ANA KOCJANČIČ SLIKAR JURIJ ŠUBIC IN NJEGOVE FRESKE V lUOU MELATHRONU o poslikavi Jurija Šubica (1855-1890) v Schliemannovi palači v Atenah je prvi obsežno pisal že France Mesesnel.' Objavil je namreč natančen popis in analizo tistih poslikav v palači, ki jih je lahko videl leta 1935, ko je obiskal Atene. Stene zahodnega vogalnega salona in južnega vogalnega salona v prvem nadstropju so namreč pobelili na način jugendstila takoj po Schliemannovi smrti in so take ostale vse do obsežne restavracije palače leta 1984. In tako je Mesesnel od dva indvajsetih opisal le sedem prostorov v palači: dvorano hesperid, ložo (balkon) in jedilnico v prvem nadstropju ter predsobo zahodnega kabineta (kjer ni Jurije vih poslikav), Schliemannov kabinet, ložo (balkon) in sobo na severovzhodu v drugem nadstropju.- Po Mesesnelovi objavi pa so bile poslikava pri nas deležne le malo pozornosti (večinoma so bile v člankih o Juriju Šubicu le omenjene). V Atenah se s Schliemannovo palačo in njeno poslikavo že od 1975 ukvarja in o njej piše Georgios Korres.' V tujini pa so bile poslikave objavljene v knjigi Deme- tresa Filippidesa, ki je palačo in njeno poslikavo primerjal z drugimi grškimi pa lačami 19. stoletja.' Gre le za nekaj barvnih reprodukcij prvega nadstropja pala če; v glavnem so to le fotografije plesne dvorane in jedilnice. Palača, ki ima pri- dičje in dve nadstropji, je namreč poslikana v celoti. Poslikala pa sta jo, kot ome nja že Mesesnel, dva slikarja: nek grški dekorater" (z dekoracijo je opremil tudi celotno pridičje) in naš Jurij Šubic, ki je poslikal sobe obeh zgornjih nadstropij skupaj z balkonoma. Ko se je Heinrich Schliemann (1822-1890) leta 1870 z družino preselil v vilo na Ulici Muz v Atenah, je bilo glavno grško mesto eden izmed središč novega neokla- sicističnega občutenja. V njem so dan za dnem rasla nova javna poslopja (Univer za, Akademija, Zippion ...), ki so jih gradili danski, nemški in francoski arhitekti (med njimi tudi Theophil Hansen (1813-1891)), in zasebne vile in hiše, ki so si jih postavljali učenjaki in veljaki vse Evrope (predvsem na območju Plake). V tej splošni gradbeni vnemi je tudi veliki arheolog začel premišljevati o novi hiši, pala či, ki bi bila grajena v - za Atene - čisto novem italijanskorenesančnem slogu. Svojo željo je povedal arhitektu in prijatelju Ernstu Zillerju (1837-1923),*^ ki je v mestu rav no gradil Akademijo: 91 LOŠKI RAZGLEDI 49 "Ker sem vse svoje žive dni stanoval v majhnih hišah, bi rad preostala leta svoje ga življenja preživel v veliki stavbi Rad bi imel veliko prostora in nič drugega. Lah ko izbereš katerikoli slog, edina moja zahteva je široko marmorno stopnišče, ki naj pelje iz pritličja v prvo nadstropje, in kot zaključek na vrhu terasa."' S temi Schliemannovimi navodili je 28. 3-1878 arhitekt ZiUer začel risati načrte za Iliou Melathron,** palačo, ki stoji na št.l2 Univerzitetne ulice (Odos Panepistimiou) v Atenah. Njen osnovni tloris ima skoraj kvadratno obliko: 23 x 25 metrov. Fasada z dvema ložama, ki gleda na Univerzitetno ulico, je obrnjena na jugozahod. Palača ima tri etaže: pritličje in dve gornji nadstropji, namesto strehe pa ima teraso z balu- strado. S treh strani, od katerih nobena ne gleda na ulico, jo obdaja vrt. Postavitev "trojanske palače" je Schliemanna stala 439.650 drahem. Gradnja pa je bila zaključena že prihodnje leto (1879) in manjkala je le notranja dekoracija. Zato sta Schlie- mann in Ziller začela iskati slikarja, ki bi bil pripravljen odlično izpeljati to nalogo. Tudi za poslikavo sta namreč naredila načrt in se pri tem naslonila na Goetheja,' ki je zapisal, da je treba črpati iz bogastva pompejanskih kompozicij. Za njihovo predlogo pa sta do ločila uporabo treh knjig Wilhelma Zahna'" (z risbami iz Pompejev) in seveda Schlieman- novih izkopavanj ter predvsem najdb v Troji in Mikenah. Slikarja sta začela iskati prek TheophUa Hansena, ki je bil že od leta 1868 profesor umetnostne akademije na Dunaju. Medtem ko je gradil stavbe v Atenah, je namreč Hansen pogosto zaposloval dunajske sli karje. Skupaj z dunajskim profesorjem Christianom Griepenkerlom (1839-1916), ki je rav no tedaj na Dunaju slikal veliki Prometejev ciklus za atensko Akademijo (pri čemer mu je pomagal Jurij Šubic), sta ponudila delo v Schliemannovi palači Juriju. Hansen je Šubi- ca že dolgo časa poznal, saj je le-ta zanj in za dunajskega profesorja Georga Niemanna (1841-1912) risal arhitektonske dekoracije." Tako je Šubic s priporočilom družbe dunaj skih klasicistov dobil delo pri Schliemannu.'^ Slavni arheolog mu je, kot Jurij piše v pismu prijatelju, češkemu slikarju Vojtehu Hynaisu (1854-1925),'* plačeval honorar 150 florintov na mesec (grški viri navajajo vsoto honorarja 8.500 drahem). Ko je Jurij leta 1879 prvič prestopil prag Schliemannove palače, je bila ta že zgra jena do konca in Schliemann se je vanjo že vselil s svojo družino in služinčadjo. Tla palače so prekrivali mozaiki in teraco,'" stene in stropi pa so bili že okrašeni s citati iz starogrške literature'^ in s skromno dekoracijo, ki je spominjala na poslikave v Pompejih. To dekoracijo naj bi, kot je napisal France Mesesnel, izvršil nek grški de- korater.''' Šubičeva naloga pa je bila opremiti preostale velike površine sten, prvega in drugega nadstropja palače," s stenskimi slikami, ki bodo čim bolj podobne pom- pejanskim predlogam. Arhitekt palače Ernst Ziller mu je namreč predložil tri knjige Wilhelma Zahna"* in Jurij se je vestno lotil poslikav v tehniki al secco - na suh omet. PRVO NADSTROPJE Prvo nadstropje Schliemannove palače je razdeljeno na deset prostorov: pred- prostor, sprejemnico, zahodno vogalno sobo, dvorano hesperid (t. i. plesna dvora na)," ložo (balkon), južno vogalno sobo, jugovzhodno sobo, vzhodno vogalno so bo, jedilnico in osrednjo dvorano. Do sedaj so bili analize deležni le trije prostori: dvorana hesperid, loža (balkon) in jedilnica. .. -,,,.,..,.;.. .,..,;, <. 92 SLIKAR JURIJ SUBICIN NJEGOVE FRESKE VILIOU MELATHRONU Predprostor^" je razdeljen na dva dela: na večji prostor s širokim marmornim sto pniščem, ki vodi iz pritličja vse do terase, in na manjši prostor, po katerem se obi skovalec po dveh stopnicah vzpne v osrednjo dvorano. Stene predprostora so bile poslikane že pred Šubičevim prihodom (krilati eroti z girlandami in nad vhodom v osrednjo dvorano izpisan izrek iz Hesiodovega dela "Dela in dnevi"). Verjetno jih je naredil grški slikar^' Osrednjo sliko za strop tega dela predprostora pa je naredil Ju rij Šubic, in sicer po stropno-stenski sliki "Aurora", ki jo je italijanski slikar Guido Re- ni leta I6l4 naslikal za Palazzo Pallavicini v Rimu. Iz predprostora vstopimo v sprejemnico s stenami v pompejansko rdeči barvi, v kateri pa Jurij ni poslikal ničesar " Sprejemnici sledi zahodna vogalna soba, ki so jo uporabljali kot salon. Vrata v sprejemnico so na severovzhodni steni salona, vrata v dvorano hesperid (plesno dvorano) pa na jugovzhodni steni. Jurij se je ob svojem prihodu v palačo najprej lo til ravno poslikav sten tega salona, ki pa ga France MesesnePV svojem opisu fresk ne omenja. V času njegovega obiska v Atenah so bili namreč strop in stene že pre oblikovani v kompozicijo jugendstila, saj so bile po smrti Heinricha Schliemanna stene prebeljene in tako je bila prvotna poslikava zakrita in pozabljena. Šele leta 1985 je restavratorjem pod vodstvom T. Margaritofa uspelo odkriti obrise prvotne poslikave sten in stropa.