' T»®£*bS«w* pU£*Aa m lirhfljr vsak toruc« Četrtek in sobota. c«na posamtuml Številki K 1*30. TRGOVSKI ‘-•‘IC© L j uh- CMam ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT. DnoM & mamimro m O O ra*«* ifr*. m - *>•*« •* » **•«*)•. - štortU« pri Cetoram orada ▼ l**Qani 1140. - fce»Bta teMm »L IKttaŽMaR '» if ia ^ im K «V *a eetf* leta K 50, mesatno K 90, n Inozemstvo mufa* K M r*L — Plata la taH at v LETO IV. LJU13LJANA, dne 2 septembra 1921. ŠTEV. 91 a. * Posebna izdala Ljubljanskega Velikega Semnia. P. n. aaražnikom! Upravništvo prosi vse one naročnike, ki ne nameravajo sprejemati posebne izdaje o prliki »Ljubljanskega velikega semnja«, da to številko z obratno pošto vrnejo, ker ;«e bo sicer pošiljala naprej. Cena številki je 2 K. izvoz živine. Ko je na letošnjo spomlad riasta-la v izvozu lesa popolna stagnacija, preostala nam je kot glavni izvozni predmet živinu. ftajvečji del transportov je tedaj šel v Avstrijo in špe-cijelno na Dunaj in le manjši del v Nemčijo ,odnosno v Italijo. Ker na Jesenicah ni bil promet otvorjen in vpo-stavljena veterinarska postaja, se je Klavni izvoz vršil preko Maribora. — tedanja izvozna carina je favorizirajo izvoz živine v zaklanem stanju, kur je ne samo nedvomno bolj ekonomično kot v živem stanju, marveč tudi iz razlogov podpiranja naše domače industrije priporočljivo. Dokler seje velike množine klalo doma, dobivale so usnjarne lep del surovin za svoje obrate v tuzemstvu, pa tudi kemične tovarne kosti za predelavo v klej, kontno moko in gnojila. V tem oziru je izborno služila moderna in s hladilnimi napravami opremljena mariborska klavnica. Hladilnih in speeijalnih vagonov za izvoz mesa in mesnih izdelkov je celo dobo primanjkovalo in kar jih je bilo v Mariboru, Zapre šiču in Ljuotjani na razpolago, so bili last dunajskih in nemških zaurug in družb. Ko se je v Avstriji režim mesnega gospodarstva spremenil in je Madžarska dovolite izvoz živine, se je situacija na Dunaju mahoma spremenila. Na eni strani padec avstrijske krone in madžarska konkurenca, ki je bila. občutno cenejša kot mi, so povzročili, cl« 8«o dunajski trg tako-!" o «tf»bfli, ^ ni nikomur več konveniralo, prodajati na Dunaj, ka-»nor je mnoga desetletja poprej šel skoro cel naš izvoz. Zato se je razvil tem živahnejši izvoz živine, posebno prašičev, preko •Jesenic v Nemčijo, ki absorbira ogromne množine deloma za lastno prehrano, deloma pa za izvoz v predelanem stanju na vzhod, posebno v Rusijo. Ugodnost zveze preko Jese-nic-Podrožice-Beljaka in Solnograda na Monakovo je ta, da je izmed vseh vpoštev prihajajočih zvez najkrajša (okrog 460 km) in da je prvovrstna ter od nobene druge strani ni obremenjena niti od avstro ali nemškoitali-janskega, niti od češkojadranskega prometa. Obenem je radi rastočega kurza lire postal izvoz v Italijo vedno bolj živahen in se je zadnje tedne razvil do takega obsega, da italijanske carinarnice ne morejo sproti od-premiti pošiljk, ki jih prejemajo in je bila južna železnica že večkrat primorana za par dni nakladanje živine ustaviti, da se odpremijo' tia progi stoječi transporti. Konjunktura za izvoz v Italijo je bila kljub ogromnemu riziku izvoza žive živine izredno ugodna. Na naših sejmih so se takoj, ko je bila dvignjena v Italiji prepoved uvoza živipe iz Jugoslavije, pojavili v nemalo ogorčenje naših živinskih trgovcev Italijani. Vrnili so se tudi v svoje staro izvozno torišče v Brežice, od koder so razpošiljali mešetarje po okolici in na bližnje Hrvaško po živino. Vsled nastale konkurence so dvignili cene živi živini, kljub temu pa je ostal glavni dobiček Italijanom in mešetarjem, namesto producentu. Vse to je moglo nastati le vsled neorganiziranosti in nepodjetnosti našega trgovstva. Ogromna suša in pomanjkanje krme je bil povod, da se je vlada po dolgem obotavljanju vendarle odločila, znatno znižati izvozne carine za živo živino in s tem omogočiti izvoz živine ,za katero ni bilo dovolj krme doma. Tudi se je posrečilo našemu poljedelskemu ministru, da se je del vojne odškodnine v konjih, ki jo je imela dati Nemčija, takoj v inozemstvu prodal, ker bi bilo nezmiselno, da na eni strani živino v Nemčijo izvažamo in na drugi strani pa jo kot vojno odškodnino uvažamo. Izvoz živine iz naše države je še neorganiziran. Glavna izvozna središča ležijo v Slavoniji, ki so od italijanske meje do 500 km oddaljena, od nemške pa tudi, ako bi tranzitirali transporti Madžarsko, kjer se je zadnji mesec promet otvoril, do 1000 km. Na vmesnih postajah ni skoro nikjer skrbljeno za dovoljno napajanje in krmljenje transportov, ki prihajajo brez spremstva in zadnje