. Franjo Bertoncelj v času 1:10:14. p. vprečna brziria 34.26 na uro; 2. Franc Prezelj v času 1:12:02; 3. Anton Berton- celj v času 1:17:40; 4. Ivan Domitrovič v času 1:27:10: izven konkurence pa Ivan Sešel od S. K. Mislinje, Slovenjgra-dec, v času 1:15:45. Organizacija je bila brezhibna pod vodstvom tov. načel. Jože Turka ir. našega znanega borca za kole-sairstvo tov. Vinka Cajnka iz Slovenj-gradca. Po dirki je bila razglasitev daril ter je tov Franjo Bertoncelj prejel krasen pokal in venec ter postal prvak kluba za leto 1935. ostali so pa dobili kolajne. Tovariš načelnik kolesarske sekcije Jože Turk je imel kratek nagovor, a v imenu S. K. Mislinje iz Slovenjgradca je tov. Vinko Cajnko v kratkih besedah orisal pomen kolesarskega športa in čestital k lepemu napredku, predsednika g. Slavka Markoviča, puščena! Jugoslovanska kolesarska pod-Zveza je zaradi nesoglasja v odboru razpustila Mariborsko kolesarsko podzvezo ter imenovala za komisarja dosedanjega predsedtvka g. Slavk Markoviča. Službene objave OOLNP Maribor. Ter mini drugorazrednih prvenstvenih tekem OOLNP Maribor so naslednji: 15.9. SK Lendava:SK Gradjanski; 22.9 SK Ptuj: SK Gradjanski; 29.9 SK Drava:SK Len- dava; 6.10 SK Lendava:SK Ptuj; 13.10 SK Drava:SK Ptuj; 20.10 SK Gradjanski:. SK Drava; 27.10 KK Mura:SK Drava; 3.11 SK Mura:SK Lendava; 10.11. SK Mura:SK Ptuj; 17.11 SK Gradjanski:SK Mura. Tekme se vršijo vedno na igrišča prvoimenovanega kluba. SK Svoboda se bo združila s ISSK Mariborom? Kakor znano oblastva niso potrdila pravil SK Sparte. ki bi bila naslednica SK Svobode. Da se pa športnikom omogoča udejstvovanje, se vršijo seda pogajanja za fuzijo med SK Svob Frana Kovče, novoimenovanega apelaoljsjjgga sodnika pri apelacijskem sodišču v Ljubljani. K poslovilnemu ve- čeru svojega iskrenega tovariša in prija- [,:a s° se polnoštevilno zbrali marihor-. sodniki; in državni tožilci, da dajo pa a način izraza globokemu spoštovanju, 1 so ga imeli do svoiega stanovskega g- dr. Fran Kovče. Poslovilni in tT' dokaz vse tiste iskrenosti ga gnesti, ki nastaja v teku večletne-nBs5 .?Vania in skupnega življenja. V se je vznešenu SKupnuga življenj poslov;! toPi° občutenih besedah predsednik Frana Kovce najpreje šča g. tukajšnjega okrožnega sodi-državnega * i1 e r’v imenu tukajšnjega prisrčnimi j^stva pa se je priključil s besedami ^'beznjivimi poslovilnimi žilstva g. 3r Jllkajšnjega državnega to-tolikimi izraziTko Forjan. Ginjen nad se je slavljenl tovariškega prijateljstva K o v č a zaliva^iaPelacijs,ljubil, da bo o-tukajšnjim sodnikoVariš in priiate,j vsem pozabil prelepega '^v10 da ne bo nikdar laci'ski sodnik dr. p ga Maribora. Ape-Mariboni slovel ran-ran K o v č a je v tivnosti in temeljit0šfSVOic stro^e objek-val tudi najbolj JI' s,!catero ie reše-spore. V mariborskem^ an® Pravne nju pa si je pridobil s ^ ru.^aI)nem življe-beznivost:o in koncliiam*^ ^r^r&no ljU' stjo simpatije vseh, ki - dobrohotno. ki prv ka-dobričino. so v njem videli ne sam^o«™^1*' • tovrstnega jurista, marveč tudi^cve- m Preko Mure ne sme nikdo Zaradi epidemije griže v dolnjelendav skeni srezu se je prehod preko Mu „ _T 4,lure ^aprl. Pri tem so bili izvzeti ecTno tistih ki so lahko dokazali, da 10 dni ni bilo v kraju njhovega bivališča nobenega pri-mera griže. Brod, ki vodi preko Mure pri Srednji Bistrici, so stalno stražili o- rožniiki, da bi nikdo, ki ni upravičen, ne mogel preko Mure. Nenadoma pa se je ob murskem nabrežju pojavila skupina okoli 100 ljudi, ki je na vsak način hotela preko Mure. Orožniki so ljudem pojasnili smisel odredbe glede prepovedanega prehoda preko Mure, vendar se niso hoteli dati