-' Pri obnovi sten pa so si morali strokovnjaki pomagati z risbami v knjigah Wilhelma Zahna,^' z risbami Jurija Šubica in njegovimi ohranjeni mi poslikavami na stenah lože v prvem in drugem nadstropju ter na stenah južne ga kabineta v drugem nadstropju. Ker so restavratorji našli le obrise poslikav, brez barv, so jih kot take tudi ohranili, tako da so danes vse lebdeče človeške figure in or- namenti podani z risbo v rdečkastooranžni barvi. S tem se tudi ločijo od barvnih originalov na stenah obeh lož in južnega kabineta drugega nadstropja. Vse stene so indigo modre barve-'' in so z rumenimi bordurami razdeljene v navpična pravoko tna polja." V njih so naslikane lebdeče figure. Pod vsakim takim pravokotnim po ljem pa so naslikana še manjša vodoravna pravokotna polja, v katerih so delfini, pre križani tirsovi palici, zmaji in trinožniki. Desno od vhoda v sprejemnico, na severovzhodni steni je v prvem navpičnem pravokotnem polju naslikana lebdeča ženska figura - alegorija poletja. Enaka figura je v palači naslikana še dvakrat, in sicer na severovzhodni steni lože v drugem nad stropju in levo od skupine treh figur na jugovzhodni steni v južnem kabinetu v dru gem nadstropju. V pravokotnem prostoru desno od nje je naslikana lebdeča mena- da. Podobo poznamo iz hiše FuUonica v Pompejih. V palači pa je enaka figura po novljena na jugozahodni steni južnega kabineta v drugem nadstropju. Pod obema pravokotnikoma s figurama so v vodoravnih pravokotnikih naslikane iste stvari: del fin, prekrižani palici s pentljo in delfin. Na severozahodni steni je v desnem pravokotniku (desno od menade) naslikana lebdeča ženska figura - alegorija pomladi. Enaka podoba se nahaja na severozaho dni steni lože v drugem nadstropju. Pod alegorijo pomladi je v naslikanem vodo ravnem pravokotniku enaka upodobitev kot na obeh vodoravnih pravokotnikih na severovzhodni steni. Desno od alegorije pomladi je v naslednjem pravokotnem po lju upodobljena skupina treh lebdečih figur; dve ženski in mladenič s cimbalami. 93 LOŠKI RAZGLEDI 49 Podoba se ponovi na jugovzhodni steni južnega kabineta v drugem nadstropju. Pod temi figurami so v vodoravnem pra vokotniku naslikani: zmaj, prekrižani palici s pentljo in zmaj. Na krajši jugozahodni steni salona je v ožjem navpičnem pravokotnem prosto ru naslikan tirs. Enaka podoba je naslika na tudi na zadnjem pravokotnem polju jugovzhodne stene tega salona (tik ob vhodu v dvorano hesperid). Malo druga če naslikana tirsova palica pa je upodo bljena še na stropih obeh lož. Pod tirsom je v vodoravnem pravokotniku naslikan trinožnik. Desno od tirsa je v pravoko-' tnem okviru naslikana skupina treh leb dečih figur: bakhant, ki je naslikan med dvema bakhantkama. Enaka upodobitev je v palači ponovljena na severozahodni steni južnega kabineta v drugem nad stropju. Pod upodobitvijo so v vodorav nem pravokotniku naslikani enaki pre dmeti kot v vodoravnih pravokotnikih na severovzhodni steni. Desno od skupine bakhantov je na ju govzhodni steni upodobljena lebdeča ženska figura - personifikacija zraka (si. 1). Enaka upodobitev je naslikana na seve rozahodni steni lože v prvem nadstropju. Pod upodobitvijo zraka sta v vodoravnem pravokotniku naslikani prekrižani palici s pentljo. Poleg personifikacije zraka je v pravokotnem okviru desno naslikana tirsova palica, taka kot na jugozahodni steni. Pod njo sta v vodoravnem pravokotniku naslikana trinožnik in prekrižani palici s pentljo. Ta okvir na levi strani preseka kamin. Iz salona vstopimo v najbolj veličastno dvorano v palači, v dvorano hesperid ali plesno dvorano, ki jo je podrobno opisal že Mesesnel.^" Tu sta zakonca Schliemann skoraj vsak četrtek prirejala plesne prireditve in slovesne sprejeme. Od leta 1934, ko je bil v hiši Areopag (vrhovno državno tožilstvo),-' pa je služila kot sejna dvorana. Stene so na robovih obdane s cveticami srčastih oblik, okrog katerih se vije obliko vana bordura (sfinge, ki so s hrbtom obrnjene druga proti drugi). Gre za posnetek iz pompejanskih hiš. Zgornje konce sten v dvorani krasi 10 napisov - citatov iz sta rogrške literature. Najbolj veličastna je poslikava, ki krasi strop te dvorane, in ta je seveda delo Jurija Šubica. Strop je po vzorcu rimske "volte dorate" razdeljen v več pravokotnikov, v ka terih je večinoma le vitičast ornament.* Šubic je poslikal štiri frize (dva na krajši in dva na daljši stranici stropa) in štiri kvadrate, v katere so vrisani krogi (v stropnih vogalih). Slika 1: Personifikacija zraka (Foto:Ana Kocjančič) 94 SLIKAR JURIJ ŠUBIC IN NJEGOVE FRESKE VILIOU UELATHRONU Ernst Ziller je najprej hotel to površino okrasiti s sliko Galateje,'' vendar so to temo potem upora bili na stropu Schliemannovega zahodnega ka bineta v drugem nadstropju. Jurij se je namreč odločil, da bo v frizih raje na prikupen način po ročal o delu znanstvenika Heinricha Schlieman- na. Ali je bila to resnično le Šubičeva zamisel in koliko je pri njej sodeloval vedno ukazujoči ar heolog, ni moč ugotoviti, vsaj ne iz ohranjenih pisnih virov. Vsekakor pa nam vsebina poslikav sama poroča o tem, da bi moral Šubic resnično odlično poznati celotno Schliemannovo življe nje.^' Program za strop je gotovo, tako kot za vse druge poslikave, sestavil Schliemann sam, mo goče pa mu je pri tem pomagal Ernst Ziller. Šubic je za strop naredil načrte in študije, ki pa jih je pustil gospe Courbett.*' Na severozahodnem delu stropa je v zaho dnem vogalu kvadrat, v katerega je vrisan krog. V tem je, na modri podlagi, naslikan plavajoči putto,'" ki v obeh rokah drži posodo - trirobni alabastron iz groba A IV v Mikenah" (si. 2). Upodobitvi putta sledi eden izmed obeh krajših frizov, v katerem so naslikane najdbe iz Miken in zasebne zbirke naročnika (si. 3). Na frizu je v krajino postavlje nih pet oseb. Levo je putto, ki riše majhen, zlat vrč za vino iz groba A IV iz Miken. To je mogoče celo podoba Jurija Šubica.* Na njegovi desni na tleh kleči ženska fi gura - putto, ki v rokah drži kipec.'' Ženska figura naj bi bila podoba Schliemanno- ve žene Sofije, za katero je bilo značilno, da je imela rjave lase vedno spete v figo. Na stropu naj bi bila Sofija upodobljena še enkrat, in sicer na jugozahodnem frizu, na desni strani poleg reliefa. Pred Sofijo so na tleh na purpurni tkanini postavljeni idol v obliki sove, oljna svetilka in dolga zlata ploščica iz Miken. Tkanina naj bi pred stavljala Sofijin veliki, rdeči šal, v katerega je Schliemann zavil zlate predmete, ki sta jih našla v Troji, da bi jih skril pred nezaželenimi opazovalci. Poleg Sofije stoji s hrb- Slika 2: Lebdeči putto, zahodni vogal stropa dvorane hesperid, prvo nadstropje (Foto:Ana Kocjančič) Slika 3: Severozahodni kraj ši friz stropa dvorane hes perid, prvo nadstropje (Foto: Ana Kocjančič) 95 LOŠKI RAZGLEDI 49 Slika 4: Lebdeči putto, severni vogal stropa dvorane hesperid, prvo nad stropje (FotoiAna Kocjančič) tom proti nam obrnjeni putto, ki gleda Sofijo, in Korres predvideva, da bi bila v tej figuri lah ko upodobljena Schliemannova hči Androma ha. Na kamniti mizi, ki stoji pred domnevno Andromaho, je tudi črnilnik s peresi, najdba iz groba AIV iz Miken. Ob mizi na tleh sedi putto, ki z desnico drži okrogle naočnike, z levico pa pergament in študira. S to podobo se je Šubic pošalil iz samega arheologa Heinricha Schlie- manna. Poleg njega leži na tleh velikanska knji ga, ki je skoraj večja od upodobljenega velike ga arheologa. Za njo pa na tleh leži putto, verje tno Schliemannov sin Agamemnon. V rokah drži in preučuje lekitos s črnimi figurami, ki predstavljajo skupino vojakov. Gre za posnetek znamenitega Vojaškega kraterja iz začetka 5. ti sočletja pr n. št. iz Miken (južno od grobišča A).^" Na frizu je poleg figur naslikanih še nekaj sredozemskih rastlin (npr širokoli- stna kana za upodobitvijo Schliemanna). Severozahodnemu frizu sledi upodobitev lebdečega krilatega putta v krogu, ki je včrtan v kvadrat v severnem kotu stropa (si. 4). Na desnem zapestju ima zlato zape stnico iz groba AIV in na isti roki tudi uhane iz groba A III (oboje iz Miken). Na severovzhodni, daljši stranici stropa je dolg friz, na katerem so v krajini nasli kane tri skupine oseb in najdbe iz Miken (si. 5 - 10). V prvi skupini, na skrajni levi strani friza, so trije putti (si. 5). Čisto na levi je ženska figura z zlatimi lasmi, verjetno Andromaha, ki razprostira roke k puttu. Ta stoji poleg nje in v rokah drži tehtnico v obliki ogrlice iz groba A III. Poleg njega na tleh kleči putto, ki v rokah drži bel zvi tek, iz katerega stresa zlate predmete (šlo naj bi za najdbe iz groba A III v Mike- nah).