MLADO JUTRO St. 7. V Ljubljani, âne 18. februarja 1940 Leto XI. Ves zasopel mu je pripovedoval, da je imel preteklo noč stražo v hlevu in pri tem. žal, zaspal. Prehudi) ga je rahel šum V stranskem prostoru, kjer je shranjeno orodje, je nekdo šaril med zaboji Splazil se je tja in na svoje največje začudenje je naše! tam Simsona, ki je z velikimi kleščami pri-vijal nek vijak na kolesu avtomobilčka. Ko je Simson uvidel, da je njegova nakana odkrita, je podivjal in mu pričel groziti z vsemogočimi posledica- ma je, kakor je izgledalo, razumel vprav nasprotno: namesto da bi prenehal s svojimi pripravami jih je še pospešil. Oče je menil, da mu Jerry naioča. naj avtomobilček prej požene navzdol, kakor sta se domeni'a Srneh'jaje se je pogledal sina in mu prikimal. Med tem se je približalo Jerryju nekaj nameščencev in kn jih je opozoril na nevanjost. so pohiteli iz šotora, da pripravijo, potrebno za reševanje Jerry pa je brž splezal po vrvi navzgor in dosegel je drog trapeca v trenutku, CIRKUŠKO ŽIVLJENJE povest a sli mi, če ga bo komur ko!i izdal. Obenem mu je pa tudi obljubil, da mu bo priskrbel pri cirkusu dobro službo, ko bo postal njegov gospodar, kar da se bo haje kmalu zgodi'.o Prepaden je strmel Jerry v pripove-dujočega moža. Eno mu je bilo jasno: oče ne sme voziti. Simson je pretrdo pritegnil peste koles avtomobilčka, ki zaradi tega ne bo pridobil pri vožnji navzdol zadostne brzine in bo na najvišji točki obrata iztiril. Toda le kaj naj ukrene? Planil je pod ploščad in očetu odvrnilno zamahnil z roko. Oče ko je oče dovrši! svoje priprave Pre- Cek. se fe Jerrv zazibal v velikem lo-dno pa je še mogel pognati avtomobil ku nad njegovo glavo. Ran-Bosilen: Modra 2ivel je car, imel je lepega in pametnega sina. Prišel je čas, da se carjevič oženi. Car je poslal svojega najrnodrejšega dvorjana po svetu, da poišče sinu pri merno nevesto. Dvorjan se je napotil po svetu. Prehodil je devet kraljestev Pa nikjer ni našel deklice za carjeviča Prišel je do desetega kraljestva Selt tam je našel deklico, kakršno je iskal Vrnil se je na dvor in rekel carju: »Častiti car, našel sem pametno, lepo in pridno dekle.« Car se je zamislil in rekel: »Ti si moj najmodrejši dvorjanik. Dobro si ocenil deklico A ne bo škodovalo. če še enkrat preizkusimo, kako pametna je deklica. Poslal ji bom snubca s sporočilom Videl bom, ali bo razumela, kar ji hočem povedati.« Car je izbral snubca Zapovedal je, da mu dado dvanajst cekinov, pogačo in kozji meh vina . Ko je bil poslancc nared, mu je car sporočil: »Izroči mnogo pozdravov carjeviče-vi izvoljenki. Dal ji boš cekine, pogačo in vina in ji rekel tele besede: »1'ri nas ima leto dvanajst mcseccv, luna je vedno polna in koze imajo štiri noge.« Carjev snubač se je poslovil. Prehodil je devet kraljestev Prišel je do desetega. Našel je modro deklico, poklonil se ji in rekel: »Mnogo pozdravov od našega carja, lepa deklica! Izvolil te je za svojo snaho. Pošilja ti darove in ti sporoča, da ima pri nas leto dvanajst mesecev, luna je vedno polna in koze imajo po itiri noge.« Deklica jé vzela darove in rekla: »Zahvaljujem se ;arju! Stopi v hišo, da se spočiješ in malo prigrizneš.