pomiriti-.in. so.se začeli razburjati. Ker so bili orožniki ogroženi, je md-raga sled.ti intervencija ter je bil eden iz množice lahko ranjen v roko, nakar se je,množica razšla. Društvom v mesta in na deieii ! Ponovno opozarjamo, da odkar jeuve den davek na objavo raznih društvenih prireditev, veselic, tombol itd. ne more noben list več objavljati takih naznanil. Zaradi tega so take notice plačljive. To smo povedali že ponovno, a še vedno prejemamo iz mesta in dežele vsak dan prošnje za objavo obvestil o raznih društvenih prireditvah, veselicah, tombolah itd., ki jih seveda ne moremo objaviti, ker ne vemo ali jih bodo naročniki plačali ali ne. Mimo tega ima uprava z izterjevanjem plačil za take notice skoraj vedno velike sitnosti in več stroškov, kakor znaša račun. Zato opozarjamo ponovno, naj se vse take objave pošiljajo upravi in pri tem že priloži odpadajoča taksa, ker bi drugače, ako nam vsaj določene pristojbine ne plačajo, ne mogli na ročila izvršiti. Vse reklame In druge podobne objave, ki ne bodo plačane, se ne bedo objavile. Uprava »Večernlka«. Mrtvaški zvon. Na Pobrežki cesti 20, je umrl v starosti 73 let upokojeni polkovnik Juro Mitrovič. Žalujočim naše iskreno sočutje. Enosmerni promet bodo uvedli tudi v Tomšičevem drevoredu. O regulacijskem načrtu glede preureditve prometa v tem delu mesta bodo razpravljali najbrže že na prihodnji občinski seji. Invazija banatskega vina še ni pojenjala, marveč zavzema vedno večji obseg. Še vedno prihaja v Maribor več vagonov banačana. Sedaj, ko je na vidiku izvrstna vinska letina, nudijo prekupčevalci banačana boljše vrste po Dm 2.50 liter franko Mribor. Uradništvo pošte Maribor I je darovalo azilnemu skladu PTL preostanek zbirke za venec na krsto pok. v. pt. kontrolorja Franja Supančiča 70 Din. Iskrena hvala! Gledališki abonma pomeni velik po* pust napram večernim cenam. Zato se čimprej abonirajte v gledališču! Letos prejmejo gg. abonentje 13 dramskih, 7 glasbenih predstav, 1 koncert ter celotno operno gostovanje, ki bo zanje prav posebno presenečenje. Pri tem opernem gostovanju bo vstopnina dokaj zvišana. Že iz tega razlo'ga je abonma v gledališču priporočljiv. Abonma se plačuje v 7 zaporedn;h mesečnih obrokih, ki so zelo nizki, tako da se vsakdo lahko abonira tudi na boljši sedež. Kdor pa se noče vezati na določene dneve, se lahko abonira na blok, ki upravičuje do obiska i-stega števila predstav, samo ob poljudnih dnevih. Priglase sprejema gled. blagajna vsak dan od 9. do pol 13. ter od 15. do 17. ure. (Ob nedeljah od 10. do pol 13. ure.) Za dosedanje abonente ostane'o lanska mesta rezervirana do sobote, 14. t- m. Letošnji repertoar je prav zanimiv, ponestrila pa ga bodo številna, že sedaj zaključena gostovanja predvsem ljubljanskih režiserjev in igralcev. (Milan Skrbinšek, C'ril Debevec. Peter Malec, Slavko Jan, J. Povhe in F. Delak.) Obrtno knjigovodstvo. Učni tečaj za obrtno knjigovodstvo, spisje in kalkulacijo se začne v Mariboru v petek, 13. septembra ob 20. uri v prostorih trgovske akademije, vhod na oglu z Zrinjskega trga. Interesenti se nai javijo ob ozna ceni uri v učilnici ali pa poprej med urad nimi urami na sreskem načelstvu v sobi 42, II., Predavanja v tečaju se bodo vršila v večernih urah. domnevno 3-krat na teden, približno 7 tednov. Tečaj priredi mariborska poslovalnica zborničnega obrtnopospeševalnega zavoda. Iz »Nanosa«. Danes ob 20. uri je sestanek, govori tov. prof. Bizjak. Ker se s tem dnem pričnejo redna predavanja, je današnje za člane obvezno, prijatelji dobrodošli. Slovensko trgovsko društvo v Mariboru vabi ponovno svoje člane, da se u-delež jo občnega zbora