^'^ Pred to skupino je na tla postavljen odprt lesen zaboj, v katerem so prav ta ko zlate najdbe iz Miken: zlati uhani, moški kipec z golobom na glavi (ta je zelo po doben reliefu na drugi strani zlate ploščice iz groba A III, na katerem pa je upodo bljena ženska figura), zlat diadem iz groba A IV (ki učinkuje kot saracenski pas), meč, posoda brez ročajev in kita zlatih las iz groba A V (si. 6). Zaboju sledi najprej upodobljena krajina s skalami in sredozemskimi rastlinami, potem pa druga skupi na, tokrat štirih puttov (si. 7). Prvi putto stoji v jami in se trudi, da bi razbral grški na pis, vklesan v nagrobnik. Poleg njega na skali sedi kot putto upodobljen Schlieman nov dve leti star sin Agamemnon." Sledita mu dva pol sedeča putta. Na tleh so na slikani bronasta dvojna sekira iz zakladne najdbe v Klitemnestrinem dromosu, po dolgovati zlati trak, meč brez držaja (morebiti iz groba A IV) in zlata zapestnica za nadlaket (tudi iz groba A IV) (si. 8). Tej skupini puttov spet sledi naslikana pokraji na z rastlinjem in deli prevrnjenega stebra (si. 9). Temu pa sledi še zadnja skupina treh puttov. Prvi putto sedi na drugem kamnitem valju stebra, ki leži na tleh. V levi ci drži zlato posmrtno masko, ki naj bi bila znamenita Agamemnonova zlata maska. Na tleh poleg kamnitega kvadra na pol leži drugi putto. Tudi ta v levici drži zlato ma- 96 SLIKAR JURIJ SUBIC IN NJEGOVE FRESKE v ILIOUMELATHRONU Slika 5: Severovzhodni daljši frtz stropa dvorane hesperid, prvo nadstrop je (Foto: Ana KocjančiČ) Slika 6: Severovzhodni daljši friz stropa dvorane hesperid, prvo nadstrop je (Foto: Ana Kosjančič) Slika 7: Severovzhodni daljši friz stropa dvorane hesperid, prvo nadstrop je (Foto: Ana KocjančiČ) Slika 8: Severovzhodni daljši friz stropa dvorane hesperid, prvo nadstrop je (Foto: Ana KocjančiČ) Slika 9: Severovzhodni daljši friz stropa dvorane hesperid, prvo nadstrop je (Foto: Ana KocjančiČ) Slika 10: Severovzhodni daljši friz stropa dvorane hesperid, prvo nadstrop je (Foto: Ana KocjančiČ) Slika 11: Lebdeči putto, vzhodni vogal stropa dvorane hesperid, prvo nadstropje (Foto: Ana KocjančiČ) Slika 14: Jugozahodni daljši friz stropa dvorane hesperid, prvo nadstrop je (Foto: Ana KocjančiČ) Slika 12: Jugovzhodni krajši friz stropa dvorane hesperid, prvo nadstrop je (Foto: Ana KocjančiČ) Slika 15: Jugozahodni daljši friz stropa dvorane hesperid, prvo nadstrop je (Foto: Ana KocjančiČ) Slika 13: Lebdeči putto, južni vogal stropa dvorane hesperid, prvo nadstropje (Foto: Ana KocjančiČ) Slika 16: Jugozahodni daljši friz stropa dvorane hesperid, prvo nadstrop je (Foto: Ana KocjančiČ) 97 LOŠKI RAZGLEDI 49 sko. Izvirala naj bi iz groba A V. Zadnji putto pa stoji na tleh in je obrnjen proti prejšnjima. Edini na frizu je odet v draperijo (v vihrajoči trak roža barve). Trije put- ti so naslikani sredi pogovora. Za njimi pa so upodobljene sredozemske rastline (ri- cinus, platane, agave, palme in zvončnice) (si. 10). Dolgemu frizu sledi na sečišču severovzhodnega in jugovzhodnega dela stropa spet kvadrat z vrisanim krogom, v katerem je na modri podlagi upodobljen plavajoči krilati putto s pergamentnim zvitkom v desnici in nekim dokumentom v levici (si. 11). Na jugovzhodni steni sledi kratek friz, na katerem pet puttov preučuje zemljevi de v usnjenih originalnih izdajah Homerja in Pausanija'' (si. 12). Na sredi friza je upodobljen krilati putto, ki stoji in se z rokama naslanja na svoja bedra. Putti so upo dobljeni v krajini. Za njimi pa so naslikane sredozemske rastline (kaktus, palma, agava). Upodobljen pa je tudi kuščar, ki leži v desnem kotu na knjigi. Frizu sledi kvadrat z vrisanim krogom, v katerem na modri podlagi lebdi krilati putto (si. 13). Putto z obema rokama drži ženski marmorni kipec. Jugozahodni, daljši friz je posvečen Schliemannovim izkopavanjem v Troji (si. 14 - 18). Na njem so upodobljene tri skupine puttov. Figure so postavljene v krajino, tako kot naj bi bila tista v Troji. Prvo skupino, na levi strani reliefa, sestavlja pet puttov (si. 14). Leva dva izkopavata. Tretji je naslonjen na kramp, s hrbtom obrnjen proti gledalcu in z glavo proti četrtemu puttu. Ta pa nosi izkopan doprsni kip, ki naj bi predstavljal Homerja.'^ Poleg nje ga v jami stoji ženska figura z zlatimi lasmi in s kazalcem desne roke kaže na doprsni kip (si. 15). Predstavljala naj bi Minno Meincke, Schlieman- novo prvo ljubezen,'' s katero je mladi Schliemann sanjal o najdbah in izkopavanjih v Troji." Sledi ji na slikana krajina, tej pa skupina treh puttov (si. l6). Prvi z desno nogo kleči na tleh. Desno od njega stojita dva putta, ki s tal dvigujeta veliko glineno amforo. Za skupino na tleh stoji ostanek baze nekega stebra, ki mu sledi že nova, zadnja skupina treh puttov. Prva dva iz te skupine porivata iz jame lesen voz - samo- kolnico, z najdbami pod zelenim pregrinjalom, o čemer priča lekitos (si. 17). Desno od njiju je naslikana purpurna draperija, ki delno prekri va skalo (si. 18). Pod skalo leži pes, in sicer Schliemannov bernardinec. Za skalo pa sedi gola ženska figura. Slika 17: Jugozahodni daljši friz stropa dvorane hesperid, prvo nadstropje (Foto: Ana Kocjančič) Slika 18: Jugozahodni daljši friz stropa dvorane hesperid, prvo nadstropje (Foto: Ana Kocjančič) 98 SLIKAR JURIJ SUBIC IN NJEGOVE FRESKE VILIOU MEIATHRONU ki opazuje dogajanje pred seboj. Rjave lase ima spet spete v figo. To je seveda upodo bitev Sofije Schliemann. Zadnja ljubezen Heinricha Schliemanna, s katero je odkril Tro jo, je torej na tem frizu naslikana tudi kot kontrast tisti prvi Schliemannovi veliki ljube zni, Minni, s katero sta vso mladost sanjala o odkritju Priamovega mesta. Celotna poslikava dvorane hesperid učinkuje zelo slovesno. Jurij Šubic je na fri zih uporabil tople, žive, čiste, svetleče barve, ki le dopolnjujejo razgibanost golih fi gur Nekoliko pusto deluje le krajina na frizih v ozadju in je pravo nasprotje barvni paleti in razgibanosti figur. Na frizih je krajina le nakazana. Gre seveda za upodobi tev pokrajine v Mikenah in Troji, kjer je Schliemann izkopaval. Na frizih pa gre tudi za do sedaj prezrt, vendar zelo pomemben Šubičev študij akta. Gole putte je nam reč naslikal v vseh možnih variantah zasuka njihovega telesa in s to razgibanostjo fi guram dodal tudi živost. Glede na vse osebe iz Schliemannovega življenja, ki jih je na teh frizih upodobil, lahko mirno zatrdimo, da se je poslikav lotil s kančkom hu morja. Schliemannovo družino je prikazal na duhovit, a vendar tako simpatičen na čin, da je bil na poslikavo ponosen celo Schliemann sam, ki jo je z veseljem kazal svojim obiskovalcem. Iz dvorane hesperid je vhod v ložo v prvem nadstropju, ki je bila, kot nam poro ča arhitekt Ziller: "Odprta dvorana (je bila) pri plesnih prireditvah uporabljena kot oder za glas benike, pri čemer so bile odprtine med stebri zastrte z zavesami. Na ta način glas beniki niso motili plesnih parov. Ker sta bila oba prostora (namreč loža in dvorana hesperid) ločena s spuščenimi zavesami, seje glasbenike sicer dobro slišalo, vendar se jih kljub temu ni videlo."'" Za skromnimi dekoracijami na stopniščih in stropih je Jurij začel slikati muze na stropih obeh lož."'' Štirje vitki jonski stebri nosijo pet arkadnih lokov. Med stebri je spodaj loža zaprta z litožele- zno ograjo. Stena lože je razdeljena s štirimi pila- stri, ki skupaj s stebri pod arkadami nosijo njen obok. Ta je razdeljen na štiri velike elipsaste pro store, v katere je Jurij naslikal štiri muze, in na dva manjša elipsasta prostora (eden je na levi, drugi na desni strani lože), v katerih je naslikana tirsova palica. Okrog teh poslikav pa so z isto rjavkasto barvo naslikane vitice, metulji, majhne sfinge in majhne ženske glave. Drugačen način slikanja po trjuje dejstvo, da te dekoracije ni izvršil Šubic. Ver jetno jo je naredil nek grški dekorater. Na oboku je najprej v elipsastem prostoru naslikana tirsova palica. V večjih elipsastih prostorih pa sledijo na slikane štiri od devetih muz, zaščitnic umetnosti in znanosti:" Uranija, Terpsihora (si. 19), Erato in Slika 19: Terpsihora (muza) (Foto: Ana Kocjančič) 99 LOSKI RAZGLEDI 49 Polihimnija. Za Polihimnijo je v manjšem elipsastem prostoru na oboku spet na slikana tirsova palica. Podatka, da podobne muze kot tu na oboku najdemo še v koncertni dvorani Slo venske filharmonije v Ljubljani (leta 1890 jih je naredila dunajska delavnica J. Winter & W. Richter, in sicer gre za štiri glasbene muze) in v stavbi Musikvereina na Dunaju (leta I869 jih je naslikal Jurijev profesor August Eisenmenger (1830-1907), in sicer gre za Apolona in 9 muz), pa nisem zasledila v nobeni izmed razprav o poslikavah Jurija Šubica.