dni smo imeli priliko opazovati transporte telet, ki so bili v dezolatnem stanju. Pri živinskih transportih bi se moralo, specijelno ako nastanejo zastoji na železnicah, kar se lahko dogodi vsak moment, vedno poskrbeti za to, da se transporte brez spremstva, ki se morajo* deponirati, dovoljno oskrbuje. Škode, ki jih doživljamo pri sedanjih razmerah vsled izgube na teži, vsled odstotka živine, ki med potjo pogine, so tako znatne, da bi bilo potrebno, da merodajni faktorji proučijo te nedostatke in jih s primerno organizacijo odstranijo. Potrebno pa je tudi, da se razvoju mesne industrije posveti čimveč-jo pažnjo in posebno v Ljubljani, da se brez odlašanja reši klavnično vprašanje. Nova velika mesna industrija, ki se je osnovala na ,Vrhniki, ima neugodno lego, ker leži na končni postaji privatne lokalke, kar ji pri izvozu pri sedanjem stanju tarif podvažuje transporte. K vprašanju davčnih plačilnih nalogov! Začasni zakon o proračunskih dvanajstinah za mesece junij do december 1921 (Uradni list. št 90/240. z dne 2. avg. t. I ) vsebuje par važnih davčnih določb, ki silno ogrožajo interese davkoplačevalcev. čien 36, določa namreč, da se davčni plačilni nalogi (n. pr. za doho- dnino, občno pridobnino itd.) vročajo strankam ie v izrednih slučajih, t. j. ako gre za prvo odmero osebnih davkov. Ta določba je na prvi pogled precej nedolžna, vendar pa vsebuje resne nevarnosti za davčne stranke. Najpreje si oglejmo, kak nadomestek smo dobili po zgoraj navedenem finančnem zakonu za odpravo davčnih plačilnih nalogov. Z drugimi besedami, kako zvedo od sedaj naprej davkoplačevalci, da jim je bil odmerjen davek in v kaki višini. Zadevna določba se glasi tako. Davčna oblastva objavljajo izvršeno odmero za posamezne vrste neposrednih (osebnih!) davkov z javnim razglasom, opozarjaje davčne zavezanec da lahko vpogledajo zadevni davčni odmero! izkaz pri pristojnem davčnem uradu v 15 dneh. Če doiična davčna vrsta Se ni odmerjena za vse davčne zavezance davčnega kraja, mora r&zglas obsegati imena zavezancev, ki jim davek še ni odmerjen. Ko pa se davek odmeri tudi tem, se naznani tudi njim z vnovično objavo, da je odmera »zvršena. Predpis davkov onim zavezancem, ki v 15 dneh po preteku roka za vpogled davčne odmere ne vlože priziva ali pritožbe pri davčnem oblastvu prve stopnje, postane veljaven, Če tudi se davčnim zavezancem ne vroče posebni davčni plačilni nalogi. Prekoračitev tega roka se sme upravičiti samo v primerih § 286. Zakona o osebnih davkih. (Torej le v slučajih, ko je vpostavitev vprejšiije stanje takozvane »restitutio in integrum« možna.) Plačilni nalogi v dosedanji obliki se vračajo samo podjetjem, ki so zavezana posebni pridobnini ir onim davčnim zavezancem, katerim pristojno oblastvo prvič odmerja splošno pridobnino, rentni davek ali dohodnino. V tesni zvezi s temi določbami je še skrajšava rokov za pritožbe in prizive. Rok 30 dni (v § 1. zakona z dne 19. 3. 1876, drž. zak. št. 28) je po novem finančnem zakonu skrajšan na 15 dni. Razvoj železniškega omrežja v Sloveniji. (Po uradnih virih sestavil I. Mohorič.) Ned°lgo po ljubljanskem kon- h( vol ° ^rV1 poskusi stav- 9a. kontinentu vzbudili med tržaškimi trgovskimi krogi živo zanimanje za nov tehnični izum jn spontano se je pridružila misel zvezati preko južnih iztočnikov Alp glavno mesto monarhije s pristaniščem. Konkreten uspeh teh tendenc je bil, da se je kmalu po dovršitvi Stock-ton- Darlingtonske proge ustanovil v Trstu železniški komite, večinoma iz krogov trgovskega patricijata, ki a! je stavil program Študirati in propagirati to osnovno idejo prometne politike alpskih provinc. Ko se je 1836. leta ustanovil Lioyd in ko je vijak zmagoslavno reformiral celo morsko plovbo, je postajala železniška zveza do Milana v Italijo in na Dunaj k Donavi vedno nujnejša, neizogibnej-ša zahteva. Lloydov predsednik pl. Bruck se je zavzemal z vsem vplivom za zvezo, vendar se načrt ni mogel razviti dalje iz prvotnega stadija iniciativ. Ideja je bila v začetnih fazah zeleznične tehnike radi neugodnosti teraina naravnost drzna in je trajalo od prvih iniciativ dva desetletja, da se je projekt konkretno razvil. .Jug je ostal neaktiven po prvih iniciativah in nova, reelnejša smer tendenc za železniško zvezo je izšla s severa, iz Dunaja in prodirala polagoma k morju. Južna meja je z Avstrijo po rekonstrukcijah dunajskega kongresa 1815. 