Izhaja od leta 1959 Letnik XXXXI, št. 2 Hrastnik, 9.4.2001 Ll F m 3l7\5JLO DZU-VJCEV 57 i 2000 in načrti za leto 2001 i;i i n \ m Sejem Ambiente Frankfurt Glascom d.o.o Nov izvršni odbor sindikata Svet delavcev ^ Intervju: Ladislava Vidmar ppHÉÉHV jf -mm Brezpapirno poslovanje s carino! Sodexho - zdrava prehran^ Steklarna Hrastnik Pozdravljeni ! Na februarski seji Uredniškega sveta smo se dogovorili o novi »preobleki« našega glasila, kakor tudi o nekaterih spremembah v sami vsebini. Kolegice v službi oblikovanja so pripravile idejno zasnovo, vsebinsko pa bomo odslej poskušali zajeti vse sklope dejavnosti, ki so vezani na poslovanje Steklarne in njenih hčerinskih podjetij. Steklar še naprej ostaja glasilo delavcev Steklarne, torej pričakujem v njem prispevke sindikata, sveta delavcev, hkrati pa bo zajemal tudi najnovejše informacije o poslovni politiki vodstva podjetja, spremljali pa bomo tudi zanimivejše dogodke v sami občini .. V jesenskem delu letošnjega leta zaključuje »uradni« del svoje poklicne kariere gospod Slavko Marčen, dolgoletni urednik in človek, ki ima največ zaslug, daje steklar po kratkotrajni prekinitvi ponovno začel izhajati. Ob tej priložnosti se mu v svojem in v imenu sodelavcev Uredniškega sveta zahvaljujem za njegovo dolgoletno delo in trud, ki gaje vlagal v to, da nas je Steklar v zadnjih letih redno in kvalitetno obveščal o dogajanjih v sami Steklarni. Vas, spoštovane bralke in bralci Steklarja, pa še enkrat vabim, da aktivno sodelujete pri oblikovanju našega glasila. Vsak vaš predlog, ki bi pripomogel k pestrejši, zanimivejši vsebini glasila, bo več kot dobrodošel. Vabljeni k sodelovanju! GLAVNI UREDNIK Soniboj Knežak LETNO POROČILO O POSLOVANJU STEKLARNE HRASTNIK ZA LETO 2000 Leto 2000 je bilo že v poslovnem načrtu opredeljeno kot leto nadaljevanja finančne konsolidacije podjetja, jačanju finančnega zdravja, izboljševanju strukture virov financiranja. Tem poslovnim ciljem je bil podrejen tudi plan investicijske dejavnosti. Makroekonomski pogoji poslovanja Steklarne Hrastnik se v letu 2000 niso izboljšali glede na predhodno leto, saj je bila inflacija in rast življenjskih stroškov dosežena v višini 8,9 %, medtem ko seje srednji tečaj Banke Slovenije in podjetniški tečaj za DEM kot najpomembnejšo IZKAZ USPEHA za obdobje od 01. januarja do 31 .decembra 2000 ________________________________________________________v ooo tolarjev Leto 1999 Leto 2000 Plan 2001 1. Cisti prihodki iz prodaje 5.805.901 4.984.607 5.431.998 2. Ostali prihodki 122.695 -103.001 496.636 3. KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA 5.928.596 * 4.881.606 5.928.634 4. Stroški blaga,materiala,storitev 3.361.092 2.829.897 3.459.041 5. Stroški dela 1.647.464 1.215.816 1.248.000 6. Amortizacija 662.325 647.739 726.500 7. Odpisi obratnih sredstev 14.532 13.853 16.000 8. Drugi odhodki poslovanja 53.456 53.039 132.060 9. DOBIČEK IZ POSLOVANJA 189.727 121.262 347.033 10. Prihodki iz financiranja 133.504 112.286 81.551 11. Odhodki iz financiranja 272.155 217.802 294.000 12. DOBIČEK IZ RED.DELOVANJA 51.076 15.746 134.584 13. Izredni prihodki 42.236 56.900 0 14. Izredni odhodki 86.150 17.354 44.100 15. CELOTNI DOBIČEK 7.162 55.292 90.484 *NISO ZAJETI PRIHODKI DRUŽBE OPAL HRASTNIK D.0.0 .^krwwjFW/TT A D öiMLLAIi tujo valuto povišal le za 6.8. % oziroma 6.9%. Zopet smo bili priča apreciaciji slovenskega tolarja za 2 odstotni točki, kar j e usodno za naše podjetje, ki izvozi svoje blago v obsegu 85 % proizvodnih kapacitet. Na investicijskem področju smo obseg vlaganja znatno presegli, saj je I kadna peč, katero smo imeli namen generalno obnoviti v prvem kvartalu leta 2001, začela povzročati resne probleme v proizvodnji že v mesecu marcu. Proizvodnjo na tej peči smo morali omejiti, takoj smo morali pristopiti k pripravam za predčasni remont peči, sam remont pa smo izvedli v mesecu oktobru in novembru. Neplanirani izpad obratovanja I kadne peči je imel za posledico nedoseganje plansko zastavljenih ciljev na področju proizvodnje kot tudi na področju prodaje. Nedoseganje plansko zastavljenih ciljev na teh dveh področjih je zato v celoti posledica problemov vezanih na I kadno peč. Kljub predčasno opravljenemu remontu I kadne peči smo vsa dela opravili kvalitetno in v želj enem obsegu, saj so nam vsi dobavitelji pravočasno izdobavili ves potrebni material in opremo. Poseben problem v poslovanju podjetja je v letu 2000 predstavljala podražitev zemeljskega plina. Z letnim planom smo sicer predvideli rast cene tega energenta, vendar v nekih normalnih okvirih. Žal se naše napovedi niso uresničile, cena zemeljskega plina se je v letu dni podražila za preko 60% kot posledica rasti vrednosti USD in rasti cene nafte na svetovnem tržišču. Steklarna Hrastnik je tako v lanskem letu porabila za zemeljski plin 145 mio SIT več, kot smo predvideli z letnim planom. Kljub velikim težavam v poslovanju, ki nam jih je povzročil predčasni remont I kadne peči ter enormno povišanje cene zemeljskega plina, smo leto 2000 vseeno zaključili s poslovnim izidom, kot je bilo predvideno v poslovnem načrtu, ustvarili smo dobiček v višini 55 mio SIT. mag. Stojan Binder POSLOVNA PRIČAKOVANJA STEKLARNE HRASTNIK ZA LETO 2001 V Steklarni Hrastnik načrtujemo, da bi se morala relativno ugodna makroekonomska gibanja iz leta 2000 nadaljevati tudi v letu 2001. Predvsem imamo v mislih nadaljevanje usklajene, vendar počasnejše rasti inflacije in tečaja tujih valut ob zajezitvi naraščanja cen nafte in mednarodnih obrestnih mer. V letu 2001 ne pričakujemo nobenih posebnih investicijskih del na talilnih objektih, torej bodo peči obratovale nemoteno vseh 365 dni v letu. Proizvodna linija H28 za proizvodnjo pihanih kozarcev obratuje že sedmo leto brez generalnega popravila, zato so se v letu 2000 izvajala vsa potrebna pripravljalna dela za generalno obnovo te linije. Sama obnova proizvodne linije H28 bo izvedena v drugem ali tretjem kvartalu letošnjega leta, zaradi česar bo prišlo do 20 dnevnega izpada proizvodnje na tej liniji. V letu 2001 bo obratovalo 8 avtomatskih proizvodnih linij skozi vse leto, razen omenjene linije H28. Generalna obnova I kadne peči v letu 2000 bi morala zagotoviti bistveno izboljšanje pogojev proizvodnje v podjetju kot celota, nova, moderna 16-sekcijska avtomatska stiskalnica pa bi morala omogočiti proizvodnjo tehnološko zahtevnih izdelkov v zgornjem cenovnem razredu. Pomembnih sprememb v strukturi kupcev ni pričakovati, posebno pozornost bo na tržnem področju potrebno nameniti hrvaškem trgu. Hrvaški trg je za Steklarno Hrastnik nadvse pomemben , v letu 2000 pa je zaradi političnih sprememb v tej državi prišlo do pomembnih sprememb, kar bo Hrvaško močneje povezalo z zunanjim svetom.Tako se pričakuje revitalizacija gospodarstva, predvsem pa turizma. Zaradi pomena hrvaškega trga za naše podjetje bomo zato v letošnjem letu v tej državi ustanovili hčerinsko podjetje v 100 % lasti Steklarne Hrastnik, katerega namen bo pospeševati prodajo na tem trgu, obenem pa sodelovati na področju nabave predvsem za potrebe našega podjetja. Najpomembnejša naloga poslovodstva v letu 2001 bo priprava nove razvojne politike podjetja za naslednje petletno obdobje. V letu 2003 in 2004 načrtujemo generalno obnovo G in H kadne peči, potrebno bo tudi posodobiti in zamenjati določene proizvodne linije. Z ozirom na opredeljeno vizijo Steklarne Hrastnik bo potrebno v letu 2001 temeljito premisliti in doreči koncept tehnološke posodobitve tega dela Steklarne, saj bo potrebno v letu 2002 že pridobiti ponudbe za materiale in opremo, vsaj za obrat G kadne peči. mag. Stojan Binder GLASCOM d.o.o. Družba Glascom d.o.o. je s prvim januarjem letošnjega leta poslovno zaživela na slovenskem trgu. Pojavili smo se kot nov in še eden od mnogih dobaviteljev steklenih izdelkov. Vteh dveh mesecih smo sklenili pogodbe o poslovnem sodelovanju kar z nekaj večjimi kupci oz. trgovskimi mrežami in s celo vrsto manjših kupcev. Celotnega trga na področju trgovine še nismo pokrili, kajti zadeve se odvijajo zelo počasi, kupci si vzamejo tudi precej časa za presojo ali bodo sprejeli novega dobavitelja. Za kakršnekoli ocene je še prezgodaj, pa vendar se že vidi, da se je trg na dekorirano steklo zelo lepo odzval. Predvsem so to vaze, pepelniki, kozarci, malo manj svečniki, ker pomladanski čas menda temu ni ustrezen. Na področju darilnega programa je naš asortiman še ozek, vendar na tem področju razvijamo projekt z Opalom, prav tako pa delamo na širitvi programa z drugimi izdelki. Lea J. Lekočevič —---------------SteklaM— SEJEM AMBIENTE FRANKFURT Kolekcija Ivima portugalske firme Marinha Grande Sejem Ambiente 2001 je letos odprl svoja vrata in se pokazal v vsem svojem razkošju 16. 