* V okvire na štirih stenah lože je Šubic naslikal štiri ženske figure kot personifika cije štirih elementov. Upodobil jih je po predlogah iz pompejanskega slikarstva. Tu je bil Jurij svoboden le pri izboru barv, ki jih na predlogah ni bilo. Naslikal je perso nifikacije: zraka (severozahodna stena),"' ognja (leva stran severovzhodne stene), vode (desna stran severovzhodne stene) in zemlje (jugovzhodna stena). Iz dvorane hesperid je vhod tudi v najpomembnejši sprejemni prostor v vsej pa lači in hkrati tudi v enega izmed najpomembnejših literarnih salonov na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Tudi ta salon, kakor tistega v zahodni vogalni sobi, je Sofija po smrti svojega moža preuredila v jugendstilu. Takrat so prepleskali originalne pom- pejansko rdeče stene, ki so jih razdelili z okrasnimi letvami. Štukatura in reliefni medaljon na stropu pa sta bila pozlačena.'" Restavratorji so v osemdesetih letih dvajsetega stoletja izpod secesijskega ometa izluščili prvotno poslikavo, Stene salona so tako da nes pompejansko rdeče barve. 2 bordurami so raz deljene v pravokotne okvire. S figurami pa sta okrašeni le dve steni, severozahodna in jugovzho dna. Na obeh stenah sta naslikani enaki, na plošča tem podstavku stoječi, goli moški figuri, ki v desni ci držita sulico, odeti v zelenkasto draperijo (si. 20). Obe figuri sta seveda narejeni po predlogah iz pompejanskega slikarstva. Moška figura na severo zahodni steni je zelo slabo ohranjena. Dokončno jo je prizadel atenski potres 7. 9. 1999. Bolje ohra njena pa je figura na jugozahodni steni. Slika 20: Moška figura s suli co (Poto: Ana Kocjančič) Salonu sledi jugovzhodna soba." Po Zillerjevih prvotnih načrtih sta bili tu ozna čeni dve sobi, ki jih je Schliemann predvidel kot sobi za goste. Vendar pa predelna stena ni bila nikoli postavljena in prostor ni nikoli služil prvotnemu namenu. Postal je le prehodni prostor med dvorano hesperid in osrednjo dvorano palače. Strop je okrašen z naslikanimi girlandami s sadeži. Vse stene sobe so pobarvane v svetlomo- dri, indigo barvi'^ in so z modrimi bordurami razdeljene v pravokotne okvire. Dva izmed teh okvirov sta na sredini okrašena s figuralno poslikavo. Ob jugovzhodno steno je dala Sofija Schliemann leta 1923 zgraditi prizidek. Tedaj je namreč hotela Iliou Melathron prodati atenski katoliški skupnosti. Te prezidave so uničile tudi eno izmed treh poslikav, in sicer Zeusa na prestolu, ki je bil narejen po predlogi iz Čase 100 SLIKAR JURIJ SUBIC IN NJEGOVE FRESKE v ILIOV MŽLATHRONU Slika 21: Demetra na prestolu (Foto: Ana Kocjančič) del Naviglio v Pompejih. Po predlogah iz te hiše v Pompejih sta bili narejeni tudi ohranjeni dve poslikavi. Na isti, jugovzhodni steni se je v pravo- kotniku ohranila upodobitev prestolujoče De- metre s košaro, polno sadežev (si. 21), na nas protni, severozahodni steni pa upodobitev pre- stolujočega Dioniza z levinjo ob strani.^^ Iz salona pridemo v vzhodno vogalno sobo, kjer pa Šubic ni naslikal ničesar'* Naslednja soba s poslikavami Jurija Šubica je jedilnica," ki ima zelo zanimiv tloris. Osnovni pravokotnik je na severozahodni strani namreč zaključen z apsido. V tem prostoru je obedova la družina Schliemann. Velikokrat so se jim pri mizi pridružili prijatelji. Med jedjo je vedno nekdo izmed Schliemannovega osebja na glas bral Homerjeve verze. In tudi družina se je za mizo vedno pogovarjala v starogrškem jeziku. Prostor je z velikimi dvokrilnimi vrati povezan z osrednjo dvorano, manjša vrata pa vodijo na manjše, marmorno stopnišče, ki vodi v pritličje v kuhinjo in ga je uporabljalo Schlieman- novo osebje. Z vrati na severovzhodni steni pa je bila jedilnica povezana tudi z vr tom. Na jugovzhodni steni se nahaja tudi majhno dvigalo, ki so ga ročno vlekli iz kuhinje navzgor v jedilnico in nazaj. Tla so mozaična. Na jugozahodni steni so nad kaminom v naslikani arhitekturi izpisani verzi iz Odiseje. Na sredini jugovzhodne stene je napisan Hesiodov verz iz "Del in dnevov". Stene jedilnice so temno zele ne. Šubic je tu poslikal steno in strop apside. Stena apside je razdeljena na pet mo drih pravokotnikov, od katerih se v prvem, tretjem in petem ponovi natanko enak figuralni motiv. V vseh treh je naslikana na pol gola krilata ženska figura.^"^ V dru gem in četrtem pravokotniku, ki ga obdaja cvetlična bordura, sta naslikani lebdeči okronani ženski figuri, in sicer po vzoru iz Čase del Meleagro v Pompejih." Pod te mi figurami je naslikano petdelno tihožitje s sadjem. Strop apside je na zunaj ob dan s spletom, ki ga spremlja trak s svastikami in kvadrati. Velika površina polkro ga je pokrita z devetimi enakimi polji v obliki trapeza. Vsako polje je na sredini okrašeno z oljčno vejo, s katere na vsaki strani visi ali sadje ali pa mrtve živali. V po samičnem trapezu si od leve proti desni v simetriji sledijo po parih: dve ribi, dve okrasni kiti s sadjem, dve ptici, dva svežnja različne zelenjave, dva jastoga, dva svežnja različne zelenjave, dve ptici, dve okrasni kiti s sadjem in dve ribi. Da je Šubic lahko naslikal te živali na strop, so mu iz kuhinje ves dan nosili originalne modele. In tako je jastoga naslikal v njegovi naravni rjavozeleni barvi. Nastala je anekdota, ki jo je po pripovedovanju Andromahe Schliemann zapisal France Me- sesnel: "Šubic je namreč čez dan dobival vse te modele iz kuhinje in se je potem pri večerji nemalo začudil, ko je prvič zagledal škrlatnordečo barvo kuhanega ja stoga, ki bi se bila seveda njegovi sliki mnogo bolje podala."'" V osrednjem oboku apside pa je naslikan zlat metulj, ki ga najdemo tudi v dekoraciji na stropu obeh 101 LOŠKI RAZGLEDI 49 lož in na mozaičnih tleh skoraj vsake dvorane v hiši. Posnet je po metulju na zlati ploščici, ki jo je Schliemann našel v grobu A III v Mikenah. Jurij je slikal tudi na pravokotnem stropu v jedilnici. In sicer sta njegovi dve iden tični,"' le zrcalno obrnjeni tihožitji, ki sta naslikani v pravokotnika na severozahodni in jugovzhodni strani velike rozete, ki krasi sredino stropa. Sestavljeni sta iz raznih vazic, roga izobilja in drugih predmetov, ki so razstavljeni na stopnicah. Tudi ti dve tihožitji spominjata na tihožitja iz pompejanskega slikarstva. Na levi in desni strani obeh tihožitij je naslikan identičen dekorativni figuralni motiv. Na spodnjem listna tem zavihku stilizirane zlate rastline sedi gola ženska figura. V levici drži grozdje, z desnico pa ponuja en sam grozd majhnemu erotu, ki na pol leži na tleh. Nad njo pa je na listnato vejo priletela siva ptica. Vzporedna jedilnici je osrednja dvorana.''" Tloris tega prostora je enak tlorisu je dilnice, le da je tu apsida obrnjena proti jugovzhodu. Strop celotne dvorane je po slikan z dekorativnimi elementi (sfinge, krilate ženske figure, girlande, metulji). Gle de na podobnost z dekoracijo v drugih dvoranah, za katero menijo, da je bila posli kana že pred Šubičevim prihodom, lahko tudi za to sklepamo, da je ni naredil naš slikar. '••••- .«..<. . - • •. • -. DRUGO NADSTROPJE -,,,, , \, . . ,, . V drugo nadstropje pridemo iz preddverja prvega nadstropja po veličastnem mar mornem stopnišču. Razdeljeno je na dvanajst prostorov: predprostor, predsoba za hodnega kabineta, zahodni kabinet, Schliemannova knjižnica, loža (balkon), južni kabinet, važna soba, osrednja dvorana in preostali spalni prostori družine Schlie mann." Polovica tega nadstropja je bila namenjena Schliemannovim delovnim pro storom. Od dvanajstih prostorov omenja Mesesnel"- le štiri: predsobo zahodnega ka bineta (ki je ni poslikal Šubic), zahodni kabinet, ložo (balkon) in južni kabinet. Predprostor" je pravzaprav še sestavni del marmornega stopnišča, ki se nadaljuje do vhoda na teraso na severovzhodni strani. Na stenah so v pravokotnih prostorih naslikani palice in venci, v katerih so napisani izreki iz starogrške literature.'"' Na stro pu je na sredini rdečega pravokotnika na beli podlagi naslikana lebdeča ženska figu ra. Gre za menado, ki je naslikana po predlogi iz Čase dei Dioscuri v Pompejih. Predsobi zahodnega kabineta bi lahko nadeli tudi ime soba Schliemannovih iz kopavanj. Na zgornjem delu sten so namreč v osmih pravokotnikih naslikana mesta Schliemannovih izkopavanj (upodobitve mostu v Mikenah, kraj Charbati - danes je to vas Mikene, grobišča A v Mikenah, grad Tiryns). Te slike so bile narejene pred pri hodom Jurija Šubica, kar se lepo vidi tudi po tem, kako je slikar upodobil krajino.'^' Stene sobe so bile prvotno oker barve. Stropni okras pa je replika stropa v vili Arri- osa Diomedesa v Pompejih. Zahodni kabinet je Schliemann uporabljal kot pisarno. O njej je pisal že France Mesesnel.'"