1. sjjojevirla celo Benečijo in f-ombardijo Ugodnost prometno-^einljepisne lege našega ozemlja je bila, da tvorimo kljub neprikladnim smerem razvodnic in tehničnih tež-koc prehodov med posameznimi dolinami prehodno pasmo z podonavskega porečja ob robu iztočnikov vzhodnih Alp k najglobejemu /.alivu Jadranskega morja, v kontinent. Preko naših dežela je toraj marala iti smer prometne aorte tako-zvanih avstrijskih dednih provinc. tiila je podeljena se cela vrsta posebnih privilegijev, za stavbo Lin-ško-Budjeviške zveze, ki se je kon- stituirala kot prva c. kr. železniška družba in bila dovršena v letih 1825 do 1832 kot konjska železnica, za progo Praga-Louny, za črto Linz— Gmund in za prvo parostrojno železnico, Cesar Ferdinandovo severno železnico, otvorjeno leta 1837 do 1839, ko je bil storjen komaj prvi korak k uresničitvi zveze na jug, k morju, in to kot malopomembne delne lokalke z Dunaja do vznožja Alp. Z odlokomi) z dne 29. decembra 1837 je podelilo nižjeavstrijsko de-, želno predsedništvo c. kr. priviligi-ranemu veletržcu Jur. Simonu pl. Sina na jKKllagi najvišjega odloka pravico za stavbo proge Dunaj—Dunajsko Novomesto—Gloggnitz z izrecno pripombo, >da si država pridržuje (udi drugim privatnim osebam podeliti enako ali podobno koncesijo ali pa zidati državno železnico, ako bi imelo priti k stavbi železnice, ki bi vezala Dunaj s Trstom«. Tako se je l:onočno pričelo graditi zajed no z Rahsko in Odinburško progo prvi del poznejše južne železnice. Glede smeri in stavbe novih prog in železniških projektov ni bilo do tedaj še nobene upravne enotne norme in v tipičnih specialnih privilegijih se večinoma ponavljajo stalne formule, predvsem dovolitev tarifne samouprave, razlastnjevalna pravica v enakem obsegu kakor za javne ceste, izključnost nasproti konkurenčnim podjetjem in klauzu-la, ki omejuje trajanje privilegija na dobo 50 let, po preteku katerih podjetnik prosto razpolaga z realnimi in mobilnimi lastninami in lahko začne pogajanja glede državnega ali privatnega odkupa proge, eventuelno sam poprosi za obnovitev privilegija, *ki bi se v slučaju, da se podjetje izkaže za koristno, tudi podelila«. Ker je še vedno obstojal star poštni regali, bi se imela pravica za osebni prevoz posebej podeliti, toda prakticirala ga je že prva železniška zveza brez izrednega dovoljenja. (Palje prifiodnjii1). l)r. ,1. (irunzel: System d er Verkehrs-poiitik. Leipzig 1908. i) Odlok št. 188 v železniškem muzeju :ta Dunaju. Braf: Eisenbahnen (geschiehtlich und stalistisch) v Mischler-Ulbrich’s Oester-reichischea Staatsworterbuch I. iv. To so nove zakonske določbe, katere hočemo obravnavati v našem članku. Da si moremo predočitl daleko-sežnost in posledice odprave davčnih plačilnih nalogov, si moramo ogledati tudi še, kako se bo vršil vpogled. Prvih 15 dni pričetkom vsakega koledarskega četrtletja (t. j. od 1. do 15. januarja, od 1. do 15. aprila, od 1. do 15. julija in od 1.do 15. oktobra vsacega leta) se bodo razgrnili pri davčnih uradih v vpogled odmerni izkazi za vse one davčne odmere, ki so se izvršile v pretečenem četrtletju. Razgrnitev se bo javno razglasila po občinah na običajni način. V razglasu bo navedeno, kateri davki so odmerjeni in komu še ni davek odmerjen. Slednje radi tega, da si dotičniki prihranijo pot do davčnih uradov. Vsaka davčna stranka bo imela pravico vpogledati le one odmere, ki zadevajo njeno osebo odnosno one stranke, za katere je pooblaščena. Že ta splošni pregled nam poda sliko, kako silno se je poslabšal položaj davčnih strank z odpravo davčnih plačilnih nalogov. Doslej je davčni zavezanec mimo čakal, da se mu je dostavil davčni plačilni nalog. Odslej bode moral tekati za davčnimi odmerami I Ker se odmerja skoro vsakemu davkoplačevalcu redno po več vrst osebnih neposrednih davkov (kakor n. pr. obrtni davek, dohodnina, plačarina, rentni davek itd), je očividno, da bode vsaka davčna-stranka skoro vsako ko-f ledarsko četrtletje morala iti na davčni urad radi vpogleda v odmerne izkaze. V interesu stranke je sedaj, da vpogled čim preje odpravi. Čim pozneje se namreč izvede vpogled, tem manje dni ima za izpeljavo priziva zoper odmero davkov. Komur se posreči, da ' vpogleda že takoj prvi dan t. n. pr. 1. aprila odmerni izkaz, ta ima nekako 30 dni £asa, da izvede pritožbo. Kdor pa vpogleda zadnji dan, t. j. 15 aprila ima le 15 dni prizivnega roka, ker prizivni roki potekajo za izvršene in razgrnjene davčne odmere že s 30. janu-varjem, 30. aprilom, 30. julijem in 30. oktobrom vsacega leta. Naravno je torej, da bode prve dni vsacega četrtletja pri davčnih uradih velik naval. Mi dvomimo ali bode vpogled tako lahko izvedljiv, kakor to domneva finančna uprava. Komunike finančne uprave, katerega so objavili naši časopisi, pravi namreč tole. Sedaj za Slovenijo uveljavljeni način razgrnitve odmernih