2. in jih zaprl 20.2.2001. Vsekakor se je ponovno pokazalo, kako pomemben je ta sejem tako za proizvajalce kot tudi za kupce. Letošnji utrip je bil bolj živahen kot lani avgusta. Vsi proizvajalci steklenih izdelkov si poskušamo pridobiti čimveč novih kupcev na različne načine. Nekateri poskušamo s kvaliteto in dobavnimi roki, drugi pa z nizkimi cenami. Predvsem konkurenca z Bližnjega vzhoda prednjači s cenami in to zelo ofenzivno. Čedalje močnejše je čutiti okupacijo Pasabache in Crisala iz Portugalske. Pri določenih izdelkih podobnih novim (Venezia) je njihova cena za polovico nižja. Borba na trgu za kupce je z vsakim dnem težja in nepredvidljiva. Kot sem že pred časom zapisal, da Bormioli kupuje steklarne po Evropi, jih prav tako tudi zapira in si s tem pomaga pri realizaciji določenih ciljev po zmanjševanju konkurence. V angleški steklarni Ravenhead seje administrativna uprava odločila ugasniti peči. Očitno je bilo, da se lahko le z novimi kreacijami izdelkov izogneš stalnemu pritisku na cene. Mi smo letos predstavili na našem razstavnem prostoru dva nova vrča za pivo, ki sta naša lastna kreacija. Odmev je bil pozitiven in tako načrtujemo prvo proizvodnjo za mesec maj. S tem smo postali neodvisen ponudnik vrčev za pivo, kar omogoča večjo fleksibilnost in manjši pritisk na cene. V okviru Frankfurtskega sejma se odvijajo razprave o konceptualni spremembi oz. novem sistemu segmentiranja proizvajalcev vse v smislu boljše preglednosti in zaokrožitvi ponudbe. Vse te spremembe naj bi se udejanile še letos na sejmu Tendence 2001 v avgustu. Vili Petrič Moja pozornost je veljala predvsem ogledu razstavnih prostorov tistih firm, ki so povezane s Steklarno Hrastnik v poslovnem in konkurenčnem smislu. Firma Glaskoch ima v svojem bogatem sejemskem programu med ostalimi dobavitelji ponovno predstavljene proizvode Steklarne Hrastnik. Po moji oceni manj kot na avgustovskem sejmu Tendence, predvsem kar se tiče novih izdelkov. Blagovna znamka Leonardo ima celo serijo novih izdelkov, predvsem večnamenskih steklenih posod in vaz. Sem spadajo čudoviti ročno pihani izdelki poljskih steklarn. Od novosti so s strani Steklarne Hrastnik predstavljeni - kozarec Rillo (v več barvah), svečnika Contesa in Zip, stekleničke za olje in kis ter sadni kupi in kozarca iz serije Holliday. Razstavljen je tudi ročno izdelan vzorec za decanter (predviden za IS proizvodnjo), ki je sploh tema letošnjega sejma inje bil zato pogosto opažen tudi na drugih razstavnih prostorih. Glaskoch v svojem programu še vedno ponuja obstoječi program izdelkov Steklarne Hrastnik - skodelice Freedom, Teelicht Orbit, System Kerzenhalter Wende, pepelnik in svečnik Barchetta. Omenjena izdelka se pojavljata v različnih barvnih dekoracijah pod blagovno znamko Montana, ki s svojimi izdelki prečiščenih oblik postaja bistveno zanimivejša od lani. Predstavili so čudovito usklajen program, kamor spadajo posode, ki se “sestavljajo” in s tem dopolnjujejo ; atraktivni, včasih popolnoma ravni pladnji iz tankega stekla z igrivimi barvnimi podstavki; zanimive vaze unikatnega videza, svečniki, kozarci z bogatimi tudi pisanimi dekorji v toplih barvah. Razstavni prostor, ki sem ga vzela bolj pod “drobnogled” je pripadal firmi Caldier Vetri delle Venezia. Tudi zato, ker imamo od nedavnega v firmi novo stiskalnico, ki je po tehnoloških zmogljivostih sorodna s stiskalnicami omenjene italijanske firme. Pri svojem industrijskem designu se inspirirajo pri Skandinavcih. Krožniki z aktualno strukturiranimi robovi živo spominjajo na že videne izdelke ročnega programa Kosta Bode (med drugim design: GÖRAN WÄRFF1986). Spogledovanje s skandinavskimi oblikami je opaziti tudi pri Glaskochu (serija Sven, svečnik Polo). V Caldieriju sta do perfektnosti združena oblikovanje in tehnologija. So odlični proizvajalci izdelkov namenjenih klasičnemu glamurju na zahtevnem svetovnem trgu. Opazovalec dobi občutek, da elegantnim oblikam ni mogoče nič dodati ali odvzeti, vse je dovršeno na svojem mestu, pa naj bo to posoda nepravilnih oblik, štirikotna skodelica ali tankostenski kozarec z debelim dnom. Razstavni prostor firme Ritzenhoff je to pot deloval mogoče malo manj hipnotično. Razen nekaj novih avtorskih dekorjev na “klasičnih ” kozarcih za žganje in pivo ter serije za kavo My little darling - ni bilo to pot opaziti nič bistveno pretresljivega. Seveda so bili ponovno razstavljeni vsi že poznani atraktivni artikli od dekoriranih pepelnikov, ur, vaz, rut, obtežilnikov itd. Čeprav Steklarna Hrastnik nima več svoje lastne dekorirnice, lahko oddelek za oblikovanje Steklarne Hrastnik vseeno še vedno nudi ideje in predloge za dekoracijo steklenih izdelkov. Tudi sodelovanje s SVET DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK hčerinsko firmo Glascom in Stedek je obrodilo sadove, ki so bili na letošnjem sejmu pozitivno sprejeti. Z programi svojih izdelkov so se predstavile med drugimi firme: Durobor s svojimi kelihi, Libbey, Duran, Borgonovo, Pasabache, Bormiolli Rocco... Njihovi izdelki so po večini klasični in namenjeni preizkušenemu trženju. Steklarna Hrastnik se je poleg standardnega programa predstavila z dvema novostma: vrčema za pivo, ki sta bila lepo sprejeta in z novim decanterjem, ki je kot že rečeno nekakšna rdeča nit tega sejma. Seveda si želim, da bi na naslednjih V mesecu marcu smo po nekajletnem premoru zopet organizirali občni zbor steklarske godbe, kjer smo ocenili delov preteklem letu, si zadali nove načrte ter izvolili nove predstavnike v vse organe, ki so določeni z našim statutom. Občnega zbora so se udeležili tudi povabljeni gostje, tako direktor Steklarne Hrastnik mag. Stojan Binder, župan Leopold Grošelj, predsednik Zveze kulturnih društev Hrastnik g. Drago Kopušar ter predstavnika Rudarske godbe. Največji problem, ki trenutno pesti našo godbo, je dotrajanost strehe godbenega doma, ki ob nalivih pušča na več krajih. Ker gre za objekt Steklarne Hrastnik in ker je sanacija strehe povezana tudi s stroški, ki jih godba s svojimi sejemskih predstavitvah naša Steklarna uspela predstaviti več novih izdelkov lastnega programa, kar bi pomenilo dobro izhodišče za njeno prihodnost. Splošni vtisi sejma: veliko novih lepih oblik - prečiščen design, ki se s svojo kreativno harmonijo uspešno vključuje v moderno vsakodnevno življenje, ga plemeniti in s tem postaja naš nepogrešljiv sopotnik. Severina T. Sprogar prihodki ne more zagotoviti, je direktor Steklarne Hrastnik mag. Stojan Binder obljubil, da bo Steklarna v letošnjem letu predvsem ob dejstvu, da v godbi sodeluje precej mlajših članov in da je Steklarska godba tudi del bogate tradicije steklarne, zagotovila popravilo strehe. Delno pomoč pri nakupu prepotrebnih instrumentov pa je obljubil tudi župan Leopold Grošelj. Na občnem zboru pa smo za več kot 65 let delovanja in aktivnosti v Steklarski godbi dodelili naziv častnega člana godbe gospodu Viktorju Blažku, za dolgoletno delo pa smo se posebej zahvalili tudi blagajničarki g. Metki Lipar. Soniboj Knežak Moji odločitvi, da prevzamem profesionalno vodenje Sveta delavcev, je botrovalo več dejstev. Devet let vodenja Sindikata Steklarne skozi vse specifike, ki so bile povezane s tem obdobjem, tako od osamosvojitve Slovenije in vseh težav, povezanih s prehodom iz dogovorne v tržno ekonomijo, procesa lastninjenja in nenazadnje tudi dejstva, da se je v teh letih zaradi izločitve nekaterih dejavnosti iz Steklarne število zaposlenih zmanjšalo na 490, so me po temeljitem premisleku pripeljale do odločitve, da ne kandidiram več na sindikalnih volitvah in da zaključim s tem delom svoje poklicne kariere. Prepričan sem, da smo se s kolegi trudili po svojih najboljših močeh, pri razreševanju problematike vezane na to obdobje. Eden izmed naših glavnih ciljev je bilo vedno ohranjanje delovnih mest in socialne varnosti zaposlenim. V tem obdobju nihče ni izgubil zaposlitve, številnim zaposlenim pa smo predvsem z številnimi mehkimi variantami omogočili zagotovitev socialne varnosti. Kolegom, ki so prevzeli vodenje Sindikata, želim pri njihovem delu veliko uspeha, sam pa sem jim še vedno pripravljen na takšen ali drugačen način pomagati pri njihovem delu. Novi ljudje, nove ideje, nov elan in predvsem dejstvo, da se pri svojem delu ne bodo več srečevali s takimi specifičnimi problemi, naj bi bili zadostna garancija za uspešno delo Sindikata tudi v bodoče. Področje delovanja Sveta delavcev, ki naj bi bilo moje delovno področje v naslednjem mandatu, je dokaj obširno. V prvi vrsti nameravamo zaposlene temeljito seznaniti z vsebino Zakona o soupravljanjem delavcev, z vsemi pravicami, ki nam jih zakon nudi. Sveti delavcev, ki so dokaj uveljavljena oblika participacije zaposlenih