Zveze trgovskih združenj v nedeljo, 15. tm. ob 9. uri pred poldne v Ljutomeru. Naša stanovska dolžnost zahteva polno udeležbo pri tem pomembnem občnem zboru. Ker nismo do bili več avtobusov na razpolago, odpotujemo v nedel o zjutraj iz Maribora s prvini vlakom in se vračamo popoldne ob 6. uri. Vožnja po železnici je polovična. Vsa nacionalna in narodno-obrambna društva v Mariboru vabi mariborsko sokolsko okrožje za levi breg, naj pozovejo svoje članstvo na zlet, ki bo v nedeljo 15. t. m. popoldne pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Nastop lo, bo skupno 10 sokolskih društev in čet. Pričetek nastopa bo ob 15. uri. Vse šolske potrebščine, katerekoli potrebujete. ltvnite v knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Gg. železničarji! Zahtevajte pri svoji nabavijalni zadrugi nakaznice za nakup šolskih potrebščin, glašeče se na knjigarno Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Deklišk; zavod »Vesna« v Mariboru. Vpisovanje v gospodinjsko in žensko o-brtno šolo se vrši v petek 13. t. m. od 9.—12. in 15—18. ure. Gg. državne nameščence prosimo, da zahtevajo pri svoji Nabavijalni zadrugi nakaznice za šolske potrebščine in knjige za tvrdko Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11. Vse šolske knjige in potrebščine v nai-večji izberi, priznano dobri kakovosti in najnižjih cenah kupite pri Zlati Brišnko-vi, Maribor, Slovenska ul. 11. Velika prireditev v dvorani Union I. godbeno društvo tekstilnih delavcev v Mariboru priredi v soboto dne 14. sept. 1935 v vseli prostorih dvorane Union svojo ustanovno veselico. Na sporedu je tudi volitev miss tekstilnih delavk in na-meščenk (pod vodstvom gospoda Hara-stoviča, gledališkega igralca). Nagrade: I. 5 m svile za kompletno obleko, II. 1 bala belega patna in III. 1 par elegantnih čevljev. Tekmovalke se naj prijavijo v soboto dne 14. t. m. najdalje do 20. ure v dvorani Union pri žiriji. Začetek ob 20. uri. Vstopnina v predprodaji Din 10, pri večerni blagaini Din 12, Za člane 6 Din. Vstopnice v predprodaji se dobijo v trgovini Srečko Pihlar, Anton Macun, Fr. GRAJSKI KINO Telefon 22-19 Od četrtka da'je izvrstna veseloigra Ne boi se liubezni V glavnih vlojjah najboljši komiki. Lian* Haid, Adolf Wotilhriick, R. A. Roberts, Hilde H ldebrand, Theo Lingen. Pride : Najboljša veseloisrru Ufe. Kino Union. Samo do vkliučno petka prekrasni velefilm »Maskerada« z Paulo Wessely in Adolf Wohlbriick-om. Sledi »Žrtev ljubezni« z Luizo Ullrich in Hans Moser-om. Majer n Dragutin Roglič. Ker se bo čisti dobiček uporabi! za nabavljene uniforme in inštrumente, se priporočamo za obilen obisk. — Odbor. Nočno lekarniško službo imata danes Maver.eva in Sirakova lekarna, jutri pa Vidmarjeva in Savostova lekarna. S ponarejenim 20*dinarskim kovancem je hotela plačati voznino Dravograd— Slovenjgradec neka Alojzija P. Sprevodnik je takoj opazil, da je kovanec ponarejen ter jo prijavil orožnikom, ki sedal poizvedujejo, od kod je falsifikat. Eno kolo v ribniku, drugo v gozdu. Mnogi kolesarski tatovi so pravi vandali. Ukradejo kje kolo, samo da pridejo do pnevmatik ali do zvonca, ostale de le vozila pa odvržejo. Tako se je pripetilo tudi te dni. Neznan tat je s kolesa demontiral pnevmatike ter zvonec in ostalo ogrodje vrgel v Betnavski ribnik, kjer so ga našli včeraj orožniki s Tez-nega. V ribniku najdeno ko’o ima evid. štev. 54520. — Neki posestnik pa je včeraj našel v Zrkovskem gozdu razstavljeno kolo. ki je bilo te dni ukradeno izpred sreskega načelstva Rudolfu Bračiču. Bukova drva, srna, zajci. Posestnik Jakob Tinauer je prijavil oblastem, da so mu doslej še neznani storilci