izkazov je bil v nekaterih pokrajinah naše kraljevine že dosedaj običajen in se je udomačil brez vsakih težav. Upati je, da se udomači čimprej tudi Sloveniji. Komunike sicer ne omenja, kje je bil doslej ta način objave davčnih odmer dosedaj v veljavi. V onih delih, kjer včlja zakon o osebnih davkih iz leta 1896, gotovo ne! Ako je bila ta objava odmer možna, v drugih pokrajinah, ne smemo še iz tega sklepati, da je možna, t. j. brez neznosnih žrtev za davčne stranke, tudi v ostalih delih, posebno pa v Sloveniji. Predvsem je vpoštevati, da je število davčnih strank in davčnih odmer posebno v Sloveniji zelo veliko. Saj cenimo n. pr. da znaža število samo dohodnini zavezanih davčnih strank v Ljubljani nad 15.000. Število drugih davčnih odmer, ki je za Ljubljano tudi ogromno, niti ne vpoštevamo pri tem ! Oglejmo si, kako se bo sedaj vršil' vpogled odmernih izkazov v Ljubljani. Predvsem je konštatirati, da se doslej dohodninska odmera ni popreje javila, dokler se ni odmerila dohodnina za vse davčne cenzite. Domnevamo, da pri tem ostane v bodoče. Ako sedaj pride objava, da se je dohodnina za davčno leto 1921. odmerila za one davčne stranke, ki so bivale dne 1.1. 1921 v Ljubljani, je pričakovati, da bode pretežna večina davč. zavezancev takoj prve dni dotičnega četrtletja pohitela v davčni urad. Ker gre za odmero več tisoč slučajev dohodnine, je naravno, da bode naenkrat po par tisoč davčnih zavezancev pri davčnem uradu. Ljudje se bodo drenjali po sobah hodnikih in po cestah. Naval bo vsekako velik, ker bode vsacega davkoplačevalca tudi že radovednost oziroma negotovost s lila, da čim preje izve rezultat njegove davčne odmere. Nakupičenje večje množice, ki bode nestrpno čakala na vpogled, gotovo ne bo rodila dobrih vspehov. In čakati bode treba precej dolgo! Saj nam je računati, da se bo rabilo za vsak posamezen slučaj vpogleda vsaj povprečno po eno ali dve minuti. Na vrsto pride torej pri enem odmernem izkazu na uro po do 60 cenzitov. Res je možen tudi kak drug način razgrnitve odmernih izkazov, ki omogoča vpogled tudi večjemu številu davčnih strank. Vendar so tu gotovi momenti (omejenost lokalov, število uradnikov itd), ki dovoljujejo le gotov maksimum mdžnih vpogledov. Po našem • mnenju ni izključeno, da bodo morali posamezni cenziti priti po večkrat, t. j. skozi 2 ali še več dni na davčni urad, da pridejo na vrsto! Izgube časa za privatne stranke je tu! Kdo bo to zgubo povrnil? Računati je pa še z duševnim razpoloženjem. Visoke obdačbe, preobdačbe in nerazmerna odmera v primeru z drugimi davčnimi zavezanci je možna. Slišale se bodo kritike I Drugih izrazov ne vporabljamo. Vse to se bo godilo v javnih lokalih! Ali si moremo predstavljati kaj hujšega? Omenjali bi še lahko marsikaj! Vendar nočemo tega storiti, ker ne maramo, da bi se nas smatralo za pesimiste ? Splošno mnenje je, in to ne samo naše mnenje, ampak cele javnosti, da odprava dostave davčnih plačilnih nalogov ni bila potrebna Finančna uprava je s tem naprtila davkoplačevalcem pretežke žrtve. Ta bremena so prevelika in ne odgovarjajo niti daleko enim olajšavam, katere navaja oficijozni komunike, tj. pospešitev poslovanja davčnih oblastev. Odmere davkov so tako visoke in davčna bremena tako težke in ogromna, da zaslužijo davčne stranka pač nekoliko večje obzirnosti, kakor jo pa izkazuje s takimi odredbami finančna uprava Upamo, da bodo naše stanovske in gospodarske organizacije jednotno in smotreno nastopile, da se vpostavi poprejšnje stanje. , Odpravo plačilnih nalogov je pa obravnavati tudi še s tega stališča, da znaša prizivni rok le še 15 dni, računši z dnem, ki sledi zadnjemu dnevu vpoglednega roka. Doslej je znašal prizivni rok vendar le 30 dni. Vsakdo ve, da tudi 30 dni za ispeliavo davčnega priziva ni preveliko. Splošno priznano je, da je najtežje sestavljati davčne prizive. Radi tega se je opetovano dogodilo, da so se vlagale prošnje za podaljšanje prizivnega roka, kakor je to dovoljeval doslej zakon z dne 13. 3. 