pri upravljanju podjetij v večini evropskih držav, pri nas šele začenjajo pridobivati svojo vlogo. Sam sem si za cilj dela sveta delavcev zadal nalogo, da naj bi bila Steklarna po štirih letih našega mandata tudi s pomočjo Sveta delavcev urejeno in prijaznejše podjetje. Naša naloga bo predvsem področje spremljanja uresničevanja vseh pravic zaposlenih s področja delovnih razmerij, kolektivnih pogodb, zakona o Varovanju zdravja in varstva pri delu, dajanje predlogov za izboljšanje delovnih pogojev, uvajanja invalidov v delo, kakor tudi temeljito informiranje zaposlenih o njihovih pravicah, ki izhajajo iz Zakona o soupravljanju. Opozarjali bomo na pomanjkljivosti, napake, neurejena področja grajali, dobre zadeve pohvalili. Plače in sklepanje kolektivnih pogodb pa sta z Zakonom o sodelovanju izrecno določeni kot področje delovanja Sindikata. Konkretnejšo vsebino in plan dela bomo sprejeli v mesecu aprilu. Z vodstvom se dogovarjamo tudi o konkretnih področjih, ki naj bi jih v bodoče kot predsednik Sveta delavcev profesionalno pokrival. Na področju sodelovanja delavcev pri upravljanju orjemo ledino. Načrtov in idej nam ne manjka, upam da moja pričakovanja niso prevelika in da bo Svet delavcev v naslednjih letih pridobil ustrezno mesto tudi v našem podjetju. PREDSEDNIK SVETA DELAVCEV Soniboj Knežak Viktorju Blažku je za naziv častnega člana godbe čestital tudi direktor Steklarne Hrastnik g. Stojan Binder OBČNI ZBOR STEKLARSKE GODBE IZVOLJEN NOV IZVRŠNI ODBOR SINDIKATA Letos je izvršnemu odboru sindikata v Steklarni Hrastnik potekel štiriletni mandat, zato so bile v vseh delovnih sredinah izvedene nove sindikalne volitve. Zaradi premestitev določenih delavcev pa je bila v obratu pregleda potrebna zamenjava sindikalnega zaupnika, v obratu priprave dela pa smo celo izvedli nadomestne volitve. Po vseh teh peripetijah smo končno dobili nov izvršni odbor, ki je bil na Letni konferenci potrjen, izvoljen pa je bil tudi predsednik IO sindikata. V naslednjem mandatnem obdobju bo to delo opravljal Matej Kaiser iz obrata proizvodnje. Za podpredsednika IO je bila nato na naslednji seji izvoljena ga. Joži Cerar iz obrata pregleda. Funkcija predsednika sindikata pa zaradi delitve Steklarne na več hčerinskih podjetij in s tem povezanega zmanjšanja števila zaposlenih ne bo več profesionalna. V skladu s kolektivno pogodbo je za opravljanje del na mestu predsednika sindikata v dogovoru z direktorjem podjetja na voljo en delovni dan tedensko. Tako bo odslej predsednik sindikata sindikalno delo opravljal vsak ponedeljek. Tudi pisarna sindikata se je iz tretjega nadstropja preselila v obrat pregleda, tako da je sedaj bližje večini delavcev, zaposlenih v Steklarni. Novoizvoljeni Izvršni odbor je takoj po izvolitvi z veliko elana in zagnanosti pričel z delom in aktivnostmi. Prvi hladen tuš je prišel, ko smo ugotovili, kolikšen je mesečni priliv sredstev - beri članarina, in koliko je povprečno mesečnih izdatkov v vsakem mesecu. Vendar nam zagnanost ni padla. Sklenili smo, da zaradi zmanjšanja sredstev (denarja), letos ne bomo organizirali prireditve s plesom ob 8. marcu - Dnevu žena, temveč se bomo vsake žene, matere ali dekleta, zaposlene v Steklarni, spomnili z majhno pozornostjo -skromnim darilom in čestitko. Velika večina delavk je bila s to majhno pozornostjo prijetno presenečena in zadovoljna, le nekaj jih je izjavilo, da zabavo pogrešajo. Morda nam bo v prihodnje uspelo izvesti oboje, ali pa še kaj več. Sicer pa se na napakah učimo. Naslednja »streznitev«, če jo lahko tako imenujemo, je prišla, ko smo dobili iz kampa Valkanela ceno, ki jo bomo morali plačati za sindikalne prikolice, nameščene v tem kampu. Ugotovili smo, da se tudi tu ne bo dalo nič zaslužiti. Porabili bomo celo zelo veliko denarja za regresiranje najema prikolic našim delavcem, da jim bomo omogočili kolikor toliko sprejemljivo ceno. Zavedamo se namreč tega, daje za velik delež zaposlenih pri nas, to edini način letovanja na morju. Kljub vsem možnim kombinacijam in kalkulacijam bo letos najem prikolice za desetdnevno bivanje vaše žepe izpraznil za 50.000,00 tolarjev, delež do polne cene prikolice pa bo za člane sindikata Steklarne pokril sindikat podjetja. Upam, da vam ta cena ne pokvarila počitnikovanja, saj naj bi bil regres za letošnje leto izplačan že pred sezono, torej v mesecu juniju. O višini regresa vas bomo naknadno obvestili, ker je možna višja vsota od dogovorjenih 107.000.00, če se bo spremenila zakonodaja. Pa naj vam za konec prispevka predstavim novi IO sindikata Steklarne: Matija Jeršin, Mitja Rugelj, Roman Lipovšek, Janez Brekan, Matej Kaiser, Ivanka Firšt, Anton Percel, Marjan Gračner, Mirsada Durmiše-vič, Lilijana Ranzinger in Joži Cerar. Upam, da bomo pri svojem delu uspešni, da vas ne bomo razočarali in izgubili vašega zaupanja. Zaradi tega tudi odhajamo na šolanje, kjer nas naj bi naučili boljšega in pravilnega sindikalnega dela, da ne bomo zopet postali firma za jabolka in krompir. Lep pozdrav do prihodnjič. Matej Kaiser Zapor ali Služba Če boš kdaj v dvomih, kje si trenutno, ti bodo naslednja navodila pomagala... V ZAPORU ... večino časa preživiš v 2 X 3 m veliki celici; V SLUŽBI... večino časa preživiš na 1 X 1 m velikem prostoru za mizo. V ZAPORU ... dobiš prosti izhod, če se lepo obnašaš; V SLUŽBI... si za dobro delo nagrajen z dodatnim delom. V ZAPORU... dobiš tri obroke dnevno; V SLUŽBI... dobiš pol ure odmora za malico, ki jo moraš plačati sam. V ZAPORU... stražar namesto tebe odpira vsa vrata; V SLUŽBI... moraš vedno imeti s seboj službeno izkaznico, da si sam odpiraš vrata P.S.: Malo zabave in šale PO OPRAVLJENEM delu ne škoduje, problem v glavnem nastopi, ko se oba navedena parametra pomešata ali celo zamenjata! Zadeva je bila prevedena iz angleškega izvirnika z naslovom “Prison VS”. In če tako menijo tradicionalno, kapitalistično izkušeni, hladnokrvni in sploh delovno neustavljivi Angleži - potem bo pa ja menda nekaj resnice v tem! ! ! Jože Strniša V STEKLARNI HRASTNIK BREZPAPIRNO POSLOVANJE S CARINO Uvedba deklariranja blaga s knjigovodskimi vpisi je prinesla bistvene poenostavitve pri vlaganju carinskih deklaracij tako za uporabnike dovoljenj kot za carinske organe. Steklarna Hrastnik je relativno kmalu pridobila ta dovoljenja, s čimer so se špediterske aktivnosti v glavnem preselile iz zunanjih špediterjev na Steklarno Hrastnik. To je imelo za posledico, da so se skrajšali carinski postopki, saj prevoznikom ni bilo potrebno več čakati na carinskih izpostavah, ker so se carinske formalnosti odvile že v Steklarni Hrastnik. To je vsekakor vplivalo na hitrejši pretok blaga, istočasno pa so se znižali določeni stroški. V preteklem letuje Steklarna Hrastnik dokupila oziroma dogradila obstoječi računalniški program, ki je z dograditvijo omogočal pošiljaje združenih carinskih deklaracij v računalniško izmenjavo podatkov (RIP) na podlagi neposredne povezave s Carinsko upravo Republike Slovenije. Kljub omenjenim poenostavitvam pa je bilo potrebno na koncu obračunskega obdobja izpisati in oddati združene carinske deklaracije na obrazcu ECL. Glede na pravila o izpolnjevanju ECL je moral imetnik dovoljenja oddati toliko združenih dopolnilnih deklaracij, kot je različnih valut, postopkov, paritet ipd. Vlaganje večjega števila dopolnilnih deklaracij na obrazcih ECL pa je pomenilo, kljub vzporedni uporabi računalniške izmenjave podatkov, stroške za podjetje in delo za carinske organe zaradi sprejema in obdelave dopolnilnih deklaracij. Samo ena združena dopolnilna deklaracija je lahko v praksi združevala tudi po deset ali več izvoznih ali uvoznih poslov, ki so bili razvidni iz priloženih prilog, deklaracija kot taka pa je bila zelo nepregledna. Glede na to, daje bilo v okviru obstoječe zakonodaje možno dograditi obstoječe poenostavitve in s tem racionalizirati uvozno in izvozno proceduro pri imetnikih dovoljenj za knjigovodske vpise, smo si v preteklem letu zadali nalogo, da v prvi polovici tega leta firma Horizont dogradi obstoječi računalniški sistem tako, da bo le ta omogočal brezpapirno poslovanje med Steklarno Hrastnik in Carinsko upravo Republike Slovenije. Vendar pa samo plan in pa računalniški sistem nista dovolj. Predpogoj za tako poslovanje je ustrezna boniteta prosilca in pa seveda pridobitev dovoljenja s strani Carinske uprave Republike Slovenije. Pred pridobitvijo dovoljenja mora namreč prosilec dokazati, da je sposoben zgraditi in vzdrževati takšen sistem, ki bo carinskemu organu v vsakem trenutku omogočal izvajanje učinkovite kontrole nad izvajanjem carinskih postopkov, predvsem pa naknadne kontrole. Carinski urad, kije krajevno pristojen glede na sedež in glavno knjigovodstvo vložnika zahtevka, pred