« Deklica je pogostila poslanca. Ko je odhajal, mu je rekla: »Lepo pozdravljam carja! Povej mu, da ima pri nas leto enajst meseccv. da tu luna ne vzhaja polna in naše koze imajo samo po tri noge. Povej mu še, naj gavranu ne iztakne oči.« Snubač se je vrnil in povedal carju, kaj mu je bila sporočila deklica. Car se je začudil nad njeno modrostjo. deklica Odposlanec je sporočil deklici, ne da bi sam to vedel, da so mu dali s sabo dvanajst cekinov da je pogača cela in meh z vinom poln Ona pa je dobila le enajst cekinov, pogača je bila načeta in vina je manjkalo — ena mehova noga je bila prazna. Zato je dobil car tak odgovor »Nisi ji prinesel takih darov, kakršne sem ti dal«, je rekel car odposlancu Cemu si skril zlatnik? Ccmu si jedel od pogače in pil od vina?« Odposlanec je padel na kolena, vzel iz žepa zlatnik in začel prositi in jokati: »Odpusti mi. častiti car! Lagal seml Tu imaš zlatnik, ki sem si ga bil zadržal . Bil sem utiujen in lačen. /Sa-to sem prigriznil od pogače in pil vina...« Car se je nasmehnil in mu odpustil, zakaj modra deklica se je spomnila nanj: da gavranu ne iztakne oči. Še istega dne je šel carjevič po modre deklico. Ko je prišla v dvor, so ji car. carica in vsi dvorjaniki šli veseli naproti Deklica pa ni bila samo pametna, temveč tudi lepa. Kmalu je bila gostija. Car je priredil silno rajanje. Tri dni so jedli, pili in se veselili. (Iz bolg. prev. K. Spur-St Atanasov) Samo zaradi drsalk je nove drsalke ima na nogah! Hišica za škorce Dragi »trle Matic! Srčno željo imam, da bi napravil te za letošnji prihod Škorcev 2 hišici, kateri bi rad pilirdil na drevesa v našem vrtu. Kei mi pa mere mso znane, Te lepo prosim, da mi ob priliki Čimprej sporočiš visokost Ui širo-kost, kakor tudi radij luknje, za take hl-8ice. Prav nvaležen Ti bom, ter Te iskreno pozdravlja Jenko Marjan, dijak ГО. r. v Novem mestu. ★ Dvojica škorcev z mladiči vred uniči na leto 120.000 jajčec raznih škodljivih žuželk ali 150.000 gosenic. Radi tega so škorci našim vrtovom zelo koristni in jih skušamo pridržati v njihovi bližini s tem, da jim pribijamo na drevesa valilne hišice, kjer potem gnezdijo. tenkih deščic, kakor nam kaže slika 1. Hišico zbiti zna vsak, luknjo, ki naj ima 5 do 6 cm v premeru, pa lahko oni ki nimajo primernega orodja za žaganje, izžgejo S primerno debelim, v ognju razžarjenim železom. Palčiča, ki jo je videti pod vhodom, služi za to, da škorec na njej sedi. torej naj ne bo gladka; najboljša je 1 do 2 cm debela leskova palčica, ki jo pritrdimo v zavrtano luknjo Opazovanje škorcev, ki se bodo na selili v hišici, je zelo zanimivo Ako opazujemo njihovo življenje, se bomo kmalu prepričali, kako koristni so nam škorci v vrtu in sadovnjaku. Pahič Stanko — dijak: Pred tablo V razredu je nastala tišina. Oči vseh petintridesetih dijakov so se uprle v protcsorja, ki je sedel za katedrom. Odložil je pero in vzel iz žepa s počasno, toda važno kretnjo svojo belei-nico. Vsi so trepetali in čakali odrešenja, ki pa je bilo le v tem, da je bil eden izmed njih poklican. Kdo bo, ni vedel nihče. No, profesor se ni zmenil za napetost v razredu, odložil je bcležnico in se namuznil ob silnih olajšalnih vzdihih, ki so bili vedno glasnejši. Nalašč se je zazrl skozi okno, potem pa je povsem iznenada poklical: »Kožnič.