1876, drž. zak. št. 28. Od sedaj naprej se 15 dnevni prizivni rok ne da več podaljšati. Le v slučajih § 286. zak. o oseb. davkih je možna še vpostavilev v prejšnje stanje. Kdor proučava ta § uvidi že na prvi pogled, da so to le izjemni slučaji (za-kasnelost radi elementarnih nezgod in sličnih ovir), ko je restitutio in inte-grum možna. Z drugimi besedami, davčni zavezanec ima le 15 dni prizivnega roka in pa one dni, katere je še pridobil s pospešitvijo vpogleda. Tudi ta omejitev prizivne možnosti ni po našem mnenju na svojem mestu! Računati nam je, da vsaka stranka itak zgubi par dni s tem, da se umiri, da si pripravi prizivna sredstva in da izvede priziv. Res je, da stranka lahko vloži prošnjo za naznanilo odmerne podlage in da to prošnjo prekine, dokler se ne dostavi odgovor, potek prizivnega roka. A dobrote te zakonite določbe so le navidezne in le delne. Dokler nimam podrobne podlage glede davčne odmere, itak ne morem niti zbirati protidokazov, niti prizivnih podatkov in sredstev in torej tudi ne sestaviti priziva. Z odpravo davčnih plačilnih nalogov in z odpravo tridesetdnevnega prizivnega roka v davčnih zadevah se je pretežko obremenilo davčne stranke. Žrtve so prevelike. Davčnim strankam se s temi določbami onemogočuje vsako vspešno prizivanje. V interesu finančne uprave je, da vpostavi glede tega vprašanja poprejšnje stanje. Saj je tudi ona na tem interesirana, da se priredba vrši pravilno in strogo objektivno z so- delovanjem strank. Ako se pa delajo take ovire, je sodelovanje davčnih zavezancev v splošnem onemogočeno I Onemogočeno ie pa to posebno v onem Stadiju, ko gre za popravo eventualnih davčnih pogreškov. Finančna uprava želi poenostavljenje dosedanjih zakonitih določil, da se more pospešiti odmere davkov. Mi nimamo ničesar proti poenostavljenju, a naj se izvede interno, ne v breme davčnih strank. Med dvema stoloma. Ministrstvo saobračaja je z dnem 1. aprila t. 1. pristalo na vsebino bernskega dogovora z dne 14. oktobra 1890 (mednaroden dogovor). Sklenilo je z državami Italijo, Čehoslo-vaško in Avstrijo, prevažati robo po fravilih imenovanega dogovora. Po 10. tega dogovora ima železnica neomajno pravico nastopati pri carinarnicah kot deklarant, ako odpošiljatelj ni v tovornem listu drugače ukrenil. Carinska uprava pa prav sedaj, ko je ta pravilnik stopil v veljavo, tem trdo-vratnejše železnici zabranjuje izvrševati zajamčeno ji pravico. Sklicuje se seveda pri tem, ves promet zavirajočem poslovanju, na carinski zakon. Ministrstvo saobračaja je privolilo v bernski dogovor in ni pomislilo, da je potrebno prej prilagoditi domači carinski zakon za izvršljivost dogovora. Italija, Avstrija in Čehoslovaška imajo v svojih carinskih zakonih u-stvarjene pogoje, ki dopuščajo dogovor izvrševati kakor je zamišljen. Pri nas pa zamore mednaroden železniški dogovor tudi domačemu zakonu nasprotovati. Toda ne čudimo se temu, kajti odnošaj, ki obstoji v označenem nasprotstvu med saobračajno in carinsko upravo, je tradicionalen, obstojal je že v prejšnji Srbiji, zakaj transportna uredba za srbske železnice je že od časa svojega postanka (1908) vedno nasprotovala carinskemu zakonu (1904). Ta okolnost gotovo svedoči, da potreba soglašanja predpisov in zakona ni obstojala. »Uredbam, ki je samo prestava našega pravilnika, je sicer eksistirala, bila predmet železniških arhivov, izvrševala se pa gotovo ni, v kolikor je nasprotovala carinskemu zakonu. Uredba je prestava našega starejšega pravilnika, vsled česar njen § 57 odgovarja popolnoma našemu § 65 sedaj veljavnega pravilnika; v izvrševanju carinskega zakona že torej Srbija ni svoje uredbe za železnice upoštevala, kakor tudi našega sedanjega pravilnika ne upošteva. Saobračaj je imel »Uredbo«, ki je ni bilo treba uvaževati in saobračaj ima sedaj žel. dr. pravilnik iste vsebine, ki je pa za carinsko upravo brez pomena. Vrhu tega ima saobračaj še od 1. aprila 1921 naprej bernski dogovor, ki je z ozirom na carinski zakon istotako neizvršljiv, ker zakonu nasprotuje. Prizna namreč železnico deklaran-tom, česar zakon ne dopušča. Tako ministrstvo saobračaja odira odpoši-ljatelje drugih držav in svoje ter postaja brezpomembno; njegovi ukrepi niso izvršljivi, ker nasprotujejo domačemu zakonu. Za izvrševanje obratnega pravilnika (§ 65) in bernskega dogovora (§ 10) mora železnica najeti priznane deklarente, jih posameznim carinarnicam priglasiti kot upravičence, da carinjenje izzovejo in pregledu robe prisostvujejo, kajti železnici po zakonu to ni dovoljeno. V tem primeru bi vsem transportantom svetovali, da plačilo »priznanih deklarantov«: železnici odklonijo povrniti, sklicevaje se na obratni pravilnik in mednaroden dogovor, po katerih je vendar zavezana železnica to,izvršiti, kar po zakonu le »priznani« smejo izvrševati. Na ta način bi gotovo zadeva tega nesoglasja prišla pred sodišče ter odkrila ne vzdržljivost nasprotstva. Znan nam je primer, da je »priznani'' samo za podpis ene edine deklaracije, brez vsake lastne odgovornosti, zahteval 400 dinarjev. Njegov podpis je imel samo ta pomen, da je carinarnica sprejela deklaracijo. Podpis železnice velja samo po obratnem pravilniku in bernskem dogovoru, ne pa po zakonu. Želeli bi, da bi odklonitev takega plačila izzva?a pri sodišču načelno rešitev ter okrila naš žalosten »zakoniti rad«. Capinski zakon pa ni samo v nesoglasju z železniškima pravilnikoma, ki sta oba od ministrstva saobračaja veljavnim proglašena, carinski zakon je tudi v nasprotju s »carinsko-želez-niškim postupkom«, ki ga je ministrstvo financ oziroma generalna direkcija carine že cesto železnicam v izvrševanje priporočala.’ Te je seveda najgorostajnejše, da glavni izvrševalec carinskega zakona v isti sapi uveljavlja pri izvrševanju zakona določila, ki v treh členih, v 12., 16. in 24. baš to dopušča, kar zakon prepoveduje. V členu 12. imenovanega postupka je železnica pri izvozu in uvozu priznana deklarantom, kadar pri carinarnicah nastopa v imenu tretjih »lica«, kljub temu pa oso-bito po Sloveniji potuje od carinarnice do carinarnice inšpektor gen. dir. carine ter oznanja, da železnica nima »prava« deklarirati robo, ki jo vozi, »pravo« imajo samo priznani dekla-ranti. Ne oziraje se na to, da si pravice deklariranja često ne stečejo na vzoren način, lahko njih inšpektorskemu agentu povemo, da carinsko-železniškega postupka ne pozna, čisto gotovo pa ne razume. V pravici deklariranja pri carinarnicah se razločujemo od Belgije, Nemčije, Avstrije, Čehoslovaške, Italije in predvsem od Francije. V vseh državah ima železnica pravice deklarantov. To, kar je pri nas pravilo, podra-ževalen faktor priznanih deklarantov, se drugod samo še trpi, ustrezaje željam posameznih transportantov; praviloma izvršujejo ta posel povsod železnice, ker so njene tozadevne tarife najnižje in potrebni kontroli poavr-žene. Transportna uredba za srpske željeznice, naša oba pravilnika in po-stupak, ki so vsi mlajše naklade, odgovarjajo potrebam trgovcev in obrtnikov in očitno prirejeni neodvisno od zakona, kajti ta no pom nikakih koncesij. Samo »lastnik« robe, torej odpošiljatelj, nikdar naslovljenec, ima pravico deklarirati. Prav ta zakon se pa na pošti drugače izvršuje. Pošta odpravlja vse earinske pošiljke brez »lastnika« in brez »priznanega«, vsled česar upamo, da se prigodom pretresa carinskega zakona doseže isti uspeh tudi za železnico. Priznani deklaranti naj pri carinjenju posredujejo, kadar lastnik robe (odpošiljatelj ali naslovljenec) to zahteva, v vseh drugih primerih pa naj glasom sedaj veljavnih obratnih pravilnikov izvršuje železnica posel priznanega deklaranta. Zastran izvrševanja tega, pa naj bodo vsaj veljavni predpisi soglasnj, kar je pri tako velikih aparatih, kakor sta saobračaj in carina, pač naj-pohlevnejša zahteva. | Vidnost vzorfnesa vel sejmo. Da oe dvigne industrija in obrt, pa tudi trgovina kot posredovalka razpečavanja izdelkov industrije in obrti, je treba privabiti kupce. Kupcu je treba kolikor mogoče nazorno pokazati, kaj vse premoremo in kaj si vse lahko izbere. Kdor si želi nabaviti blagu, ga bo veliko prej kupit tam, kjer je izbira in kjer najde vse, kar potrebuje. Kupcu je treba ponudili vse, kar potrebuje, pa tudi mnogo, kar bi lahko potreboval. Dostikrat se kupi blago, ki se najde lepo razstavljeno, ne da bi kupec prej vedel, da ga sploh potrebuje. Kdor si namerava nabaviti blago, se mora mnogo informirati, kje se dobi, kako je in koliko stane. To je izrednega pomena pri velikih množinah, kjer gre malenkostna razlika v ceni takoj v tisoče kron. Marsikdo bi rad kupil, pa sc_ upiaši truda, ki ga ima z iskanjem vira, kar je soojeno z veliko zamudo časa, naporom in pa tudi stroški. Ako pa kupec ve, kam se ima obrniti, da dobi vse, kar potrebuje, na enem mestu, lepo razdeljeno po strokah, v veliki izbiri in ako vidi, katere vrste blaga se proi-zvaja m uporablja, potem ne bo »uojo premišljal, kam se mu j* obrniti, d* dobi vire, ampak iel bo a« veliki semenj, si bo ogledal vse razstavljene proiKVode in si bo izbral, kar hju ugaja in konvenira in sklenil bo kupčijo. Ta psihololki moment v trgovini upoštevajo veliki narodi že dolgo. — Povsod te prirejajo periodični vzorčni veliki semnji, kjer producenti in posredovalci razstavljajo svoje blago in na podlagi razstavljenih vzorcev sklepajo kupčije. Tak veliki semenj j* shajališče kupcev in prodajalcev ne suho dotiča« pokrajine ali države,, ampak tudi drugih krajev in ima zaradi tega navadno mednaroden po-Men. Veliko nemško mesto Lipsko ne bi nikoli doseglo one višine v trgovinskem ojsiru, kakor jo ima dandanes Mesto Liberce na Češkem ja postalo središče industrije in trgovine na severnem Češkem v prvi vrati vsled prirejanja letnih vzorčnih velikih s«iri-ajov, ali kakor jim pravi Nemec, >Ma-atermeaaenc. Isto je s Frankfurtom, Hamburgom, * Radiji s Padovo itd. Nail