izdajo dovoljenja namreč preuči in preveri ustreznost vodenja evidenc ter ustreznost informacijske podpore prosilca dovoljenja. Na podlagi vloge je Steklarna Hrastnik dne 27. februarja s strani Generalnega carinskega urada prejela dovoljenje za vlaganje dopolnilnih deklaracij v obliki seznama, tako za uvoz kot za izvoz. Po prejemu dovoljenj so se aktivnosti odvijale z bliskovito naglico. AOP oddelek se je angažiral pri inštalaciji računalniške podpore, špedicijski in nabavni oddelek pa sta s 1. marcem že začela izvajati izvoz in uvoz v skladu s prejetim dovoljenjem tako, da danes lahko že rečem, da od 1. marca 2001 s Carinsko upravo Republike Slovenije poslujemo brezpapirno. To pomeni, daje odpadla klasična oblika vlaganja dopolnilnih deklaracij na obrazcu ECL pri vseh uvoznih in izvoznih poslih, ki so opravljeni neposredno preko Steklarne Hrastnik, oziroma drugače povedano - dopolnilne deklaracije se vlagajo interaktivno z računalniško izmenjavo podatkov. Carinskemu organu se enkrat mesečno, za pretekli mesec pošlje računalniški seznam, s posebno obliko deklaracije, na kateri so kumulativno obračunane carinske dajatve. Pri tem sami hranimo vse spremljajoče dokumente carinske deklaracije, pri čemer odpade fizično izpisovanje deklaracij na obrazcu ECL ter dostavljanje teh deklaracij carinskemu organu v potrditev. Naj omenim še to, da smo z novim dovoljenjem s strani Carinske uprave Republike Slovenije prejeli tudi pooblastilo za uporabo lastnega žiga, s katerim lahko žigosamo izvozni dokument oziroma t.i. list 3 ECL. To pomeni dodatno racionalizacijo v smislu pošiljanja teh izvoznih dokumentov Carinskemu organu v predhodno potrditev. Odtis žiga Steklarne Hrastnik S temi poenostavitvami smo se uvrstili v krog zelo redkih podjetij v Sloveniji, ki poslujejo po omenjenem načinu s Carinsko upravo Republike Slovenije. Pridobitev bo vsekakor prispevala k večji preglednosti, večji ažurnosti, zmanjšanju administracije in pa seveda k zniževanju stroškov, ki so samo iz naslova izvoznih in uvoznih taks, carinskih pregledov, medpotnega carinjenja in stroškov iz naslova špediterskih storitev v povprečju nižji za cca. 1,8 mio SIT mesečno. Vodja sektorja nabave Martina Kandolf Od 1. marca 2001 s Carinsko upravo Republike Slovenije poslujemo brezpapirno. Dopolnilne deklaracije se vlagajo interaktivno z računalniško izmenjavo podatkov, pri tem pa sami hranimo vse spremljajoče dokumente carinske deklaracije. Sl 2022 CELJE STEKLARNA CURS JLI HRASTNIK 9A 240 1 20,02.2001 Z novim dovoljenjem s strani Carinske uprave Republike Slovenije smo prejeli tudi pooblastilo za uporabo lastnega žiga. Nagrajenka Dneva stekla in svetlobe Ladislava VIDMAR "Ladi Vidmar, pregledalka stekla v podjetju Opal ni le vzor, ampak tudi prijetna delavka in sodelavka ter človek, od katerega se da kaj naučiti. S svojim znanjem in strpnostjo je vedno pripravljena pomagati sodelavcem, čeprav vemo, daje zahtevnost njenega dela in naših kupcev vedno večja. S svojo dolgoletno pripadnostjo in vestnim odnosom do dela, izdelkov in podjetja izstopa iz svoje sredine. Prepričani smo, da ji bo to priznanje še ena vzpodbuda več k njenemu uspešnemu delu." Z zmedenim pogledom in tresočimi rokami je ga. Ladi poslušala besede direktorja, ker na tovrstne pozornosti ni navajena. In prvič v dolgoletnem stažu je bila izpostavljena, saj je nekdo javno povedal, da je njen trud opažen. Kako in kje ste preživeli mladost? Po končani osnovni šoli sem želela v kemijsko šolo v Ruše, vendar je bilo zaradi takratnih družinskih razmer to nemogoče. Nato sem s šestnajstimi leti začela delati v Steklarni v Hrastniku, najprej tri mesece honorarno, nato pa redno. Sicer pa sem Trboveljčanka, prava, ponosna in čeprav sem že 27 let v Hrastniku me zbode v duši, kadar - in to je pogosto, pada grda beseda čez moj rodni kraj in »Trbovce«. Do pričetka dela nisem bila nikdar ne v Zagorju ne v Hrastniku. Uživala sem v svojih Trbovljah, največ časa ob našem bazenu. In čeprav danes nimam nikogar več tam, vsi najožji počivajo v Gaberskem, se sedaj pogosto kar čez hrib zapeljem tja in sem v mislih z njimi in pri svoji »trbovski mladosti«. Kako se spominjate svojih začetkov in zakaj ravno Steklarna? Slučajno sta bila moj oče in takratni kadrovik soseda v Trbovljah in sta se v prednovoletnem vzdušju v gostilni dogovorila, da se lahko zglasim v kadrovski službi. Ko sem po novem letu vsa plašna potrkala na vrata kadrovske službe, so mi za začetek dela določili že naslednji dan na jutranji izmeni. Takrat so steklarji pričeli ob petih. Ob štirih sem že čakala na postaji, urni kazalec se je premikal in ko čez več kot pol ure še ni bilo avtobusa, sem jo peš mahnila na železniško postajo. In Nihče med nami ne hodi v službo samo zaradi veselja, pri denarju se vse neha. obratovodja Žlindra in mi pojasnila, da začetnike »stari mački« na ta način radi preizkusijo, da pa se bo šele sedaj začelo delo, za katerega sem bila tudi sprejeta. Razporedili so me na KIKO stroj, kjer so takrat delali kozarčke za poper in sol, h g. Godiclju. Dali so mi pripomoček za odnašanje, vendar sem bila zelo nespretna. Kar precej mi je letelo po tleh, vendar se ne spominjam, da bi bil mojster kaj kemijski šoli v Ljubljani. Dva letnika sem tudi končala, nato pa so bile obveznosti na delu, v šoli in razcvitanje ljubezni, ki me je preokupiralo, prevelike. Morala sem se odločiti, da nekaj opustim in opustila sem šolo. Glede na kasnejši razplet dogodkov, pa mi vseeno ni žal, čeprav bi najbrž lažje prešla skozi delovna leta. Družina mi veliko pomeni in mislim, da sem dobila, kar sem hotela. Na vas se vidi, da ste pri delu s srcem, da radi opravljate svoje delo... Zadnje čase večkrat pomislim, da bi bilo lepo biti doma. Morda tudi zato, ker je mož doma. Pa tudi tempo dela je danes večji. Prej smo imele vsaka svojo pakirko. Sedaj nas je res malo, brez rezerve. Iz tega pogosto med tem časom je avtobus veselo odpeljal dalje. V Hrastnik sem prišla z enourno zamudo, zato me niso sprejeli. Kasneje mi je obratovodja g. Ranzinger svetoval, na katero od zaposlenih deklet naj se obrnem, da se bom vsaj pri prevozu bolje znašla. Kasnejša sodelavka Marica mi je vse razložila, na delo sva se nato vozili skupaj in še danes sem ji hvaležna za pomoč pri prvih korakih v Steklarni. Kakšen je prvi dan dela za mlado dekle v tovarni kot je Steklarna? Moj prvi danje bil izredno pester in ga imam še vedno pred očmi. G. Vračun meje pripeljal do mojstra brigade, g. Ota Papa, kamor sem bila dodeljena. Delali so kroglice 41. Mislila sem, da bom odnašalka, pa mi v roke niso dali vilic, ampak metlin ročaj, s katerim sem morala v nekem zaboju mešati vodo. Povzročala sem salve smeha, pa nisem vedela zakaj, in še vedno mislila, da opravljam koristno delo. Od doma sem imela le eno napotilo -ubogaj, kar ti rečejo in delo vestno opravi. In res sem se trudila, da bi ga. Po dveh urah sta prišla izmenovodja Žibret in posebej hud. So mi pa bili kozarčki zelo všeč, tako zelo, da sem enega izločila, ga stisnila v žep in odnesla domov. Prav lep je bil na našem radiu, sredi noči pa nas je prebudila eksplozija, saj se je, ker ni šel skozi hladilno peč, razletel na tisoč koščkov. Začetek ni bil ravno vzpodbuden, kakšno je bilo nadaljevanje, kaj se je zgodilo, da ste zdržali in navsezadnje ostali? Se ena stvar se mi je zgodila prvi dan, morda je bila ta tisti razlog. Kar prvi dan sem se namreč do ušes zaljubila. Tega nadaljnja tri leta ni vedel nihče, niti izbranec, ki je danes moj mož, sem pa zaradi tega z večjim veseljem hodila v službo. Po nekaj letih dela pa mi je bilo kljub temu vedno bolj žal, da nimam izobrazbe, zato sem se odločila za šolanje ob delu na In poklicno? Kot večina žensk v ročni proizvodnji sem prehodila pot-od odnašalke, odbijalke do rezalke. Največ, kar osem let sem delala v bridadi g. Franca Bariča, ki me je ogromno naučil o vseh delih in je bil res dober mojster. Pa še nekaj je; ko si mlad, ti ni težko. Meni ni bilo pretežko nobeno delo, tudi izmensko in nočno ne. Z možem sva kombinirala čas zaradi varstva hčerke... Pogosto sem spala po tri ure, postorila vse v hiši, se ukvarjala s hčerko, jo vodila v glasbeno šolo, v začetku pogosto tudi h godbi na pihala... Kmalu po tridesetem pa so se začele težave z zdravjem, potrebna je bila operacija, kar dve leti sem bila v bolniškem staležu. Ko sem pričela najprej s 4-urnim delom, so me dali v oddelek pregleda in tam sem ostala tudi kasneje. Mojster Nani pa me v spomin na stare čase zadnji dan svojega dela povabil, da sem še pol ure »pomagala« v njegovi delavnici delati »kikelce«. Nato sem naslednjih osem let delala pri pregledu opalnih izdelkov, sedaj pa se menjamo. s>m Povzročala sem salve smeha, pa nisem vedela zakaj, in še vedno mislila, da opravljam koristno delo. nastajajo razprtije. Kljub temu se na naši izmeni še najbolj razumemo in ne bi rade, da bi nas spet menjavali po izmenah. Tudi če katera manjka s skupnimi močmi poskrbimo, da zmoremo. Zato se nam zdi preneumno, da bi morale na druge izmene, če imajo primanjkljaj. Potem me delamo s primanjkljajem, drugje pa so v polni sestavi! Zelo ste dovzetni za okolje, krivica vas boli... Zelo me boli, ker nekateri steklarji mislijo, da za pregleda-lko ni večjega veselja, kot metanje izdelkov v voziček za odpad. Res so strožji kriteriji, vendar pregledalka, še posebno pa tista, kije delala v proizvodnji, nekajkrat premisli, preden izdelek vrže stran. Če se le da, še kaj popravimo, samo da ne bi bilo potrebno izdelka zavreči. 