ukradli iz njegovega gozda v Rušah 4 kubik. metrov bukovih drv, ki jih je imel pripravljene za prodajo. Pri Sv. Primožu so orožniki zalotili 59-lefnega najemnika Petra R. in 45-letnega delavca Ivana H. v trenutku, ko sta nameravala iz neke zanke osvoboditi srno. Ker so orožniki mnenja, da sta polagala zanko, sta bila ovadena državnemu tožilstvu. Prav tako so orožniki ovadili državnemu tožilstvu 29-letnega posestnika Franca S. iz Cogetincev, pri katerem so našli v skednju več kož divjih zajcev. Svojevrstno maščevanje. Posestnik J. Senekovič iz Šetarovc v Slovenskih gor. je bil pokosil otavo na svo:em travniku. Ponoči pa so prišli z vozom na njegov travnik neznani ljudje, ki so mu očividno iz maščevama otavo odpeljali s tmvnika. Radi jabolka teče bratska kri. Brata Franc in Avgust Pešek sta kosila otavo v bližini državne meje pri Št. liju. Ko sta svoje delo končala, je Avgust za šalo vrgel abolko, ki je padlo z drevesa na tin, proti bratu Francu. Franca je bratovo postopnje tako vznemirilo, da je s koso šel nad Avgusta in mu prizadjal nevarne rane na levi roki. Razburliv prizor s srečnim izidom. Na voglu Vetrinjske ih Tattenbachove ulice se je odigral prizor, da je navzočim od groze zastal dih. Iz Vetrinjske smeri ie privozil avtobus iz Tattenbachove pa kolesar. Oba sta vozila previdno in sta dala predpisne znake. Navzlic temu pa se ie znašel kolesar tik pred avtobusom ter padel na tla. V istem hipu je prisebni šofer avtobusa uporabil vse zapore in tako v zadnjem trenutku preprečil nesrečo. Psa-čuvaja je »podkupil«. K poročilu o vlomu pri upravi drevesnice g. Rosenber-ga na Tržaški cesti smo izvedeli še sledeče podrobnosti: Pretkani vlomilec, ki je k sreči že v rokah pravice, je s kosom mesa, okoli pol kg, »podkuril« psa vočjaka, da se ni preveč razburil. V vreči, ki jo je vlomilec sredi dramatičnega lova vrgel stran, se je na dnu naha:ala še ena »porcija« mesa in sekira, katero so oblasti zaplenile. Omembe vredno je, da je to v kratkem razdobju že tretji slučaj vlomilske tatvine pri istem ob ektu 5000 kg sena je pogorelo posestniku Štefanu Biru v Gaberju pri Lendavi. Sumijo, da je zažgal seno neki potepuh, ki se klatil tam naokrog. Vsak dan hladnejše. Tukajšnja meteorološka postaja poroča: minimalna temperatura 3.2, maksimalna temper. 16.4 relativna vlaga 89, barometer 741.? Stran 4. Mariborski »V e C ern Ik« Jutr. BBrrT^——'n*—«——rr V Mariboru, dne 12. IX. 1935. MARIJ S KALAN ROMAN Sida Silana/a Sido so ta vprašanja vedno bolj zapo-slevala in nazadnje je strastno želela izvedeti, kakšen bo nadaljnji razvoj testa dvorjenja. Na Ervina pri tem niti mislila ni; predobro je vedela, da je čisto slep in se mu niti na kraju pameti ne more roditi najmanjša slutnja. Saj je sam silil v Radivojevičevo družbo in jo prosil, naj se zabava z njim. In ko ga je nekega popoldneva bolela glava in ni marala iz hotela, je brez pomisleka prosil Radivojeviča, naj spremlja Sido na izprehod. Sida je sicer ugovarjala, da hoče ostati pri njem. na tihem si je pa vendarle želela samote s pozornim kavalirjem. ker je slutila, da bo v njej končno izvedela tisto, kar je tako mučilo njeno radovednost. Radivojevič je r.ajel v luki čoln in od-veslal na Lapad. Spotoma ji je govoril o čisto vsakdanjih, nepomembnih zadevah, kakor da nikoli ni bilo njegovih tako zgovornih pogledov in sto drobnih malenkostih, govorečih o tihih poželje-njih. Tako nepomembno je bilo njegovo kramljanje tudi potem, ko sta se ustavila ob rtu Petki, privezala čoln k skali ln odšla po ozki stezi na izprehod med oinije. ciprese in vse tisto subtropično drevje ter grmovje Lapada. V nekem romantičnem zakotju, kjer se je skozi vejevje svetlikala od daleč drobna lisa od večernega soloca obžarjenega morja, se je pa Radovijevič nenadoma vstopil pred Sido, ji globoko pogledal v oči ter dejal tako nepričakovano, da se je zdrznila, zmedla in vsa zardela; »Gospa, vi ne ljubite, svojega moža. Z njim se niste poročili iz ljubezni. Vse, kar počenjate, je z muko igrana igra dolžnosti, pri kateri trpite ...