bratje Čehi so kaj kmalu »poznali važnost in pomen takih stalnih prire-štftev. Že lani, torej komaj poldrugo Jato po aadobitvi samostojnosti In uje-dinjenju vaeh Čehoslovakov, so priredili prvi vaorčni veliki semenj v Pra-fl> kateremu Ja letos spomladi sledil drug. Letošnjo jesen pa so priredili tretjega. Cahi nameravajo prirejali vzorčna velike semnje vsako leto. po moi-aostj p® dvakrat, spomladi in v j® *s«S. £ake§t pomena za narodno go-»S»odarstvo in za razvoj industrije, ♦bril la trgovine je vzorčni veliki sedenj, zlasti ako se prireja stalno, bo »•»komur jasno. Vsak producent ve, 'tja mu je razstaviti blago, da ga vidi Mnogo občinstva. On ve dobro, da bo prireditev poselilo zelo veliko število Bitaresantov iz tu- in inozemstva, ki si bodo dobro oglodali vse vzorce ia si |K>tam naročili blago, ki se ima v do-fororjenem času izročiti. Kupd in po-ludnikl se na tem kraju stalno shajalo. »klepajo sa kupčije in obnove se trgovske vosi. Sejmski urad izda katalog vseh razstavnikov z natančno navedbo vaeh proizvodov, s sedežem Ib imenom producenta itd. Katalogi so iskani v več jezikih. Posetnik velike- R semnja bo veei katalog seboj in ga hranil, ker ima v slučaju, da si na-aaertva naročiti blago, naslove pri vokah. Veliki semenj je še z drugega stališča zeio važna prireditev: s stališča konkurence. Koliko truda stane sedaj producenta, industrijca ali obrtnika, ki polaga važnost na to, da j« »jegova tvrdka reelna, da $e informira o produktivni zmožnosti svojih konkurentov, o kakovosti in. množini uji-■OTih proizvodov in o njihovih cenah. <*gubljn tUR0g0 gasa jn tudi mnogo de-*arja. N* vzorčnem velikem semnju P* ®° z®®topane goiovo vse važnejše stroke, vsi večji industrije!, obrtniki vd trgovci. Tu iina vsakdo priliko, da »• na licu mesta prepriča o stanju konkurence. Na ta način si lahko vsak mstavnik uredi svoje nadaljnje postopanje. Letni vzorčni veliki semenj nekak periodični pregled »motnojti in solidnosti konkurence in r» rte |a obrtnika je da seznani svoje blago C velikim svetom, da postane na ta način tvrdka znana in gotovo tudi upoštevana. Izdatki, ki jih ima z udeležbo vse mu bodo bogato poplačali. LlubijimiKi Veliki Semeni. Udeležba ministrstva na ljubljanskem renkom semnju. Na seji ministrskega sveta, ki se je vržila dne 80. t. m. je bilo sklenjeno, da se velikega semnja v Ljubljani, v zastopstvu vlade, udeleže ministri dr. Kukovec, dr. Kriznmn in dr. Spaho z delegatom vojnega ministra. Protektorat Ljubljanskega velikega •emnja je prevzel g. minister trgovine in industrije dr. Melimed Spaho, ki pride v spremstvu strokovnih načelnikov ministerstev osebno k otvoritvi. Peslavai prične novo šolsko leto 1921-22 dna 4. novembra t 1. Na zavodu je celoletna vinarska in sadjarska šola ter zimska splošna kmetijska šola (dva tečaja (čez zimske mesece). Prva je namenjena ufieneem vinorejskih in sadjerejskik krajev, druga pa učenoem živinorejskih in poljedelskih krajev. V šolo se sprejemajo predvsem kmetski 'sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na lastnem gospodarstvu. Oskrbo-valnina znaša mesečno 1?3 dinarjev in *s vplačuje vnaprej v dveh enakih polletnih obrokih. Učenei iz drugih pokrajin izven Slovenije plačajo šolnine letnik 12» dinarjev vnaprej. Slaovop 2v£^.3iTTTx,^.K:T-crieaiT-^. ------------------- Tolag ovnica ia.a. d-oToelo II IIH—II--------------------------- .■■»■—MTMIH 1 V ubožnih posestnikov je oddati nekaj proptih in poiuprostih mest. Prošnjam za sprejem je priložiti: domovnico, krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško izpričevalo o telesni in duševni sposobnosti, nravstveno izpriče-..javo starisev, oziroma varuhov o stroškov šolanja; oni, ki prosijo v celoletni šoLi za prosta mesta, imajo priložiti uradno potrjeno ubožno izpričevalo. S 7 dinari kolkovano prošnjo je vložiti pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu najkasneje do 1. oktobra t. 1. Vsa podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo drž. kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. iz nasiti organizacij. Pritožba radi zaostankov na carinarnici. Zveza trg. grem. za Slovenijo se je radi velikih zastaukov na carinarnici v Ljubljani pritožila narodnim poslancem in merodajnim mfestom. Minister za socijalno politiko dr. V. Kukovec je v tej zadevi interveniral pri finančnem ministru, kat A. E. G. Union. MOTOR NA SIROVO OLJE 25 konjskih sil (PH), rabljen pa v popolnoma dobrem in porabnem stanu. — Fabrikat Marswerke. KRANJSKE TOVARNE lalunti ključavničarska In kovinske rob« „titan“ D. D. Kamnik Drl UnMJanl. m ^ 1 PRODA SE g fig zaradi preureditve