18 let sem delala v proizvodnji, vem koliko naporov je vloženih v vsak izdelek in verjemite, da ga s težkim srcem zavržem. Zato bi nekaj več objektivnosti pričakovala tudi od mojstrov. Tako pa smo, ko imajo dobre komade, najboljše pregledalke, ko pa so izdelki slabi, pa kot da jih zanalašč zavračamo. To prav gotovo drži, gotovo pa niste vse pregledalke enake. Malokatera se res tako trudi kot vi. Ko sem začela za hladilno pečjo, je bil prvi nauk starih pregledalk naslednji - ko iz peči prilezejo sjabi izdelki, ne čakaj predolgo. Če se v kratkem ne stabilizirajo, to takoj sporoči tistim, ki delajo. In tega se držim, ne glede na to, kje delam. Res pri nekaterih mojster šele pri malici vidi, kaj vse ima v »piskru«. Vsi so mi enako pri srcu, spoštujem pa vsakega, ki tudi mene spoštuje. V tolikih letih dela točno vem, kateri delavec v brigadi je naredil določeno napako - kdo stisnjene, kdo premočne, kdo plodane.... Najvažneje je, da bi se vsi zavedali, da eden brez drugega ne moremo, da so steklarji tisti, ki skrbijo za naš kruh, da pa bi bil bolj slab tudi zanje, če ne bi bilo nas in še marsikoga. Sama se borim za vsak izdelek, če se le da, ga rešim - popravim drobne napake, pobrusim... Kako vodstvo? Vodstvo je dobro in zelo se trudijo. Cenim jih, vendar zlasti mlajši ne morejo vedeti vseh zank dela s steklom. Npr., daje včasih vsako uro drugačno steklo, da se včasih iz trenutka v trenutek spreminjajo osnovni pogoji dela. Zato se ne pustim zmesti. Zelo me je motilo, ko smo računali procente odpada na uro - kar gotovo ni verodostojen podatek. Po urah imam napisane vse napake, vendar to ni pomembno, pomembno je, koliko je dobrih komadov na koncu. Mladi tudi ne vedo, v kakšnih pogojih smo delali včasih; še bolj je bilo vroče in bilo nas je manj. Zato me moti, da imajo nekateri brigadirji privilegij in brez številnega - pogosto nepotrebnega pomožnega kadra sploh nočejo delati. Tako dobijo ljudi na račun drugih, kjer jih je že prej bilo premalo. Z »žegnom« vodstva. Dobro poznate delo v osnovni proizvodnji. Prav zato si želim, da bi bilo več strpnosti med mojstri, pa tudi med posamezniki v brigadah in med nami vsemi. Všeč mije, daje objavljeno za vsak dan posebej, koliko je posamezna brigada naredila. Pri tem pa se vidi tudi, da imajo nekateri možnost pri zmerni obremenitvi enormno prekoračevati normative, drugi pa z maksimalno hitrostjo lahko dosežejo minimalne rezultate. Po logiki papirjev so eni dobri, drugi pa slabi, kar pa v življenju ni res. Nihče med nami ne hodi v službo samo zaradi veselja, pri denarju se vse neha. Čeprav fizično ne občutim tega, me zaradi izkušenj, kijih imam, takšne stvari zelo bolijo. In gotovo je to zelo skrhalo, že prej ne najboljše, medsebojne odnose. Vaše ime ni nikoli napisano na seznamu bolniškega staleža. Zdravje vam torej dobro služi? Lani sem bila edina z vseh izmen, ki nisem bila v bolniški. Morda je to malo sreče, gotovo pa mi mnogokrat ni ravno najbolje, pa raje stisnem zobe in pridem v službo. Zlasti me pobira psihično. Če je slaba proizvodnja, pojem po nekaj tablet za želodec. Krivice me strašno bolijo in borim se tudi, da bi dokazala, kdo ima resnično prav. Je pa naše delo že po svoji naravi podvrženo pritiskom z vseh strani. Čeprav mnogi mislijo, da delavci v proizvodnji pri delu nismo psihično obremenjeni, lahko povem, da nas je mnogo takšnih kot jaz, ki včasih doma še spati ne moremo zaradi težav v proizvodnji, slabih komadov ipd. Takšne smo med pregledalkami, da tudi med steklarji. Zato me moti mnenje nekaterih, tudi vodilnih, da nam je vseeno, samo da mine delavnik. Stojim za besedami, da je to velika neresnica. Ali spremljate, kaj se bo dogajalo v proizvodnji? Vsak dan za vse izmene »preverim«, kaj je v planu za naslednji dan. Vnaprej točno vem, kako bo kateremu šlo. Mene je mnogokrat vnaprej strah, kako bomo zmogle. Včasih grem prav s strahom v službo. Zelo se sekiram, če imam škartirano paleto. Včasih se to kljub pazljivosti zgodi. Vendar si takšne stvari izredno zapomnim, da napak ne bi ponavljala. Seveda pa so nekateri in nekatere tudi brezbrižni. So manjšina, ki tudi nam ni pogodu, po njej pa se nas vse sodi. Pri vašem deluje potrebno vedeti tudi zahteve kupcev. Jih poznate? Kupci so zahtevni, vendar ne vsi enako, za vsakega vem, kaj lahko še damo zraven. Pri našem delu moraš zaupati vase. Sedaj imamo tudi seznam napak, glede na različne kupce. Zame ni tako pomemben, ker stvari poznam, mlajšim pa gotovo pride prav. Če pa česa ne vem, brez sramu pogledam tudi v dokumentacijo. s>m Kako se pripravite za delo in si organizirate delavnik? Ko pridem v službo, začnem takoj delati. Sem starejša, ne več tako okretna, in rabim malo več časa, da si pripravim vse za delo. Vendar mi še vedno ni težko stati 8 ur za hladilno pečjo. Raje delam počasi, da sem sigurna v svoje delo. Situacije, da bi mi zaradi počitka izdelki skoraj padali po tleh, ne prenesem. To je ena od napak nekaterih pregledalk. Čeprav sodelavke pravijo, da sem prepočasna, vem, da sem namesto marsikatere že delala, namesto mene pa še nobena nikoli. Na malico ne hodim, kavicaje edino, kar si »privoščim«. Če še ni dela, si pripravljam stvari za vnaprej -delam kartone, lepim... Tega sem se navadila v bridagi g. Nanija, pri katerem smo delali vse »šihte«, delali kvalitetno, zato pa tudi dobro zaslužili. Proizvodno halo si delite z delavci Steklarne. Kako ocenjujete medsebojne odnose? Odnosi so se po razdružitvi izredno poslabšali, na to sem se v tem času že kar navadila - če nekdo noče govoriti z mano, ker sem v drugi firmi, pač ne govorim tudi jaz. Večina tistih, ki se danes postavljajo z »našo Steklarno«, v letih, ko smo že mi delali, ni vedela niti tega, kje je to podjetje. In avtomatska proizvodnja je lahko nastala, ker ji je pogoje pripravila ročna. Tudi vodstvo se do svoje hčerke ne obnaša kot dober roditelj in pogosta nekorektnost me zelo moti. Da bi dokazala, da nismo bili zajedalci Steklarne in da znamo tudi sami, z lastnimi močmi, bi z veseljem delala še vrsto let. Kako ste izvedeli za nagrado? Nisem najbolj redna obiskovalka te prireditve. Letos sem se zaradi hčerke, ki je šla, odločila, da grem še sama. Voditelj je pri naši mizi rekel, da je potrebno paziti na zadnjo stopnico pred odrom, pa nisem vedela, komu so besede namenjene. Najprej je bil poklican sodelavec Ivo, z vso močjo sem ploskala - ob svojem imenu se sploh nisem mogla premakniti. Hčerka me je »prebudila«, z njeno pomočjo sem se nekako zadenjski premaknila, kako pa sem prišla na oder, ne vem} z njega pa sem skoraj ušla. Se nagrade nisem vzela in direktor mi jo je nato prinesel k mizi. Po vsem telesu sem drgetala. Mislim, da bi mi morali prej povedati. Priznanje sem vzela kot zahvalo ZANIMALO VAS BO za delo vsem pregledalkam, zato me je na začetku motilo nevoščljivo nerganje nekaterih. Sedaj pa sem tudi to vzela za sestavni del takšnih priznanj. Kako preživljate čas, ko niste v službi? Priznam, brez moža ne bi zmogla službenih obveznosti. Doma mi ogromno pomaga mož, lahko bi celo rekla, da čez teden poskrbi domala za vse - skuha, pospravi, pomije... Mož mije vedno stal ob strani, marsikaj se je zgodilo v življenju, od težke bolezni dalje. In tudi danes razume, da je moje delo stresno, da vanj vlagam maksimalne napore in da rabim počitek in vsaj doma mirno okolje. Najbolj pa me s svojim prihodom razveseli vnukinja, zaradi nje sem sposobna vsaj malo odvreči skrbi. Ko gre domov, pa se zopet pojavijo. Ne predstavljam pa si, da bi pri tem tempu morala skrbeti še za svoje otroke. Včasih sem veliko brala. Zadnje čase se jezim, da me je okupirala grda razvada, ki mi krade čas -gledanje TV limonad. Vendar zaenkrat še nisem našla »zdravila«, da bi se je odvadila. Kakšne pa so vaše želje za čas potem - ko boste ostali doma? Moje življenje domaje urejeno in že sedaj v dobršni meri skrojeno po mojih željah. Kar si zaželim, lahko naredim, kamor hočem, lahko grem. Nikoli ni bilo prepovedi, vsak pa mora poznati meje dopustnega. Z možem sva se tega držala in vsa leta dobro »vozila«. Če so na katerikoli strani nastopile težave, sva si pomagala. Včasih pa kaj uveljavim tudi s trbovsko trmo -če si sama kaj umislim, to speljem, čeprav včasih na začetku ni najbolj navdušen, se pusti prepričati. Nobenih velikih želja nimam, zlasti ne materialnih kot sta avto, vikend... Kar imava, sva si ustvarila sama, nikoli ni nihče prekupčeval, se s čim okoristil. Kar imamo, smo kupili z lastnim denarjem in živimo mirno življenje. Zato si tudi za prihodnost želim le, da bi bila zdrava, da bi bil mož zdrav, da bi bilo dobro hčerini družini, da bi oba imela zaposlitev, da bi se razumeli kot doslej in da bi mi najlepši čas še naprej zapolnjevala vnukinja. Fizik in iznajditelj Mihailo Pupin je nekoč napisal:« Nobena stvar ne naredi človeka srečnejšega kot njegovo lastno prepričanje, daje naredil najboljše, kar je mogel.