^ Gre pa za letni kabinet. Na spodnjih delih sten so ženske maske v rom bih, ki so med seboj povezani z girlandami. Jurij Šubic je naredil slike na stene in poslikal strop kabineta. Stene so razdeljene na pravokotnike, v katere je Jurij, malo 102 SLIKAR JURIJ SUBIC IN NJEGOVE FRESKE VILIOU MELATHRONU Slika 22: Ranjeni Enej (Foto: Ana Kocjančič) nad višino človekove glave, na svetlomodro po dlago naslikal mitološke teme po pompejan- skih predlogah. V tej višini jih je namreč nasli kal zato, ker je bilo pod njimi v kabinetu po stavljeno pisarniško pohištvo. Na severovzho dni steni, desno od vhoda v predprostor tega kabineta, je v pravokotniku slika, ki prikazuje poroko Zeusa in Here na gori Idi v Mali Aziji.''' Slika je posneta po predlogi iz hiše Tragičnega pesnika v Pompejih.'* Severozahodna stena je razdeljena na tri pravo kotnike, v katerih so tri slike. Na prvi, ki je na desni strani stene, je upo dobljena Nike (?).'* Podoba je povzeta po pre dlogi iz hiše Dioskurov v Pompejih. Na levi stra ni severozahodne stene je proti desni najprej stenska slika, ki prikazuje ranjenega Enej a™ (si. 22). Podoba je posneta po stenski sliki v hiši Sirico v Pompejih. Levo od te upodo bitve sta upodobljena Artemida in Akteon. Narejena pa je bila po predlogi stenske slike iz hiše Sallusta v Pompejih (Domus A. Cossi Libani). Na jugozahodni steni je v pravokotniku upodobljen Orfej," ki sedi na skali in igra na liro. Obdan je s čredo živali. Slika je posneta po predlogi iz hiše Orfeja (Domus Vesoni Primi) v Pompejih. Na jugovzhodni steni pa je nad kaminom v naslikani arhitekturi na modri podlagi upodobljena lebdeča ženska krilata figura. Odeta je v peplos v beli in roža barvi. V desnici drži sulico, v levici pa ščit."' Strop kabineta je s širokim trakom, v katerem se menjavajo kvadratna polja s po sodami in polja z girlandami, oblikovan v pravokotnik. Na kvadratnih poljih je na slikanih deset posod in dve vreteni, vse pa je Schliemann izkopal v Troji. Vzporedno s tem teče še en širok trak rdeče barve z naslikanimi zmaji. Na severovzhodnem in jugozahodnem delu stropa ga na sredini prekineta pravokotnika, v katerih sta po dva krilata putta. Sredino stropa krasi podoba Galateje v tondu. Tema je povzeta po predlogi iz Čase dei Capitelli Colorati (Časa di Arianna) v Pompejih. O nastanku te podobe, o dogajanju v tem kabinetu in o odnosih med Schliemannom in njegovi mi podrejenimi pa bolj obsežno in natančno govori kratka satira Augusta Mommse- na (1821-1931) z naslovom "Kleines Trauerspiel in Athen"."^ Kabinetu sledi Schliemannova knjižnica, ki je sicer najpomembnejši prostor tega nadstropja, vendar pa je stropna poslikava le dekorativna in je ni izvršil Jurij. Stene knjižnice so opremljene s citati iz starogrške literature. Del knjižnice je tudi loža, ki jo je Schliemann uporabljal za gibanje na zraku med delovnimi odmori. Razporejena je natanko tako kot loža v prvem nadstropju. Na stropu, ki je razdeljen na elipsasta polja, sta na obeh straneh najprej v ožjih poljih upodobljena tirsa, med njima pa so v širših poljih naslikane še preostale štiri muze, ki lebdijo na modri podlagi."* Od leve proti desni si sledijo:^' Talija, Klio, Evterpa in Melpomena (si. 23). Na stenah lože so v pravokotnikih na modri podlagi tokrat na slikane alegorije štirih letnih časov, seveda po pompejanskih predlogah. Od leve 103 LOŠKI RAZGLEDI 49 Slika 23: Melpomena (muza) (Foto: Ana Kocjančič) Slika 24: Zima (Foto: Ana Kocjančič) Slika 25: Študija ženskega akta (Foto: Zorka Šubic) Slika 26: Naslikana arhitektura, ki obda ja personifikacijo pomladi (Foto: Ana Kocjančič) proti desni si sledijo: pomlad'" (severozahodna stena), poletje" (leva stran severovz hodne stene), jesen (desna stran severovzhodne stene) in zima (jugovzhodna ste na) (si. 24). K poslikavi lože nedvomno sodi tudi študija, ki je v Ljubljani v zasebni lasti in je bila evidentirana v katalogu ljubljanske Narodne galerije ob razstavi bratov Šubicev leta 1937'" (si. 25). V katalogu je študija na strani 43 označena kot študija za okras v Schliemannovi palači v Atenah. Ni pa napisano, za kateri okras v palači. Po natan čnem pregledu vseh poslikav palače sem ugotovila, da gre za študijo ženske figure, ki je naslikana na vrhu naslikane arhitekture, ki obdaja personifikacijo pomladi na severozahodni steni lože v drugem nadstropju (si. 26). Na študiji je s svinčnikom na risan ženski akt, ob katerem sta na desni še dve študiji peplosa. Atenska figura v spuščeni desnici drži prosojen trak, ki potem teče za njenim hrbtom, drugi konec pa drži v visoko nad glavo dvignjeni levici. Ta freska pa se od študije razlikuje le po višini dviga leve roke in po tem, da je ženska figura na steni lože oblečena v peplos. Knjižnici sledi južni kabinet,''' ki je bil Schliemannov zimski študijski prostor, saj je bilo takrat v njem največ svetlobe. Stene kabineta so okrašene enako kot v zaho dni vogalni sobi v prvem nadstropju. Vse stene so v svetlomodri, indigo barvi,™ upodobitve na njih pa so povzete po pompejanskih stenskih slikah."' Na severoza hodni steni je čisto na levi upodobitev treh lebdečih figur: bakhant med dvema bak- hantkama. Enaka upodobitev je naslikana v pravokotniku desno od tirsa na jugoza hodni steni zahodne vogalne sobe v prvem nadstropju. Desno od te upodobitve je naslikana moška lebdeča figura, ki v rokah drži rog izobilja. Upodobitev je posneta po predlogi iz Čase del Naviglio v Pompejih. Na severovzhodni steni je slika lebde če krilate ženske figure z amforo in skodelo v rokah. Posneta je po predlogi iz hiše Fullonica v Pompejih. Desno od nje je naslikana skupina dveh ženskih lebdečih fi gur, od katerih prva drži v rokah venec, druga pa košaro s sadjem. Na jugovzhodni 104 SLIKAR JURIJ SUBIC IN NJEGOVE PRESKE v ILIOU MELATHRONU Steni je na levi upodobljena lebdeča skupina treh figur: dve ženski in mladenič s cimbalami. Enaka upodobitev se v palači nahaja desno od alegorije pomladi na se verozahodni steni zahodne vogalne sobe v prvem nadstropju. Levo od nje je nasli kana lebdeča ženska figura - alegorija poletja. Enako upodobitev najdemo v palači na levi strani severovzhodne stene lože v drugem nadstropju in na prvem pravoko tnem polju severovzhodne stene zahodne vogalne sobe v prvem nadstropju. Na ju gozahodni steni je naslikana lebdeča menada, ki jo najdemo v palači upodobljeno tudi desno od alegorije poletja na severovzhodni steni zahodne vogalne sobe v pr vem nadstropju. Gre pa za posnetek po predlogi iz hiše FuUonica v Pompejih. De sno od nje je na steni naslikana še krilata ženska figura z liro. Posneta je po predlo gi iz Čase del Naviglio v Pompejih. Jurij Šubic je dela v Schliemannovi palači končal 13. oktobra 1880, ko je arheolog Heinrich Schliemann odpotoval in so bila dela zaradi njegovega odhoda prekinje na. In ko se je Schliemann 6. novembra vrnil, je slikarju povedal, da ga v palači ne potrebuje več. Jurij Šubic se je tedaj posvetil slikanju dekoracij v hiši arhitekta ZiUer- ja, ki jih je zaključil 21. oktobra 1880 in za tem dokončal tudi slikanje portretov družine Ziller Nato pa je ostal brez dela. Iz stiske ga je rešil prijatelj, češki slikar Voj- teh Hynais, ki ga je s pismom povabil v Pariz. Potreboval je namreč Jurijevo pomoč pri slikanju gledališke zavese za Narodno gledališče v Pragi. Jurij se je hitro odzval Hynaisovemu povabilu in se že 2. decembra 1880 z ladjo prek Neaplja odpeljal v Marseilles in od tam z vlakom odpotoval naravnost v Pariz. Skoraj dva meseca kasneje, 30. januarja 1881, pa so se vse Atene pripravljale na slovesno otvoritev Iliou Melathrona, Schliemannove palače, ki je tako po zunanji kot tudi po notranji lepoti prekašala vse dotedanje zgradbe v mestu. Kraljevska pa lača jo je namreč prekašala le po velikosti. In časopisi so o dogodku poročali: "Zelo veselo in z največjo ljubeznivostjo sta gospod in gospa Schliemann spreje la na otvoritveni ples mnogo izbranih ljudi v Iliou Melathron, ki je zbujala ugodje zaradi svoje prostorske harmonije in svoje prisrčne dekoracije. Lesketajoča luč je vabila k prvemu plesu: zares svečan pogled. Povabljenci so prišli iz vseh družin vi soke družbe. Tu so bili ministrski predsednik, mornariški minister,... poslanik Nem čije. Povabljeni so imeli tudi priložnost, da so si ogledali Schliemannov muzej." '- O zgrajeni Schliemannovi palači pa je leta 1881 poročal tudi naš časopis Ljubljan ski Zvon. In sicer je bila novica povzeta po dunajskem "N. Fr. Presse", V njej je veliko netočnih podatkov, je pa zanimiva kot novica v stilu "dober glas seže v deveto vas": "Dr Schliemann sije v Atenah zgradil palačo, oblikovano v antičnem stilu. Pro stori prav te so okrašeni vpompejanskem stilu. V enem izmed salonov so portreti se danjih in umrlih vladarskih parov, ki so upodobljeni kot stenske slikarije. Jedilna in plesna dvorana sta tudi okrašeni v pompejanskem. stilu, vendar z mešanjem rene sančnih motivov in stene so okrašene s citati iz Homerja. Strop plesne dvorane kaže alegorično upodobitev arheologije. Poslikava je sijajno delo nekega mladega Av strijca, gospoda Jurija Šubica, učenca profesorja Griepenkerla.""' 