obrata popolnoma nov in nikoli rabtjen 1 DIESELMOTOR M M Olje Raznovrstno pohištvo nudi po jako ugodnih cenah, stara, po celi Sloveniji znana tvrdka 1 LJUBLJANA, DUNAJSKA C. 17, (Medjatova hiša). Detajlna prodaja Izdelkov iz tovarne upognjenega pohištva I Bahovec, nasl. Duplica. - mehanična vrvarna -n terilnica, predilnica KRANJ - GROSUPLJE CENTRALA GROSUPLJE priporoča svoje vrvarske izdelke vsake vrste in množine* Tovarna ffPEKO -fevljjev PETER KOZINA & Co., Tržli Pisarna, zaloga in prodala na debeJo in drobno Ljubljana, Breg 20 Izdeluje vsakovrstne čevlje za gospode, dame, dečke, deklice in otroke Iz boxa, ševro* in lak* usnja ter drugega materljala. Prvovrstna kvaliteta ! = Najmodernejše oblike! Konkurenčne cene! = Slovenija priporoča svoje izdelke, kakor politirane gostilniške in kavarniške stole, vrtne, zaklopne stole, mize itd. Ceniki na razpolago. luan Jelačin Ljubljana Uvoz kolonijalne robe Telefon interurban številka 7. Na Ljubljanskem velikem sejmii Paviljon H, oddelek številka 284a. PRODA SE KOMPLETNA MODERNA KAVARNIŠKA UPRAVA V KRANJU PRI TISKARNI »SAVA« D. D. ■««unnaHauaaiaaMaaa>aatialiila1uumatia kemična TOVARNA SHS ILv£Osrte pri XJ-ULlolja,nI priporoča aluminijev hydrat, aluminijev sulfat, glinozem, Telefon: 351. - - Brzojavi: »MERKUR, veletrgovina z manu-: fakturo na debelo : Maribor. • • • Priporočamo našo zalogo prvovrstnih fabrikatov čehd-slovaškega proizvoda vseh vrst manufakturnega blaga po dnevni konkurenčni ceni. Trgovina s klobuki In perilom p, »*• a r»p dalanterlje, p’etenlne I KORENČAN Mestni trg št 20 in reklamni paviljon H — 263. Papirna In galanterijska trgovina IVAN GAJŠEK, Sv. Petra cesta 2. Modna trgovina FRAty EGOER Sv. Petra cesta 2 Modna In Iportna trgovina P. MAGDIČ Šelenburgova ul. in Aleksandrova cesta telef. St. 438. pleskarji In likarji JOSIP JUG, Rimska cesta 16. Vulkantatlranje gumija PETER ŠKAFAR. Rimska cesta št 11. Trgovina a poljskim! pridatki PATERNOST (SREMIČ, Rimska cesta 2. Trgovina s Solaznlno ERJAVC velesejma obiskati tvrdko VASO PETRIČIČ DHL I. SAMEC MESTNI TRG ŠT. 21. veletrgovina galanterijskega'In norim* berikega blaga, šolskih potrebščin, sukanca, nogavic, Igrač itd. itd. itd. i. KORENČAN Galanterija, pletenine MESTNI TRG ŠTEV. 20. in razstavni paviljon H, štev. 263. Josip Vidmar tovarno dežnikov in solnčnlkov Ljubljana pred Škofijo. Volita lalnna dvokoles, otroških vozičkov, Vcllnu iuiUlJfl šivalnih in različnih strojev, pnevmat" Ljubljan popolno In ponil pnevmatike in vsakovrstnih deiov. F. Bajtel, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se v popolno popravo, za emajliranje z ognjem In ponikljanje: dvokolesa, otroški vozički šivalni in razni stroji in deli. Mehanična delavnica; Karlovška cesta 4. TDORIIIJA** tovarna dvokoles in n " KIPIIIIH otroških vozičkov, UUBim Karlovška tufa Stev. 4, Imrnh ulita St. ±idbdt±ibbbbbbbb^^ I. JUGOSLOV. TOVARNA | GUMBOV V SLOV. BISTRICI | SPREJEMA NAROČILA TUDI V RAZSTAVLJALNICI. G za ljudske in srednje šole, na razpolago v vsaki množini. Priznano najboljši lastni izdelki iz belega, finega papirja. Frančiškanska ulica št. 6. Zahtevajte cenik! ilije cene! ' Tečna postrežba! I v- ' \ Ljubljanski veliki semenj, paviljon E, štev. 4. IMPORTI EZPORTI PATERNOST & REMIC LJUBUANA, RIMSKA CESTA ŠTEVILKA 2. TRGOVINA ŽITA, MOKE IN KRMIL TER JUŽNEGA SADJA NA DEBELO I 0TROCI.EUO prodaj« tvrdka KASTELIC IN DRUG V LJUBLJANI Miklošičeva cesta itev. 6/1. (nasproti hotelu »Union« ) NAJFINEJŠI izdelki tvornice keksov, PREPEČENCEV, VAFEUNOV IN SLAŠČIC. V. BIZJAK & DRUG ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA, Prvovrstne VEVČE, GORIČANE IN MEDVODE za rodbinsko obrt in industrijo Mirnu inarrruniitu Semena V LJUBLJANI kolesa, plašče in cevi ter vse v to stroko spadajoče predmete priporoča Brzojavi PAPIRNICA VEVČE Telefon št. 1—67 (Ljubljana). ; Ljubljana. | Kupujemo s suhe sebe in vse v našo stroko K spadajoče predmete. t. č. centrala PAPIRNICA V VEVČAH. Pošta D. M. v Polju pri Ljubljani. Postaja južne železnice ZALOG. UBBUAHA, Sodna ulica it. 7. podružnica: H0V0MEST0, Glavni tri St 73. Razstavni paviljon M, št. 282 Papirnice v Vevčah, papirnica — tvornica celuloze in lesovine v Goričanah in tvornica lesovine v Medvodah. Uvoz in prodaja raznovrstnega inozem skega manufakturnega blaga. Lastni razstavni paviljon na LJUBLJANSKEM VELIKEM SEMNJU« 3. — 12. septembra 1921. Posebni oddelek za-pletenine, trikotažo in perilo. ooaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Pran to ZebsI. — 'tn-ka tiskarna Makso Mro n.tm v Ljubliani Lastnik: Koruorcij ra lror-mnie »Trgovskega Usta<