« Ladi, kot jo kličejo vsi - čeprav je uradno Zlata, bi bila za kateregakoli delodajalca zlata delavka, delavka, ki sijih lahko le želimo. Tudi njen sodelavec je lepo biti, saj je prijeten človek, vedno pripravljena pomagati in tudi dobra sogovornica. Od nje se lahko mlajše delavke tudi veliko naučijo, tako kot seje pred vrsto leti sama od svojih predhodnic. Delo jo izpolnjuje, čeprav ji na drugi strani prinaša mnogo stresnih trenutkov. Ga. Ladi bi bila vredna predstavitve na straneh našega časopisa tudi, če ne bi dobila nagrade, na vsak način pa je prav, da je bila zanjo izbrana, saj izstopa v svoji sredini, pa tudi marsikje drugje bi bili veseli takšne delavke. Občutljiva je, dovzetna za pravico, poštena in človeško topla. In ker je takšna, jo imajo ljudje radi, njene besede, čeprav so včasih kritične, pa vzamejo resno. Upam, da se bodo tudi nekatere iz tega intervjuja dotaknile pravih ušes. Pogovarjala se je Marinka ANŽLOVAR KADROVSKE VESTI April je že, pa smo nazadnje objavili decembrsko stanje zaposlenih. Velikih sprememb sicer v treh mesecih ni bilo, nekaj pa vendarle: V vseh treh mesecih se je za PREKINITEV delovnega razmerja odločil le en delavec, in sicer Igor JOVANOVIČ, kije kot odnašalec delal v Ročni in polavtomatski prozvodnji. V istem obdobju pa so delovno razmerje sklenili trije delavci in sicer Sulejman BAHTIĆ seje po enoletni prekinitvi vrnil v staro sredino na staro delovno mesto ročnega pihalca 2, iz Steklarne Hrastnik pa smo pritegnili dva delavca in sicer Dragana MIŠIČA za delovno mesto reglarja v Oddelku vzdrževanja in Zorana DROLCA kot izmenovodjo v Ročni in polavtomatski proizvodnji. Prvi pomladanski mesec smo zaključili z 229 zaposlenimi, kar je enako stanje, kot je bilo ob začetku poslovanja družbe 01.01.2000. TI IRTI ANTI V zadnjem obdobju so trije naši delavci napolnili okroglo število let dela: Želimo jim kar se da uspešno delo. 20 LET Milanka PAVLOVIČ ter 30 LET Milko LESJAK. Čestitamo. IZOBRAŽEVANJE Šolanje na višji stopnji izobraževanja sta uspešno zaključila dva delavca: Boris MAJCENj ki je v sklopu poklicne rehabilitacije zaključil program izobraže- vanja za brusilca kristalnega stekla in Frida PREMEC, kije zaključila izobraževanje za poklic prodajalke. OSTALO Dva nadobudneža sta popestrila novoletne praznike in dolg januar družinama naših delavcev: Blažko Ivanovič je postal ponosni očka prvorojenca Matica, Monika pa seje pridružila sestrici Klavdiji v družinski skupnosti Damjana Pirnata. Mladima družinicama želimo veliko prijetnih skupnih uric. Kadrovski referat Marinka Anžlovar 10 LET Sebastjan TAVČAR VESTICKA SINDIKATA V mesecu marcu je tudi naša družba dobila svoj pravi sindikat. Izvoljenih je bilo sedem predstavnikov različnih sredin družbe, in sicer: • za službo zagotavljanja kakovosti Sanda VODENIK • za delavnice Anton PINTAR • za upravo Jasna FABJAN • za brusilnico Marjana RANZINGER • za polavtomatsko proizvodnjo Drago ADŽAGA in • za ročno proizvodnjo Mario LOVRIČ in Boris MOKOTAR. IO Sindikata je imel že prvo sejo, na kateri so izmed sebe izvolili vodstvo, in sicer je naš predsednik sindikata postal Mario LOVRIČ, podpredsednica Marjana RANZINGER in blagajničarka Jasna FABJAN. Konec marca so se novi predstavniki udeležili že prvega usposabljanja na sindikalni šoli, dogovorjeni pa so tudi že za naslednji sestanek, kjer bodo sprejeli plan dela. 9m ZANIMALO VAS BO ZDRAVA PREHRANA Mesec DECEMBER 2000 je Steklarna Hrastnik zaključila s skupnim številom 500 delavcev, od katerih je bilo 281 moških in 219 žensk, v tem številu sta vključena dva pripravnika in 15 delavcev za določen čas. V mesecu JANUARJU 2001 sta delovno razmerje v Steklarni Hrastnik PREKINILA 2 delavca: SPORAZUMNO (1 delavec) Za sporazumno prenehanje delovnega razmerja seje odločil Igor Es, ki je bil zaposlen kot trgovski zastopnik. Delovno razmerje v Steklarni Hrastnik pa je v mesecu januarju prenehalo tudi Elvirju Adžikiču, ki je opravljal delo voznika viličarja v obratu pregleda. V mesecu JANUARJU 2001 pa v Steklarni Hrastnik nihče ni sklenil delovnega razmerja. Kar 6 delavcev pa je prekinilo delovno razmerje v mesecu FEBRUARJU 2001. SPORAZUMNO (2 delavca): Za sporazumno prekinitev sta se odločila Darino Rižner, zaposlen kot komisionar in pa Jasmin Adžikič - strojnik v Proizvodnem sektorju. V OPAL HRASTNIK, d.o.o. (2 delavca): V hčerinsko podjetje Opal Hrastnik sta bila v mesecu februarju prerazporejena Zoran Drolc -izmenovodja v obratu zmesarne in pa Dragan Mišič, ki je bil zaposlen kot strojnik v Proizvodnem sektorju. UMRLI (2 delavki): Mesec februar pa je bil v Steklarni Hrastnik tudi tragično zaznamovan, saj sta umrli dve delavki in sicer Mirjana Lovrič in pa Sonja Kekič, obe pa sta bili zaposleni kot pregledalki v obratu pregleda. Tudi v mesecu FEBRUARJU 2001 se ni nihče na novo zaposlil. Mesec MAREC je na kadrovskem področju prinesel kar nekaj sprememb. Za določen čas 6-ih mesecev smo ZAPOSLILI 6 delavcev, in sicer: Nafko Murtič, Ružico Brčina, Mihaelo Obrez, Neveko Stjepič, Stražar Ido in Iva Bagaro. Vsi so zaposleni kot pregledalci stekla v obratu pregleda. Trije (3) delavci so PREKINILI delovno razmerje, in sicer: UPOKOJENA (1 delavka): V mesecu marcu se je starostno upokojila naša delavka Ana Bohnec, kije v Steklarni Hrastnik opravljala dela urejevalke vzorčne sobe. V OPAL HRASTNIK, d.o.o. (1 delavec): Da se bo zaposlil v hčerinski firmi Opal Hrastnik, se je v mesecu marcu odločil Franjo Knez, sicer zaposlen kot operater na kontrolni liniji. SPORAZUMNO (1 delavec): Za sporazumno prekinitev delovnega razmerja se je odločil Damir Potočan, zaposlen kot cizeler. Mesec MAREC 2001 je Steklarna Hrastnik zaključila s številom 495 zaposlenimi, med katerimi je 274 moških in pa 221 žensk, v to število sta vključena 2 pripravnika in pa 15 delavcev sprejetih za določen čas. JUBILEJNE NAGRADE: 10 LET Aleš Omerza 20 LET Milka Blagojevič, Subhija Zukič -Selimovič 30 LET / Čestitamo vsem Kadrovska služba Sabina Medved ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za darila. Vsem želim mnogo uspehov in obilo razumevanja. Ani Bohnec Hitra civilizacija, industrializacija in urbanizacija, so človeku tako spremenile okolje, da so se začele pojavljati nove bolezni, ki so v veliki meri odvisne od nepravilne prehrane. To so tako imenovane civilizacijske bolezni, ki so v veliki meri odvisne od nepravilne prehrane. Na nastanek in razvoj civilizacijske bolezni vplivajo še tudi drugi dejavniki tveganja, kot so: stres, kajenje, alkohol, telesna neaktivnost, onesnaženost ozračja, vode in hrane, dednost... Tudi slabe prehrambene navade/razvade, neprestana naglica v vsakdahjem življenju, pomanjkanje znanja o pravilni prehrani in pripravi zdrave prehrane, neredni obroki, slabo prežvečena hrana, socialnoekonomsko stanje prebivalstva itd. pomembno vplivajo na zdravje ljudi. Statistični podatki v Sloveniji kažejo, daje povprečna prehrana Slovencev v primerjavi z normativi zdrave in pravilne prehrane razmeroma slaba. Odstopamo predvsem pri uporabi maščob, ker jih uporabljamo preveč. Na eni strani sicer narašča poraba rastlinskih olj in dietetičnih margarin, pada prodaja maščob živalskega izvora, sorazmeroma pa narašča prodaja beljakovinskih živil živalskega izvora (meso, mleko, jajca), ki vsebujejo visok odstotek nasičenih maščobnih kislin in holesterola, kar je zdravju škodljivo. Podatki tudi kažejo, da Slovenci zaužijemo premalo sadja in zelenjave ter polnovrednih žitnih izdelkov, uporabljamo pa preveč soli in popijemo preveč alkohola. Za odraslega človeka se priporoča, da bi moral na dan zaužiti vsaj 400g sadja ali zelenjave in to v surovi obliki. Omenjena količina vsebuje dovolj zaščitnih snovi (vitamini, minerali,mikroelementi, vlaknine), ki