« V predzadnji klopi je nekdo vstal in zastrmel vanj kot v deveto čudo. Kdo-ve kaj je mislil. »No pridite k tabli, kako dolgo bom še čakal!« Fant se je predramil in planil kot iskra, da se je skoraj zaletel v tablo. »Slišite, vi, Rožnič, kaj pa je prav za prav vaš oče?« je vprašal profesor in vrte! svinčnik v roki. Belcžnica je ležala odprta na katedru, da so se rdeče ocene bleščale iz nje. »Moj oče? Železniški uradnik.« »A tako. No, potem se pa motim. Lastnosti očetov se namreč včasih sijajno podedujejo in za tek ste. kakor vidim zelo sposobni. Ali ste športnik?« »Da.« »Katere kategorije?« »Nobene.« »Kako? Kaj se pa to pravi, športnik brez kategorije. Kaj pa gojite?« »E, poslušanje radia « »Aha. To je dober šport in vam ravno primeren. Ampak jaz bi vam priporočil še boljšega.« »Prosim.« Fant iz predzadnje klopi je skrivaj omežiknil sošolcem, češ, poslušajte aj mi bo povedal. »Namreč,« je dejal profesor, »tole bo zdajle vaš šport, da mi boste odgovarjali na vprašanja.« V razredu so se zasmejali, da je bil profesor kar začuden. »In za zvezek bi prosil,« je nadaljeval, »če blagovolite biti tako prijazen in mi ga prinesite.« Nekaj trenutkov zatem ga je imel v rokah. Ogledoval je stran za stranjo in nič kaj mu ni ugajalo. »Slišite,« se je namuznil, »veste kje je Arabija?« »Seveda,« je dečko začuden zateglo odvrnil. »Pa ste že bil kdaj tam?« »Ne.« »Tudi ta zvezek ne?« »Tudi ne.« »Potem pa ne vem, ampak videti je čisto tako, kot bi pet arabskih viharjev divjalo čez vaš zvezek. Za pisanje nimate talenta, to je pač res.« Rožnič je skomignil z rameni in oprezno poškilil na beležnico. »Ne, škiliti vam pa ni treba, »ga je opomnil profesor, »to je zeio neprijetna stvar, če postanete škilav. Lahko vam dela preglavice v življenju. 2al bi mi bilo za vas.« Fant je zardel in umaknil oči iz pre povedanega kraja. Medtem je profesor beležnico zaprl. »Da vas ne bo skušnjava premotila,« je rekel »sicer pa preidimo k stvari Ali mi veste povedati, kaj je parni stroj?« »E, parni stroj sestoji iz treh delov«, je dijak ogovoril. »Res? Zanima me kateri so.« »Najprej parni kotel, potem pa e e parni stroj sam ...« »No in tretji?« je poprijel profesor. Na to pa dijak pri najboljši volji ni vedel odgovoriti, toda brž mu je profesor pomagal. »Tretji del je pa menda kar vaš izum kajne Povejte mi, ali ste že kdaj videli parni stroj?« »Da. seveda.« »Kje pa?« »Zadnjič, tukaj v šoli.« »A tako«, se je profesor namuznil, »pa menda niste prišli včeraj iz pragozda?« Tedaj se je Rožnič spomnil in je brž popravil: »A, železnica ima tudi parni stroj.« »Hm, meni se tudi zdi tako.« Zvonec je rezko zabrnel in njegov glas je sprostil učence v klopeh, da so pričeli ropotati na vse pretege »No.