« Sida je vztrepetala, če bi ji bil dejal: »Sida. jaz vas ljubim,« je to ne bi bilo iznenadiio in zmedlo, toda ta tako točna diagnoza njenega resničnega položaja jo je docela razorožila in zlomila. »Vaš molk mi to le potrjuje,« je dejal Radivojevič. Sida se je bliskovito obrnila, da bi skrila pred tem tujim človekom solze, ki so ji kljub vsem nasprotnim naporom privrele iz oči. toda skriti jih ni mogla. »Gospa, Sida!« je vznemirjeno dejal. »Zakaj ste se poročili s tem človekom, ki vas nikoli ne more osrečiti?« »Molčite! Ne silite vame s vprašanji, na katera vam ne morem odgovoriti,« je jecljala Sida. »Ne morete odgovoriti? Zakaj ne morete0 MorcD zares a oprostite mi: smilite se mi...« »To je brez pomena,« ga je zavrnila. »Morda le ni. Gospa, Sida, zaslužili bi boljšo usodo. Zaslužili bi moža, ki bi vam mogel nuditi vse, po čemer hrepeni vaša razkošna, življenja tako polna, a tako kruto utesnjevana mladost. Zaslužili bi vrisk smeha, žar solnca, ogenj divje, nepogasljive ljubezni, ki bi enako dajala kakor jemala. Vaša lepota in mladost mora očarati vsako dovzetno moško srce. Tom sem opzil že v Splitu, ko sem vas prvič zagledal ob strani vašega moža. Moj pogled vas je potem spremljal vso pot. Se spominjate tistega krasnega jutra na parniku pred prihodom v Dubrovnik, ko ste prišli prvi na paluho, se naslonili na ograjo in potem strmeli v morje in v daljo? Takrat sem stal za vami in sem vas gledal. Podoba tistega jutra mi je ostala neizbrisno v oč ' in v duši. Ne izbriše je nihče več.« »Vrniva se!« je dejala in si otrla solze. »Prej mi morate odgovoriti na vprašanje, zakaj ste se poročilo z Roga-nom?« »Ker ni bilo druge rešitve . . .« je odgovorila po dolgem obotavljanju. In potem mu je povedala v kratkih obrisih zgodbo svojega mladega življenja. »Zaradi doma in očeta ste žrtvovali svoje življenje, svojo srečo,« je vzdihnil Radivojevič. »In kaj ste s tem pridobili? Ste v resnici kaj rešili? Ničesar, mo- ja draga, nesrečna gospa.« Sida je molčala, le v oči so ji privrele solze. »Smilite se mi,« je dejal nežno, »globoko sočustvujem z vami in storil bi vse, da bi vas rešil in osrečil.« Stopil je čisto tesno k njej, ji položil levico okoli pasu, z desnico pa ji dvignil glavo. Potem se je nemo zastrmel v njene objokane oči. Nenadoma se je pa zganil,, jo objel tesno z obema rokama, prižel k sebi in poljubil tako naglo, da se niti zavedala ni kaj počenja in se tudi braniti ni mogla. Šele čez nekaj hipov je čutila na svojih ustnah njegove,-da se je zavedela položaja, vztrepetala in se sunkovito osvobodila njegovih rok. »Pustite me! Kaj si drznete?« je kriknila z glasom odpora in užaljenosti. »Mar mislite . . .« »Ničesar ne mislim, moja najdražja « je dejal Radivojevič. »Hotel sem vam le povedati, da vas ljubim, kakor nisem doslej ljubil še nobene ženske in hočem, da postanete moja žena. Pustite Rogana. ločite se!« »Nikoli!« je vzkliknila trdo. »Breme, ki sem si ga naložila prostovoljno, bom nosila vdano. Ervin me ljubi in bilo bi podlo varati ga ali ga celo pustiti. Ne verujem vam ničesar. Prišli ste v Dubrovnik lovit ženske in ste mislili, da sem prav jaz najprimernejša divjačina, pa ste se temeljito zmotili. Poiščite si drugo.« ?s šMfeuia «*»n*»