varujejo organizem pred nastankom civilizaciiskih bolezni in Uvedba zdrave prehrane in zdravega načina življenja je preobrat za vsakega posameznika, pa tudi za obrate družbene prehrane. Le-ti morajo ponudbo hrane prilagoditi načelom pravilne prehrane in omogočiti: • uživati hrano sede v mirnem, sproščenem in prijetnem okolju • dati gostu dovolj časa, da uživa v hrani, da jé počasi in hrano dobro prežveči • ponujati čimbolj raznovrstno, pravilno in okusno pripravljeno hrano • energijsko in hranilno vrednost prilagoditi potrebam gostov • znižati količino nasičenih maščob • povečati količino zaščitnih snovi v dnevni prehrani • znižati količino soli v pripravi hrane Najpomembnejša pravila zdrave prehrane ne vsebujejo neke zapovedi in pripovedi, temveč le priporočila za večjo ali manjšo količino tega ali onega živila. Najpomembnejši kriteriji so : zmernost, kakovost, raznolikost, uravnoteženost in naklonjenost zdravemu načinu življenja. Odločitev, ali bomo smernice zdrave prehran upoštevali ali ne, je vedno in povsod individualna, odvisna od posameznika, ki le težko ali pa sploh ne sprejemajo strokovnih priporočil. Kljub temu pa je naloga obratov družbene prehrane, da ponujajo hrano pripravljeno po veljavnih strokovnih priporočilih. Za SODEXHO Urška Bernik Regijski operativni vodja sm IN MEMORIAM Miljani v spomin! Po puščobnih zimskih mesecih navadno pomlad prinese v naša srca več radosti. Obdobje, ki se mu koledarsko še reče zima, vsak dan topleje ogrevajo sončni žarki, narava se je prebudila iz zimskega spanja in počasi iz turobnih sivih barv postaja vsak dan bolj pisana, iz nje že diha pomlad. Tudi Mirjana se je razveselila vsakega novega popka, kakor se je znala razveseliti tudi vsake lepe, a žal bolj redke malenkosti, ki se ji je zgodila v življenju. To ni bilo posebno rožnato, le v zadnjem obdobju je bila z njim lahko bolj zadovoljna. Znani slikar Jože Tisnikar je nekoč zapisal: »Življenje je globoko kot morje. Človek izplava iz njega, odigra svojo vlogo, se nekaj malega poveseli in odide«. S tem stavkom o njenem življenju povemo vse. Ko je izplavala, jo je vzel val, ki mu ne bi bil kos še tako izkušen plavalec in tudi njo je odnesel. Na pragu srednjih let, nekaj dni pred rojstnim dnevom se je ustavilo njeno po življenju hrepeneče srce. Luč sveta je zagledala v Zenici, kjer si se kot zadnji otrok pridružila še dvema bratoma. Oče je kot spreten tesar našel delo pri vojski, kar je bilo za družinski proračun dobro, se je pa celotna družina kar 21-krat selila po različnih delih tedanje skupne domovine. Precejšen del otroštva je preživela v Novem Sadu in Sremski Korenici v Vojvodini, srednjo šolo, ki pa jo je zaradi razmer zapustila tik pred maturo pa je zopet obiskovala v Bosni - v Banja Luki. Tu je našla tudi svojo prvo zaposlitev. Vseh krajev bivanja pa bi se tudi ona sama danes težko spomnila. V otroštvu je bilo potrebno veliko prilagajanja novim sredinam in različnim ljudem in kar veliko se je morala prilagajati drugim tudi v nadaljnjem življenju. 23-letnen deklič je bila, ko je zbrala pogum in se za spremembo sama odločila za selitev, tokrat v Slovenijo in se kot šivilja zaposlila v zagorski Delozi. Po nekaj letih pa se je v želji za boljšim kosom kruha zaposlila v Steklarni Hrastnik, kjer je ostala do svojega zadnjega težko pričakovanega vikenda. Že prvi dan dela sojo postavili za »roltiš«, napredovala je od pakirke do brigadirke. Le leta 1993 je morala zaradi težav avtomatske proizvodnje za kratek čas v ročno, kjer je že napredovala v izvijalko klešč. Tako kot vsem pregledalkam ji velikokrat ni bilo lahko. Štiriizmenski delavnik, včasih vročina, drugič mraz, tempo, ko ni časa niti za malico, kaj šele pogovor s sodelavko, obremenjujoči enolični gibi dan za dnem ... Pa vendar.... Ni imela navade jadikovati, čeprav jo je telo že začelo narahlo opozarjati, da z zdravjem ni vse v redu. Tega si ni želela priznati. Predpostavljeni so vedeli, da ji lahko naložijo delo tudi po končanem delavniku, da ga ne bo odklonila. Prav tako so za to vedele sodelavke, ki sojo prosile za kakšno zamenjavo. Rada je ustregla. Napore je prenašala predvsem zaradi svojih sinov, za katera je vedno vzorno skrbela. Prvorojenec, ki je dobil ime po tvojem očetu Damjanu, služi vojaški rok v Mariboru, je fant, na katerega je bila lahko upravičeno ponosna. Čeprav težko, mu je omogočila šolanje v smeri, ki jo je sam želel. Izbral si je lep poklic, mislila je, da bo po zaključeni vojaščini našel tudi ustrezno delo. Pri tem bi mu pomagala, če bi bilo potrebno odpreti 100 vrat. Mlajši Miloš je še osnovnošolec, na pragu nadaljnjih življenjskih korakov. Enako je do samostojnosti želela pomagati tudi njemu, znala se je boriti zanju kot levinja za svoje mladiče. Otroka pa staji sedaj, ko sta že skoraj odrasla, znala pozornost po svojih močeh tudi vračati. Vedno sta bila to svetli zvezdici, ki sta razsvetljevali njeno ne preveč lahko življenje. Pa vendar, izgledalo je, da se vremena svetlijo, otroka rasteta in staji bila v ponos, našla je sorodno dušo, ki jo je zadnji čas spremljala na življenjski poti.... Pa.... Kot da nekateri ljudje ne bi smeli biti srečni, kot da v njihova življenja ne bi smelo sijati prijazno sonce in božajoč veter. Oči njenih sinov sedaj še izgubljeno iščejo njene, njeno roko in njeno moč in pomoč. Vendar bosta prav zaradi njene vzgoje gotovo našla dovolj moči, da bosta svoji življenjski jadri obrnila proti vetru, ki ju bo pripeljal v mirno morje. In k temu bodo gotovo pripomogli tudi vsi odrasli, ki so vam blizu. Mirjana - mama, prijateljica, sodelavka, znanka, - pogrešali jo bomo, ostal nam bo le spomin v srcih, v katerih bo živela naprej. Njena gomila ne bo ne bo ostala prazna. Ob grobu ti bomo skušali povedati vse tisto, kar za življenja nismo utegnili. Sonji v spomin! Komaj smo se nekoliko oddahnili od žalosti zaradi smrti kolegice, že je nad pročeljem tovarne ponovno plapolala črna zastava. Ljudje so strahoma spraševali -koga od sodelavcev tistih, ki smo prihajali vsak dan skozi ista vrata tovarne, že spet dokončno ni. In skozi trpka usta se iztisne suh in tih odgovor - Sonje ni več. Dokončnost izgube sočloveka je težka že sama po sebi. Res je, da nekatere ljudi pot varno vodi mimo preprek vsakdanjika, nekateri pa morajo previhariti viharje, ko prenašajo trpljenje in muke, ko stopajo po trnovi poti življenja. Pa vendar z mislijo, da gre stopinja proti lepšemu jutrišnjemu dnevu. Naj sonce sije kolikor hoče, naj ptički prepevajo najlepšo pesem, naj dež umiva naravo, lepšega jutri žal zanjo ni več. Na torkovi popoldanski izmeni je opravila svoj zadnji delavnik, v miru prespala svojo zadnjo noč, upala, da ji nov dan prinese kaj lepega, kot vedno je hotela biti koristna za druge... Celo na krvodajalsko akcijo se je prijavila za ta dan.... In na takšen dan se je zgodilo... Strašno jutro. Groba roka smrti je bila močnejša kot njeno telo, močnejša kot njeno srce in močnejša kot ljubezen njenih najdražjih in mnogih med nami, ki smo jo želeli prikleniti na ta svet. V življenje je zamežikala kot takrat večina majhnih štručk v hrastniško »knapovsko« družino. Oče je delal pri Rudniku, mama pa skrbela, daje bilo pri hiši vse urejeno. Za njo sta zagledali luč sveta še dve sestri, Romana in Marija. Živeli so običajno družinsko življenje, v le dveh prostorih sicer ptecej utesnjeno...Pa vendar... To jih takrat ni motilo. Kot večina drugih so rasli v rudniškem naselju, družbe jim ni manjkalo. Vsenaokrog se je slišal vrišč in smeh. V želji, da bi bila čim prej samostojna, seje leta 1970 kot petnajstletno dekle takoj po končani osnovni šoli zaposlila. Kot takrat večina je začela delati v ročni proizvodnji, najprej kot odnašalka, menjalka klešč in nato kar precej let na težkem delovnem mestu izpihalke. Leta 1984 je bila razporejena v kontrolo, kjer si tudi prešla vse faze dela od pakirke do brigadirke. Delo pregledalke je enolično, obremenjujoče... Pa vendar... Rada si ga opravljala, čeprav je tudi njej, kot mnogim njenim vrstnicam v tem obratu v zadnjem času nekoliko nagajalo zdravje. Pred tem pa je mnogokrat ostajala tudi izven delavnika, predvsem, da bi hčerki omogočila boljše življenje. Pa tudi sedaj, koje imela »lažje delo«, je sodelavke, kolikor je le mogla, razbremenila in jih zamenjala vsaj za čas malice. Bila je priljubljena med kolegicami, spoštovale so jo kot izkušeno sodelavko, katere nasvet je bil, čeprav včasih nekoliko glasnejši, vedno dobrodošel in dobronameren. Do obisti je poznala svoje delo, vse njegove specifike. Kljub temu da se je zlila s sredino, v kateri je delala, je znala misliti s svojo glavo in se postaviti zase in za svoje sodelavke. Prav zato so jo izbrale za svojo predstavnico