« je dejal profesor in spravil beležnico. »zelo mi je žal. da se nisva mogla pomeniti do kraja Sicer pa se še vidiva prihodnjič, ket vam pri najboljši volji ne morem dati r a to mrša-vo vprašanje odlično. No, pojdite, na svidenje« Kmalu zatem je izginil za vrati, za njim pa se je raziegal vik, kai ga je zmoglo petintrideset grl. Ugani, koliko stane torpedo Ali bi kdo Izmed vas odgovoril: 750.000 dinarjev? Toliko namreč stane. Premislite, kakšno krasno izletno jahto ali motorni čoln bi dobili ta ta denar! Toliko bolj žalostno je če vemo, da ima torpedo edini namen, povzročati razdejanje ter uničevati človeška življenja in gmotne vrednote. Najbrže vas zanima, zakaj je torpedo take drag Toda poglejte risbo pa boste videli, da je torpedo prava mala podmornica. V prednjem koncu ja pištola (1). ki u?,ge razstrelivo f2), kadar zadene cilj. V zračnem kotlu (3) je močno stisnjen zrak. Ki poganja stroj. V tajnem prostoru (4) je nameščena priprava za nastavljanje globine, da no izstrelitvi ravnâ torpedo v določeno globino, kjer nai brzi svojo pot. V strojnem prostoru (5) deluje več cilindrov, zadaj (3) pa ima torpedo pogonski vijak in krmilo Tc; je samo površen pregled: nadroben opis vsega preveianega mehanisma bi obspg«! сг-lo knjigo, tudi če se ne bi oziral na izboljšave, ki jih izumljajo od dne do dne. Da navedem le majhen primer iz prve svetovne vojne: komaj so ieli razobešati ob bokih ladij velike jeklene mreže ki naj bi zadrSevale torpede so izumitelji takoj oskrbeli te peklenske stroje s nekakšno škariasto pripravo, da lahko prestrežejo mrežo in si irtarejo pot do trupa iadje .12 MAŠE NAJLEPŠE PESMI To rubriko smo uvedli za slovenske otroke, ki živijo izven meja nate lepe domovine. Objavljali boino naée najlepAe pesnil, da se i njimi wina> nijo in taiio spoznajo vso lepoto materinskega Jezika. France Prešeren: O Vrba, srečna, draga vas domača O Vrbal srečna, draga vas domača, dvesto srce in delavno ročico kjer hiša mojega stoji očeta; za doto, ki je nima miljonarka, de b' uka žeja me iz tvoj >a sveta bi bil dobil z izvoljeno devico; tpeijala ne bila, golj'fiva kačal Ne vedel bi, kako se v strup prebrača vse, kar srce si sladkega obeta; mi ne bila bi vera v sebe vzeta, ne bil viharjev notranjih b' igrača/ mi mirno plavala bi moja barka; pred ognjem dom, pred točo mi pšenico bi bližnji sosed varoval — svet' Marka. Ivan Dodič: КОГ1 »Jaz ničesar ne počenjam, le hudoba je, ki mi ne da miru!« Ogenj je v tem ugasnil in dim se je vaiil iz kotline. »Danes ne boni več kuril, sem preveč utrujen,« je dejal velikan. Brez večerje sta na listju zaspala. Klemen si je vtaknil še prej kladivo pod zglavje. 6. Izvedela sta кпј јг vzrok žalovanju Zgodaj zjutraj sta se otresla listja, »e umila in šla v mesto. Velikan je dejal: »Poizvedeti morava kaj se je tako žalostnega zgodilo, da je vse mesto zavito v črnino.« Ljudje v mestu so stikali glave in si pripovedovali čudovito zgodbo o ugrabljeni kraljevski hčeri. Vedeii so. da jo it odnesel sam Lucifer naravnost v pekel. Toda, kdo ve, kako priti do nje? In nazadnje; kdo si upa po njo? Nihče! — Zemlja še ni rodila takega junaka, ki bi si upal Lucifsrja ukaniti in premagati. »Jaz bi ga s svojim kladivom že ustrahoval.« je mislil Klemen. Že se je bal. da ne bi glasno izrekel te svoje misli. — Celo veliko nagrado je obljubil k rs! i tistemu, ki mu reši IjubUeno hčerko. Ugrabljeno hčerko mu da za ženo in !ep kos države. »To bi pa bilo nekaj ZR najti!« je dejal velikan, ko sta te vrgčala v svoj tabor. »Ne bi bilo napačno!« je odvrnil Klemen in sanjal o bogastvu, o kralji-čni, o slavi in časti. — Spet sta zakurila in poskusila kuhar ti »Sedaj bom pa jaz pazil, kdaj bo v