105 LOŠKI RAZGLEDI 49 Iliou Melathron po pravici lahko uvrstimo med najlepše palače, ki so nastale v Evropi v času historicizma. In če sodimo po fotografijah notranjosti grških hiš in pa lač, ki so objavljene v knjigi Demetresa Filippidesa,"' se je po kakovosti z njimi sploh ne da primerjati. Šubičeva poslikava Schliemannove palače namreč prekaša vse, kar je na grških tleh nastalo v 19. stoletju. In ravno tako prekaša vse tisto, kar je v času poznega 19. stoletja nastalo na Slo venskem, predvsem v Ljubljani, kjer so v tem času množično gradili javna poslopja (Deželni dvorec - Univerza, Narodni muzej. Narodna galerija, Opera, Slovenska fil harmonija). Ob tem pa je treba povedati, da je za profano stensko slikarstvo na žalost preprosto zmanjkalo denarja. In ker naročnikov ni bilo, je v Ljubljani ostala kot izreden primer historicizma dekoracija in poslikava stropa v avli ter na stop nišču Narodnega muzeja, ki sta jo izvršila brata Janez in Jurij Šubic. Šubičeva poslikava Iliou Melathrona po svojem blišču, kvaliteti, tematiki in veliči ni izstopa tudi iz okvira vseh njegovih znanih in ohranjenih poslikav hiš in palač. V celotnem Šubičevem opusu pa bi ji po pomembnosti lahko iskali vzporednico v sli ki "Pred lovom", ilustracijah za Stritarjevo "Rajo" in v stropni poslikavi cerkve sv. Ja koba v Ljubljani. Seveda je pri kakršnikoli opredelitvi poslikave Schliemannove palače treba upoštevati dejstvo, da je šlo pri tem delu za Schliemannovo naročilo, ki je potekalo po Schliemannovem programu, s Schliemannovim izborom motivov iz pompejan- skih poslikav in Schliemannovo vsakodnevno trmo, in da je Jurij Šubic pri štiriin dvajsetih letih po kopijah ustvaril resnično sijajno delo. Schliemann je namreč želel, da bi se poslikave v palači po tematiki in slogu čim bolj približale antičnemu grške mu slikarstvu. Zato si je za predloge izbral pompejanske poslikave, ki so bile v risbi objavljene v treh knjigah Wilhelma Zahna."^ Te predloge je Jurij potem uporabil na stenah, npr. zahodne vogalne sobe v prvem nadstropju, stenah apside v jedilnici, stenah lož (balkonov) v obeh nadstropjih, južnem kabinetu drugega nadstropja. Ti sto, česar starejša literatura ne navaja, pa je, da so upodobitve povzete po poslika- vah Čase del Naviglio, hiše Fullonice in Čase del Meleagro v Pompejih in da lahko figuri s stene ene sobane poiščemo identično figuro na steni druge sobane. Poleg predlog iz pompejanskega slikarstva je bila na stropni sliki predprostora prvega nadstropja kot predloga uporabljena tudi znamenita upodobitev "Aurore" italijan skega slikarja Guida Renija (1614, Palazzo Pallavicini, Rim). Za poslikavo obeh lož (balkonov) je bil napisan skupni program. Na stropih je upodobljenih osem muz, ki bi jim našli paralele v stropni poslikavi Musikvereina na Dunaju in na štirih slikah v dvorani Slovenske filharmonije.*"' Na stenah lože prvega nadstropja so personifi kacije štirih elementov, na stenah lože drugega nadstropja pa personifikacije štirih letnih časov. Za žensko figuro na vrhu naslikane arhitekture, ki obdaja personifika cijo pomladi v loži drugega nadstropja, pa je ohranjena študija ženskega akta in pe- plosa."' Izmed celotne poslikave v Iliou Melathronu je bila večje razprave v dosedanji li teraturi deležna le dvorana hesperid."" Nastala je sicer po Schliemannovem progra mu, vendar pa se ni naslonila na pompejanske predloge. Literatura sicer navaja, da gre na frizih za upodobitve Schliemannovih izkopavanj v Troji in Mikenah, in dolo- 106 SLIKAR JURIJ SUBIC IN NJEGOVE FRESKE VILIOU MELATHRONV Či celo figuri Schliemanna in sina Agamemnona, drugo pa opredeljuje kot putte, ki se igrajo s Schliemannovimi najdbami."' Nove raziskave so pokazale, da lahko v fri zih poiščemo tudi upodobitev Sofije Schliemann (severozahodni friz in jugozaho dni friz), Schliemannove hčerke Andromahe (severovzhodni friz) in Schliemanno- ve prve ljubezni Minne Meincke'" (jugozahodni friz). Hkrati pa lahko v naslikanih predmetih, ki so na frizih upodobljeni, poiščemo tiste najdbe, ki jih je Schliemann izkopal v Mikenah (iz grobov A III, AIV in A V) in v Troji. ' France Mesesnel, Jurij Šubic v Atenah, Zbornik za umetnostno zgodovino, Ljubljana 1935 /dalje France Mesesnel, ZUZ 1935/, str.l4-33; v knjigi France Mesesnel,/anez in Jurij Šubic, Založba Ivan Grohar, Lju bljana 1939 /dalje France Mesesnel,/flne2r in Jurij Šubic 1939/; in v knjigi France Mesesnel 0ane2 Mese snel), Janez in Jurij Šubic, Partizanska knjiga, Ljubljana 1977. Tudi Marijan Tavčar je za svoje predavanje "Slovenski slikar 19. stoletja v Atenah", ki ga je imel v Atenah 4. marca 1977, uporabil navedene vire. Glej Marijan Tavčar, Predavanje o Juriju Šubicu v Atenah, loški razgledi 27, Škofja Loka 1980, str. 322-323. ' France Mesesnel, ZUZ 1935, str. 14-33. ^ GeorgiosS. Kones, Das Iliou Melathron undseine Rettung, Platon, Atene 1988/dalje Georgios S. Korres, Atene 1988/, str. 95-113; Isti, Der Beitrag von Heinrich Schliemann zur Kenntnis der Griechischen Histo- rischen Vergangenheit, Erstes Symposium, Institute for Balkan Studies, Thessaloniki 1986 /dalje Georgi os S. Korres, Thessaloniki 1986/, str. 153-225; Isti, Heinrich Schliemann's Uiou Melathron, Das Altertum, Akademie, Berlin 1988, str. 164-173. '' Demetres Filippides, Diakosmetikes Tehnes, Melissa, Atene 1998 /dalje Demetres Filippides, Atene 1998/. '' France Mesesnel, ZUZ 1935, str. 18: "Slikarska dekoracija, ki jo je po stropih in stenah stopnišča in po mostovžih z limnatimi barvami izvršil nek grški dekorater ..." '' France Mesesnel, ZUZ 1935, str. 17: "Schliemann si je Zillerja verjetno izbral po Hansenovem priporoči lu." ' Georgios S. Korres, Thessaloniki 1986, str. 154: "Da ich zeitlebens in kleinen Hausern wohnte, mochte ich die restlichen Jahre meines Daseins in einem grolžen Bau verbringen. Ich mochte Weitraumigkeit und nichts mehr. Du kannst jeglichen Stil auswahlen, meine einzige Forderung ist eine breite Marraor- treppe, die vom ErdgeschofS zum ersten Stock fiihren soli und als oberer AbschlufS eine Terrasse." " Georgios S. Korres, Thessaloniki 1986, str. 153: Načrti se danes nahajajo v arhivu Ernsta Zillerja v Mestni pinakoteki v Atenah. ' Oba, Schliemann in Ziller, sta namreč brala Goethejevo avtobiografsko delo z naslovom "Italienische Re- ise", kjer v odlomku opisuje tudi Pompeje, ki jih je obiskal 11. 3. 1787. '" Gre za tri knjige Wilhelma Zahna: "Die schonsten Ornamente und merkwurdigsten Gemiilde aus Pom peji, Herculaneum und Stabiae, Folge 1-3, Berlin 1829-1852", "Neu entdeckte Wandgemalde in Pompe ji, Munchen 1828" in "Ornamente aller klassischen Kunst - Epochen, Berlin 1870". " Ivan Šubic, Jurij Šubic, Dom in svet, Ljubljana 1892 /dalje Ivan Šubic, Dom in svet 1892/, str. 386. " France Mesesnel, ZUZ 1935. " France Mesesnel, Korespondenca Janeza in Jurija Šubica, Zbornik za umetnostno zgodovino, Ljubljana 1927, pismo iz Aten 23. 4. 1880. " Na mozaikih in teracu na tleh palače so upodobitve Schliemannovih najdb v Troji in Mikenah. ''' Gre za citate iz del Homerja, Hesioda in Lukiana. '^ Glej op. 5. Čeprav grški viri ne omenjajo nobenega grškega dekoraterja, lahko vseeno rečemo, da gre za pravilno domnevo, saj se način slikanja dekoracije zelo razlikuje od Jurijeve slikarske tehnike. '^ Pritličje, kjer so bili Schliemannov muzej in prostori za gospodinjstvo, je namreč slikarsko opremil nek drugi slikar, najbrž Mesesnelov grški dekorater (glej op. 5). Gre večinoma le za dekoracijo ter upodobi tve krilatih Erotov na stropih. '" Glej op. 10. '' Ime hesperidna dvorana je le-ta dobila zato, ker grško "EcrTtepiC' (Hesperis) pomeni sprejemni večer. Za konca Schliemann sta namreč v tej dvorani prirejala sprejemne - plesne večere. ^" Predprostora France Mesesnel, ZUZ 1935, ne obravnava. " Glej op. 5. . 