sindikata. Mnogokrat je zastavila besedo zanje, za izboljšanje pogojev dela, za primernejše plače. Večkrat ji to ni bilo v korist, mnogokrat ji ni uspelo, pa vendar se je bila pripravljena izpostaviti znova in znova.... Tako v službi kot doma človeku enkrat sijejo svetle zvezde, drugič pa jih prekrijejo črni oblaki. Najsvetlejša med njimi se je gotovo prižgala z rojstvom hčerke Gordane, ki se je danes že skoraj osamosvojila. Vsakdanjik pa v času odraščanja prinaša takšne in drugačne dogodke. Pa vendar, trdno ji je stala na njeni strani in ji pomagala skozi pasti odraščanja. Večkrat sta se z eno plačo težko prebijali. V zadnjih letih seje življenje razpletlo na svetlejšo stran. Čeprav je Bojana vedno poznala, je naenkrat začela gledati nanj drugače, kar naenkrat je v njem spoznala človeka z dušo, človeka, s katerim je želela živeti, zato sta se tudi odločila za uradno potrditev zveze. Računala sta drug na drugega, si stala ob strani v težavah, obema je bilo v življenju lažje kot prej. Skupaj sta na novo uredila stanovanje, dva dohodka sta dopustila tudi nekoliko višji standard, čeprav je bila še vedno potrebna skromnost in preudarnost. Pa saj nikdar niste bili vajeni razkošja. Življenje je postalo svetlejše, lepše, prijaznejše. In vendar... En sam trenutek je svetlobo spremenil v neskončno temo in za nas v praznino, ko zremo vanjo. Ramena se povesijo, besed, s katerimi bi potolažili svojce, kar noče biti, še tiste redke zvenijo obrabljeno in tako vsakdanje. Le zdrznemo se ob zavesti, kako krhki in minljivi pravzaprav smo. In žalostni pogledi so tako dokončni, da si ne upamo več dvomiti. Ne le ti, vsi, ki smo te poznali in te imeli radi, smo ostali premagani. Sonja - radi smo te imeli in pogrešali te bomo. Vse nadaljnje želje zate nimajo več pomena. Sedaj je vse dokončno, tvoj dom ostaja prazen, v delovni sredini nam manjkaš. Življenje sicer res teče dalje, vendar brez tebe ne bo več takšno, kot je bilo. Vendar, v naših srcih boš živela naprej in samo kar se dogaja v srcu, nekaj šteje. ZAHVALA ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi Ob mnogo prehitri izgubi dragega očeta in moža Sonje KEKIČ Jožeta ZAJCA se iskreno zahvaljujemo vsem štirim izmenam kontrole v se Steklarni Hrastnik zahvaljujemo za darovano cvetje in avtomatski proizvodnji in vsem, ki ste jo pospremili na njeni izraženo sožalje, godbi na pihala za odigrane in pevskemu zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče in zboru za odpete žalostinke. Poslednji zvok trobente gaje izrečena sožalja. Hvala tudi godbenikom in pevcem ter pospremil na zadnjo pot. govorniku g. Kajserju. Žalujoči: mož Bojan, hčerka Gordana in sestri z družinama Žalujoči njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, hčerke, sestre, prijateljice Mirjane LOVRIČ se iskreno zahvaljujemo kolektivu Steklarne Hrastnik, govorniku, godbi, S.K.D. Sava, g. Milanu Dudkoviču, prijateljem, sodelavcem, sosedom, znancem, za izrečena sožalja in vse oblike pomoči. Sinova Damjan in Miloš, prijatelj Stanko ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in dedka Milana SIMERLA se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje in izražena sožalja, godbi na pihala in pevcem za odigrane oz. odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino in govorniku za poslovilne besede. Prav tako se zahvaljujemo prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi našega dragega ata, ota in strica Viljema MAURERJA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za iskrena ustno in pisno izražena sožalja, za podarjeno cvetje in sveče. Enako zahvalo kolektivu Steklarne Hrastnik, pevcem za zapete poslovilne žalostinke, trobentaču za odigrano tišino ter g. župniku za opravljen obred. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti našega prijatelja Milorada DIMITRUEVIĆA - Srbina se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, pevcem in godbenikom Steklarne Hrastnik. Posebna hvala Dinotu, Ranetu, Dimitriju, Slobodanu in drugim za pomoč. Vsem iskrena hvala. Društvo MIR Hrastnik Športna sekcija ZAHVALA Tam kjer si ti ni sonca, ZAHVALA ne luči, Po težki bolezni nas je zapustila draga mama in teta le tvoj nasmeh, nam v srah se zrn Qb izgub; drag£ga moža MARIJA TUTNER in nihče ne ve, ko se zavemo, da te več ni. Antona TRPLANA Iskreno se zahvaljujemo patronažnemu osebju in dr. Manci Starina za nesebično pomoč, vsem sorodnikom, prijateljem in se zahvaljujem vsem in vsakemu posebej za ustna in pisna sožalja, sosedom za darovano cvetje, sveče ter izrečena sožalja. podarjeno cvetje in sveče ter izkazano pozornost ob njegovi zadnji Iskrena hvala godbi in pevcem Steklarne Hrastnik in govorniku poti. Zahvala tudi godbi na pihala in pevcem, še posebna pa g. za poslovilne besede. Kobalu za govor. Žalujoči sin Samo ter ostalo sorodstvo Žena Mira ter hčerka Miri z družino Nagradna križanka IZPUŠČAJ NA USTNI SLUZNICI ITALIJANSKA DRUŽINA GRADITELJEV GODAL IZ MESTO V NIGERIJI PREDEL, PODROČJE NOVINARKA BAKALAR SKUPINA LETEČIH ŽUŽELK PRISTAŠI DEMOKRA- CIJE IME ITALIJANSKEGA IGRALCA NAZZARIJA GRŠKA BOGINJA POLJE- DELJSTVA BOMBAŽU PODOBNO RASTLINSKO VLAKNO TEHNIKA OKRASNEGA VOZLANJA © FRANCOSKI FIZIK (DOMINIQUE) VRSTA RAZCVETJA GLAVNA ARMENSKA REKA PRISTANIŠČE NA PELEPO-NEZU OTON GLIHA MORSKA PENA IRSKO OTOČJE GOZDNO DREVO Z UŽITNIMI PLODOVI PEDANTEN URADNIK (ZANIČLJ.) ZENSKA V ODNOSU DO SVOJIH STARŠEV SLOVENSKI IGRALEC (ŽELJKO) COF PODATKI, DEJSTVA O ČEM CRNOBELI OKRASNI KAMEN RUDNIŠKI JAŠEK MONDENO ZDRAVILIŠČE V BELGIJI USTANO- VITELJ SIKHIZMA (GURU) KMEČKA IZBA GRŠKA ČRKA PREBIVAL. ASIRIJE AM. FILM. IGRALKA (SUSAN) MESTO V ZDA VELEPO- SLANICA AM. ROCK KITARIST (CARLOS) URADNI SPIS PRISTANIŠČE V KANADI GRŠKO MESTO V EPIRU NASA PISATELJICA (LELA B.) REKA V FRANCIJI SINJSKA VITEŠKA IGRA ZGODNJE VINO KRAJ PRI KRŠKEM DUMASOV MUŠKETIR ODMRTJE KAKEGA TKIVA ZARADI ZAMAŠENE ŽILE ZRELOSTNA SKUŠNJA VRSTA TKANINE NEKDANJI TURŠKI VELIKAŠ HRVAŠKI FILOLOG (ANTUN) SREČKO KOSOVEL SLOVENSKI TELOVADEC (MIRO) DEL GLEDALIŠČA KRATEK IZREK, GESLO PEVKA STAVEC DRŽAVNA BLAGAJNA KRMNA RASTLINA AVTOR: KARLI DREMEL SLOVENSKI SLIKAR (NIKOLAJ) IGOR OZIM REKA NA JAPONSKEM BENEŠKI DOSMRTNI POGLAVAR DAVID OJSTRAH TONE PAVČEK AFRIŠKI PTIČ ROBERT LEE MUSLIMAN. KUHINJA ZA REVEŽE RAFKO IRGOLIČ NEMŠKI ORGANIST (KASPAR) IT. DIRIGENT TOSCANINI INDIJSKI VODNI BIVOL OGNJENIK NA OTOKU MINDANAO (FILIPINI) STIK PLOSKEV ŠIROK, POLKROŽEN MORSKI ZALIV NEVARNA BOLEZEN Ime in priimek: __ Davčna številka:. St. tek. računa: Prijatelja, ki živita v podobnih razmerah sta zelo različnih mer. Debeluh vpraša suhca:"Kako je mogoče, da si tako vitek, čeprav približno enako težko delava?" "Ne vem," pravi suhec, "zvečer ko pridem domov, pogledam v hladilnik, pa notri ni nič posebnega, pa se spravim nad ženo." "Vidiš, vidiš!" glasno pomisli debeluh, "pri meni je pa malo drugače: ko pridem zvečer domov, najprej pogledam v posteljo, notri ni nič posebnega, pa se spravim nad hladilnik." Jecljavec gre v kino, kjer je na sporedu kavbojski film. Med predvajanjem zagleda na platnu čredo na pol divjih konj. Navdušen jih začne hvaliti: Ka-ka-kako le-lepi ko-ko-ko-ko-ko-ko-nec filma..." Nagradna križanka Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 11.000 tolarjev in sicer: 1. nagrada - 5.000 tolarjev 2. nagrada - 3.000 tolarjev tri nagrade po 1.000 tolaijev Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo Steklarja, Cesta 1. maja 14, 1430 Hrastnik do 30.4.2001. Reševalce prosimo, da pripišejo svojo davčno številko in številko tekočega računa, sicer nagrada ne bo izplačana. Nagrajeni reševalci Za nagradno križanko, objavljeno v Steklarju št. 1/2001 smo prejeli 47 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim: 1. nagrada - 5.000 tolarjev: Silva Čepin, upok. 2. nagrada - 3.000 tolarjev: Viktorija Oplotnik, upok. 3. - 5. nagrada po 1.000 tolarjev: Anica Klenovšek, upok., Slavica Peršič, upok., Jože Rojko Rešitev križanke iz prejšnje številke: VODORAVNO: klasika, moskit, HRASTNIK, alpaka, STIMULACIJA, vas, SZ, aperitiv, Art, ustava, rit, Oe, SL, Raeder, AC, analitika, alkoran, akna, Ilorin, Albanec, atribut, KA, Omar, Kolpa, grm, Son, Karoli, Loire, Aimara, Ndola, NL, BE, naris, Stael, voda, Orsini, IO, legator, laksativ, RK, okarina, Arat, akt. NAVPIČNO: STEKLARNA, ZA DOBRO DELO. Steklar - glasilo delavcev Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Severina T. Šprogar, Marinka Anžlovar, Brigita Stopar, Soniboj Knežak, Martina Kandolf, Slavko Marčen in Ksenija Jakopič. Glavni urednik: Soniboj Knežak. Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar. Lektor: Herta Erman. Grafična priprava in tisk: Tiskarna Tori Naslov uredništva: Steklar Hrastnik, C. 1. maja 14, K.D.