107 LOŠKI RAZGLEDI 49 ^^ Opisov petih soban palače (v prvem nadstropju: sprejemnica, vzhodna vogalna soba in osrednja dvora na; v drugem nadstropju: predsoba zahodnega kabineta in knjižnica.), kjer ni Šubičevih fresk, tu ne bom obravnavala. Podrobno so namreč opisane v mojem diplomskem delu na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani: Ana Kocjančič, Subičeve poslikave v Iliou Mela- thron, Ljubljana 2001, 68 strani teksta in 100 slikovnih prilog /dalje Ana Kocjančič, Subičeve poslikave v Iliou Melathron 2001/. Na tem mestu se iskreno zahvaljujem g. Zorki Šubic, ki mi je z nekaterimi podat ki in pogovori o Juriju Šubicu in Schliemannovi palači, marsikdaj pomagala priti do ustreznega zaključ ka. ^' France Mesesnel, ZVZ 1935. ^^ Georgios S. Korres, Thessaloniki 1986, str 164. '^ Glej op. 10. *^'' Kot piše Emil Ludwig {Zgodba o iskalcu zlata, Založba Obzorja Maribor, Maribor 1977, str. 263), je Schli- emann na vprašanje, katera je njegova najljubša barva odgovoril: "Modra. To je bila tudi barva indiga, s katerim sem si ustvaril največ premoženja." ^ Na vsaki od štirih sten sta po dve navpični pravokotni polji, med katerima so navpično naslikani ne kakšni stebri iz vitičastega ornamenta. Te vitičaste stebre med seboj povezujejo girlande, ki imajo v sre dini gledališke maske. Vitičasti stebri imajo kapitel, ki je naslikan kot podstavek za kip. Na takih podstav kih pa naslikane stojijo štorklje. ^ France Mesesnel, ZIJZ1935, str. 23-27. Pri opisu frizov je določil le figuri Heinricha Schliemanna (na kraj šem frizu nad vhodom) in sina Agamemnona (na daljšem frizu). Druge analize figur pa Mesesnel ni na redil, tako kot tudi ne analize naslikanih predmetov. Nova spoznanja o resničnosti predmetov in oseb, ki so naslikani na frizih, pa navajam po Georgios S. Korres, Thessaloniki 1986, str. 153-225. '"^ Vrhovno državno tožilstvo je v stavbi ostalo do leta 1981, ko se je vanjo vselilo prizivno sodišče. Leta 1984 je stavba končno prešla v občinske roke in od leta 1998 v njej deluje Numizmatični muzej. '" Verjetno delo grškega dekoraterja, ki je v palači delal pred Šubicem (glej op. 5). '' Georgios S. Korres, Thessaloniki 1986, str 168. '^ France Mesesnel, ZUZ 1935, str. 24-25: "O vsem tem (Schliemannovih izkopavanjih) je bil Šubic dobro poučen, o čemer pričajo Schliemannove publikacije z lastoročnimi posvetili v Jurijevi zapuščini." " Ženi angleškega poslanika Courbetta. Šubic je bil namreč z družino zelo povezan. Trikrat na teden je učil risati Courbettovo trinajstletno hčer. Danes naj bi bile te skice, vsaj po podatkih, ki sem jih v Atenah dobila od prof. Korresa, nekje v Angliji, v lasti neke umetnostne zgodovinarke, ki pa jih namerava obja viti sama. ^^ Opozoriti moram, da gre pri vseh štirih plavajočih puttih, ki so naslikani v vogalih stropa te dvorane, za očitne posnetke plavajočih puttov, ki so naslikani podobno kot tisti v vogalih na stropu bolj znane kon certne dvorane v Musikvereinu na Dunaju. Strop je leta 1869 poslikal dunajski slikar August Eisenmen- ger (1869-1907), ki je bil kasneje tudi eden izmed profesorjev na dunajski slikarski akademiji. In tako je postal tudi profesor našega Jurija Šubica (France Mesesnel,/a^jez in Jurij Subic 1939, str. 166). Jurij je moral profesorja resnično ceniti, saj je njegove predloge za strop Musikvereina na Dunaju v Schlieman novi palači najprej uporabil pri puttih na stropu dvorane hesperid, kasneje pa še na večji in bolj opazni upodobitvi osmih muz na stropu lož v prvem in drugem nadstropju. Eisenmengerjeve upodobitve muz pa so vplivale tudi na slikarja dunajske slikarske delavnice J. Winter & W. Richter, pri kateri je ljubljan sko filharmonično društvo naročilo slike štirih glasbenih muz za koncertno dvorano Slovenske filhar monije. (Podatke o tej delavnici sem dobila v glasbenem oddelku NUK-a v Ljubljani. Navedeni so v ra čunu z dne 30. 11. 1890.) '^ Georgios S. Korres, Thessaloniki 1986, str. 169. -"' Georgios S. Korres, Thessaloniki 1986, str. 168. ^' To figuro je France Mesesnel, ZUZ 1935, str 26, napačno določil za Schliemannovo hčer Andromaho. Fi gura je namreč Sofija, saj ima rjave lase tipično spete v figo, ob njej na tleh pa leži tkanina rdeče barve, v katero je v Mikenah pobrala zlate najdbe, da ne bi prišle v roke Schliemannovim izkopavanjem nena klonjenih turških oblasti. ^^ France Mesesnel, ZUZ 1935, str 169. V Schliemannovih časih črepinje še niso bile sestavljene v krater ^' France Mesesnel, ZUZ 1935, str. 167. Te najdbe so: dve zlati rozeti, zlat obroč in zlat diadem. * Proti gledalcu je obrnjen s celim telesom. Roki ima prekrižani na prsih. Na obrazu pa se mu kaže izraz zamišljenosti in slabe volje. *" France Mesesnel, ZUZ 1935, str. 166. 108 SLIKAR JURIJ SUBIC IN NJEGOVE FRESKE VILIOU MELATHRONU "2 France Mesesnel, ZUZ 1935, str. 168. •" Minna je bila Schliemannova velika ljubezen iz kraja Ankerhagna, kjer je arheolog živel v otroštvu. Z njo se je hotel tudi poročiti, vendar je Minna odlašala s pisnim odgovorom v Petersburg. Ko je pismo priš lo do Schliemanna, je bil ta že zaročen z Rusinjo Katharino Lyschin. "" Georgios S. Korres, Thessaloniki 1986, str. 166-167. ••^ Georgios S. Korres, Thessaloniki 1986, str. 170: "Die offene Halle wird bel Tanzveranstaltungen als Podi- um fiir Musiker benutzt, wobei die Offnungen 2wischen den Pfeilern mit Vorhangen geschlossen wer- den. Auf diese Weise bleiben die Tanzpaare unbelastigt von den Musikern. Da die beiden Bereiche (namlich Loggia und Hesperidensaal) durch heruntergelassene Vorhange getrennt werden, sind die Musikanten zwar gut zu horen, aber dennoch nicht zu sehen." ^ France Mesesnel, ZUZ 1935, str. 23: "To delo je pričel kmalu po prihodu, kajti brat Janez mu že 31. 12. 1879 z Dunaja odgovarja, da ima predloge za muze v izdajah pompejanskih slik, kakršne je želel Ziller v Atenah." ^' V obeh ložah Schliemannove palače je osem muz. Iz nepojasnjenega vzroka manjka Kaliope oziroma muza epskega pesništva. Že Ivan Šubic, Dom in svet 1892, str. 387, navaja napačen podatek, da je: "Na velikem balkonu palače (je) ustvaril devet muz v naravni velikosti." France Mesesnel, ZUZ 1935, str. 27 je muze razvrstil drugače. Od leve proti desni naj bi si sledile: Uranija, Erato (kitara), Terpsihora (velika lira) in Klio (pisalo in zavoj). Manjka pa deveta muza - Polihimnija. * Glej op. 34. •" Enaka upodobitev se ponovi na jugovzhodni steni v zahodni vogalni sobi prvega nadstropja. ^° Tudi tega salona France Mesesnel, ZUZ 1935, ne omenja, saj v njem seveda ni videl originalne poslika ve, ki je bila odkrita šele ob restavracijah v osemdesetih letih. ''' Tudi te poslikave France Mesesnel v ZUZ 1935 ne omenja. '' Glej op. 26. ^^ Povezav z neposrednimi primeri v pompejanskem slikarstvu starejša literatura ne omenja. ''' Glej op. 5. '^ Natančno jo je opisal že France Mesesnel, ZUZ 1935. ""^ France Mesesnel, ZUZ 1935, str. 28: "Na polkrožni zahodni steni sta dva večja in trije manjši ženski geniji." " Identifikacije ženskih figur s tistimi v Gasi del Meleagro v Pompejih pri Francetu Mesesnelu, ZUZ 1935, še ne moremo najti. ^*' France Mesesnel, ZUZ 1935, str. 28. ^' Tihožitji se razlikujeta le v barvi traku, s katerim je ovita palica, ki leži za veliko košaro na stopnišču. Na prvem tihožitju je trak roža, na drugem pa rdeče barve. * Tudi te dvorane France Mesesnel, ZUZ 1935, ne omenja. ^' Ker so oktobra 2000, ko sem obiskala Schliemannovo palačo, drugo nadstropje le-te še restavrirali, sem fo tografirala le tiste prostore, ki so bili tedaj dostopni in v katerih so Šubičeve poslikave. Schliemannovega južnega kabineta zaradi slabe dnevne svetlobe v prostoru (nikjer v hiši namreč nisem smela uporabiti bli skavice) nisem fotografirala. Je pa ta prostor po razporeditvi lebdečih figur v pravokotnikih zelo podoben zahodni vogalni sobi v prvem nadstropju. V vzhodni vogalni sobi drugega nadstropja je na stropu Jurij Šubic naslikal Ganimeda, ki pa ga zaradi tega, ker je bil popolnoma zakrit z odri (restavratorji so poslikavo namreč ravno v tistem času obnavljali), nisem mogla fotografirati. Prav tako nista bili dostopni dve vzhodni sobi, ki sta služili kot spalnici in o katerih France Mesesnel, ZUZ 1935, piše, da jih je dekoriral Jurij. ^^ France Mesesnel, ZUZ 1935. ''' Mesesnel {ZUZ 1935) tudi tega prostora ne omenja. '^ Pittakosov rek "Premisli čas", Solonov "Spoštuj boga" in "Vse z mero" ter Biasov rek "Govori koristne stvari." ^' France Mesesnel, ZUZ 1935, str. 27: "Krajine so izvršene v pustih sivo-zelenih tonih; slikal jih je neznan grški slikar." " France Mesesnel, ZUZ 1935. '''' France Mesesnel, ZUZ 1935, str. 28: "Krilati genij spremlja Hero v belem oblačilu k Hipokratu, ki oven čan sedi pred spomenikom. Ob njegovih nogah sedijo trije geniji v obliki miniaturnih žensk." '" France Mesesnel, ZUZ 1935, je poslikave kabineta sicer podrobno opisal, vendar pa jih ni direktno pri merjal s poslikavami hiš v Pompejih. * France Mesesnel, ZUZ 1935, str. 27: "Mladi, oboroženi Ahil pri Likomedu, v trenutku, ko ga pred ste briščem skušata zgrabiti dva vojaka, njihovi tovariši pa v ozadju stražijo polnago kraljevo hčer." 109 LOŠKI RAZGLEDI 49 ™ France Mesesnel, ZUZ 1935, str. 27: "Zgodba o Eneju ali Filoktetu." ^' France Mesesnel, ZUZ 1935, str. 27: "Na jugu je Apolon, ki sedi na skali in ubira strune na liri." '^ France Mesesnel, ZUZ 1935, str. 27: "Na vzhodni steni je naslikan ženski genij s sulico in ščitom." '^ Glej diplomsko delo Ane Kocjančič, Šubičeveposlikave v Iliou Melathron 2001, str. 50-52. '" Glej op. 34. ^^ France Mesesnel, ZUZ 1935, str. 28: Muze je razvrstil drugače. Od leve proti desni si sledijo: Talija, Kalipso (tabla, pisalo), Evterpe in Melpomena. '''' Enaka upodobitev je naslikana tudi v desnem pravokotniku (desno od menade) na severozahodni ste ni zahodne vogalne sobe v prvem nadstropju. ^^ Enaka upodobitev je naslikana v prvem pravokotnem polju severovzhodne stene v zahodni vogalni so bi v prvem nadstropju in levo od skupine treh figur na jugovzhodni steni južnega kabineta v drugem nadstropju. '" Rajko Ložar,/anez in Jurij Šubic, Narodna galerija, Ljubljana 1937, str. 43: "Študija ženskega akta, študija za okras v Schliemannovi palači v Atenah, svinčnik, papir, 44/29cm. ^' Fotografij tega kabineta ni, ker je bila v prostoru zelo slaba svetloba. Kabinet omenja tudi France Mese snel, ZUZ 1935. "° Glej op. 26. **' France Mesesnel, ZUZ 1935, str 28, južni kabinet omenja, vendar poslikav ni povezal s tistimi, ki jih je videl na stenah obeh lož. **" Georgios. S. Korres, Thessaloniki 1986, str 155: "Hocherfreut und mit aulšerster Liebenswurdigkeit emp- fingen Herr und Frau Schliemann viel erlesenes Volk zum Einweihungsball im Iliou Melathron, das das Wohlgefallen aller erregte wegen seiner raunilichen Harmonie und seiner herriichen Dekorationen. In strahlendem Licht wurde zum ersten Tanz gebeten: furwahr ein erhebender Anblick. Aus allen Famili- en der feinen Gesellschaft kamen die Geladenen. Hier fanden sich ein der Ministerprasident, der Mari- neminister ... der Botschafter Deutschlands. Die Geladenen hatten auch die Gelegenheit, das Museum Schliemanns zu besichtigen." ''^ Ljubljanski Zvon 1881, str 255-256: "Nedavno smo čitali v dunajskej 'N. Fr. Presse' to vest: "Dr. Schlie mann hat sich in Athen ein im antiken Styl ausgestaltetes Palais gebaut. Die Raumilchkeiten desselben eind im pompejanischen Style decorirt. In einem der Salon sind Portrats des gegenwartigen und des verstorbenen Herrscherpaares als Wandgemalde angebracht. Der Speise - und der Tanzsaal sind auch im pompejanischen Style, aber mit Beimengung von Renisance - Motiven decorirt und die Wande mit Citaten aus Homer geschmiickt. Die Dečke des Tanzsaales zeigt die allegoriche Darsellung der Alter- thumsforschung. Das Bild ist das gelungene Werk eines jungen Oesterreichers, des Herrn Georg Subic, eines Schiilers des Professors Griepenkerl."" "'' Demetres Filippides, Atene 1998. "' Glej op. 10. , . , , '"' Glej op. 34. **'Glej op. 78. ,, , , "" France Mesesnel, Zf/Z 1935. . - . . "' France Mesesnel, ZUZ 1935. , - . ., "" Glej op. 43. ZUSAMMENFASSUNG Der Maler Jurij Šubic und seine Fresken in Iliou Melathron , > Dem slowenischen Maler Jurij Šubic (1855-1890), der nach dem Studium an der Wiener Akademie als Zeichenlehrer in Boskovice in Mahren tatig war, hatte der Professor und Architekt Theophil Hansen (1813-1891) in einem Brief die Arbeit bei der Bemalung eines neuen Palastes vom deutschen Archeologen Heinrich Schliemann (1822-1890) in Athen angeboten. Jurij nahm die Arbeit an, er kam nach Athen am 4. 12. 1879 und bald danach begann er mit der Bemalung im Palast. Die Arbeit schloss er am 13.10.1880 ab. In dieser Zeit entstand die Bemalung im ersten und 110 SLIKAR JURIJ SUBIC IN NJEGOVE FRESKE VILIOU MEIATHRONU zweiten Stock des Palastes, wo es meistens um mytiiologische Bilder geht, die sich an das Vorbild von Pompeji lehnen, bekannt aus den drei Buchern von Wilhelm Zahn und die Bilder, die die Geschichte von Schliemanns archeologi.schen Ausgrabungsarbeiten in Troja und Mikene darstellen. In die Geschichte werden auch bedeutende Personen aus Schliemanns Leben einbezo- gen: seine erste Liebe Minna Meincke, seine zweite Frau Sofija Schliemann und ihre beiden Kinder und sogar sein Hund. Die beiden Balkons des Palastes sind mit Figuren der vier Elemente, der vier Jahreszeiten und mit Figuren der acht Musen bemalL Die Figuren der Musen erinnern an die, die die Dečke des Konzertsaals vom Musikverein in Wien zieren (im Jahre 1869 vom August Eisenmenger (1830 - 1907), dem Professor von Jurij, gemalt) und an die vier Musikmusen im Konzertsaal der Slowenischen Philharmonie in Ljubljana. 1890 wurden sie von der Wiener Werkstatt J. Winter & W. Richter verrichtet. Den Bemalungen auf dem Balkon gehort auch die Aktstudie, die sich heute in einem Privatbesitz in Ljubljana befindet. Nach meinem Dafiirhalten geht es um eine Studie einer der beiden Figuren, die oberhalb der gemalten Architektur dargestellt sind, die die Figur des Frijhlings auf der nordwestlichen Wand des Balkons im 2. Stockwerk umgibt. Im Beitrag werden zum ersten Mal auch die restaurierten Fresken in den Palastraumen beschrieben, einige Fotos von Raumen werden gezeigt, was bis heute in slowenischer Literatur noch nicht veroffentlicht wurde. Die Bemalung von Jurij Šubic im Schliemanns Palast kann sich auf jeden Fall mit denen vergle- ichen, die in der zweiten Halfte des 19- Jahrhunderts in Griechenland vor allem in Athen ent- standen. In der slowenischen profanen Wandmalerei dieser Zeit kann man keinen Vergleich finden. Es entstanden zwar viele bedeutende Gebaude (in Ljubljana Landesschloss - Universitat, Nationalmuseum, Nationalgalerie, Opernhaus, Slowenische Philharmonie), wo die Raume wegen Geldnot nicht bemalt wurden. Das einzige Beispiel ist die Deckendekoration in der Aula und im Treppenhaus des Nationalmuseums in Ljubljana, die von den Brudern Janez und Jurij Šubic errichtet wurden. Prof. dr. Georgios S. Korres obiskal Šubičevo domačijo v Poljanah V četrtek, 29. maja 2003, je iz Aten v Ljubljano pripotoval znani grški arheolog in profesor na atenski univerzi dr. Georgios S. Korres, ki že vrsto let raziskuje Schliemannovo palačo v Atenah. Kot arheologa ga je seveda k raziskovanju palače najprej pritegnilo Schliemannovo ime, potem pa ga je popolnoma prevzela poslika va našega slikarja Jurija Šubica. Zato je bil Korresov obisk Slovenije namenjen prav njemu. V soboto 31. maja smo profesorja odpeljali na ogled Subičeve domačije v Poljanah. Za tiste kraje in tisti čas ogromna hiša rodbine Šubic, z lesenimi vrati, ki jih je izdelal Janez Šubic (starejši "loški", brat Štefana Šubica) in balkonom, ki ga obdajajo pilastri (z za Poljane nenavadnimi kompozitnimi, terakotnimi kapiteli), je naredila na atenskega profesorja velikanski vtis. Pri ogledu smo imeli tudi malo sreče, saj je ravno te dni potekala v Šubičevi domačiji slikarska kolonija Iveta Šubi ca in smo tako lahko vstopili v hišo, ki je drugače zaprta in čaka, da se bo kdo lotil potrebne obnove. Navsezadnje si jo kot Šubičeva domačija, domačija številnih slovenskih podobarjev in slikarjev, med njimi dveh zelo znanih in pomembnih slovenskuh slikarjev 19. stoletja, Jurija in Janeza Šubica, tudi zasluži. 111