stran 2. »CELJSKI TEDNIK« Leto II. — St 26. Odgovornost za skrajno slabo stanje na nekaterih ekonomijah nosijo predvsem uprave podjetij in sindikalne podružnice Važno dopolnilo zvezni in pa repub- liški garantirani preskrbi so našim de- lovnim kolektivom pridelki industrij- skih ekonomij in ekonomij ljudskih od- borov. 2e iz njihovega karakterja je razvidno, da odigravajo v preskrbi na- šega prebivalstva ogromno vlogo. Tega bi se morali zavedati vsi naši delovni kolektivi, kakor tudi upravniki pod- jetij, ter jim polagati več pažnje kakor doslej. Jasno je, da je dobra prehrana v naših delavsko-uslužbenskih restav- racijah odvisna prvenstveno od ekono- mij, ki so neposredni dobavitelji restav- racijam vseh povrtnin in vse dopolnil- ne preskrbe. Ne samo, da imajo dopol- nilno vlogo v prehrani naših kolektivov,' ampak imajo še druge, saj morajo s svo- jim pravilnim in vzornim obdelovanjem dokazati, da so predhodnik socialistič- nega sektorja. Druga vloga, ki jo odigravajo naše ekonomije, je zelo važna, ker s svojimi cenenimi proizvodi regulirajo cene na našem trgu. Mi sami vidimo, da so še med našimi kmeti razni špekulanti, ki skušajo nakopičiti le čim več denarja. S tem, da naše ekonomije proizvajajo delovnim ljudem najpotrebnejše za nji- hov obstoj in jim to po zmernih in niz- kih cenah prodajajo, nam bodo poma- gale, da ne bo ležal denar mrtev v no- gavicah skopuhov, ampak ga bomo v enem letu desetkrat, mogoče tudi še večkrat spravili v obtok in s tem našo gospodarsiko moč tudi desetkrat dvig- nili. Ni vse, da ekonomije oskrbujejo samo svoje delavsko-ufelužbenske re- stavracije in menze, važno je tudi, da vidijo to drugo nalogo in da po njej tudi planirajo in izvajajo svoje setvene plane. Tretja vloga — da pomagajo naši ljudski oblasti s svojim pravilnim ob- delovanjem zemlje širiti socialistični sektor, obenem pa pomagajo pri rekon- strukciji našega kmetijstva. Danes se po vsej naši domovini izpolnjuje ena najvažnejših nalog gospodarskega pla- na, to je preobrazba vasi. S preobrazbo naše vasi hočemo doseči dvig življenj- ske ravni našim delovnim ljudem. In prav ekonomije so tiste, ki bodo s svo- jim vzornim in urejenim delom pripo- mogle k čimprejšnji rekonstrukciji na- šega kmetijstva. Iz vsega zgoraj navedenega spoznamo ogromno vlogo naših industrijskih eko- nomij, če si jih pa ogledamo, bomo ugotovili, da posebno nekatere niti zda- leka ne izvršujejo postavljenih nalog. Poglejmo si samo ekonomijo Gozdnega gospodarstva v Celju, ki leži v Buko- vem žlaku ob bivši opnami Catra. Ta ekonomija ima 57 ha skupne površine obdelovalne zemlje. Na njej redijo sa- mo 11 svinj, 4 glave goveje živine, pe- rutnino ali ostalih živalih pa sploh ni- majo. Po vrtnino so tudi posejali, a če danes pogledamo, je sploh ne bomo vi- deli, ker jo pokriva in duši plevel. Tudi ostale kulture so valile, v koliko bodo pa dozorele, je še vprašanje. Vprašamo se, kje so vzroki, da je na ekonomiji ta- ko slabo stanje? Samo par ljudem je nemogoče obdelovati tako velik kom- pleks zemljišča, posebno pa ne takrat, če ni pravega nadzorstva niti od strani uprave podjetja, kakor tudi ne od stra- ni sindikalne organizacije. Po organi- zacijski shemi v naših sindikalnih po- družnicah je referent za preskrbo, ki odgovarja za pravilnp prehrano vseh članov sindikalne organizacije. V nje- govo kompetenco in pod njegov nad- zor bi morale spadati tudi ekonomije. Jasno je, da člani sindikalne organiza- cije samo ugotavljajo, da primanjkuje raznih življenjskih potrebščin in izna- šajo na vseh sindikalnih sestankih svo- je ekonomske težkoče. Vidimo pa, da se niso vprašali odnosno se ne vpraša- jo, koliko so prispevali k temu, da bi se stanje popravilo odnosno, da bi do- bili tisto, kar jim manjka. Prav tukaj se vidi, da sindikalne organizacije pre- malo polagajo pažnje svojim ekonomi- jam, ki so jim neposredni vir dopolnilne preskrbe. Zato je važno, da delovni ko- lektivi obravnavajo na svojih sestan- kih vprašanje ekonomije, saj so nepo- sredno zainteresirani, da bo res pro- izvajala to, kar je potrebno. Ce smo že omenili, da ekonomija Gozdnega gospodarstva redi samo 11 prašičev, moramo tudi vprašati ali je uprava podjetja pokrenila potrebne ko- rake, da bi se stanje svinj na ekonomiji zvišalo. Ze na prvi pogled lahko ugo- tovimo, da so gospodarska poslopja na tej ekonomiji nezadostno in nesmotrno izkoriščena. S pravilnim izkoriščanjem gosi>odarskih poslopij, kakor so to na- pravile nekatere druge ekonomije, uvi- dimo možnosti, da bi na polovico manjši ekonomiji redili lahko ogromno več svinj, goveje živine in ostalih živali, ka- kor na tej. Zakaj je ekonomija neob- delana, lahko odgovorimo, ker so prema- lo zainteresirali delovni kolektiv, da bi s prostovoljnim delom pomagal pri obde- lovanju, saj imajo opravljenih najmanj prostovoljnih ur, kljub temu, da je naj- večja ekonomija gospodarskih podjetij našega okraja. Po uredbi sta direktor in personalni referent odgovorna za pra- vilno prehrano delavcev, iz prednjega pa se vidi, da mogoče niti ne vesta, kje se njihova ekonomija nahaja. Druga ekonomija, ki je tudi precej zanemarjena je ekonomija Tovarne tehtnic. Ta je po obsegu ena izmed naj- manjših, saj obsega samo 4.5 ha po- vršine. Ker pa je najmanjša, bi mo- rala biti ena izmed najboljših. Vendar s premalo delovne sile, prav tako ni mogoče imeti tistega stanja, ki je po- trebno. Tudi reja svinj, perutnine in ostalih živali je zelo slaba. Iz produk- tov te ekonomije tovarna redi samo 4 prašiče, perutnine in ostalih živali pa tudi ne. Ce pomislimo, da ima tovarna še precej močan delovni kolektiv, ki bi lahko opravil precejšnje število prosto- voljnih ur in primerjamo število oprav- ljanih ur na ekonomiji, kjer je bilo iz- vršeno samo 110 prostovoljnih ur, nam jasno dokazuje, da uprava podjetja ka- kor sindikalna organizacija ne polagata zadostne pažnje tej ekonomiji. Nesmiselno bi bilo razpravljati še na- prej o podobnih ekonomijah, ker bi zavzelo mnogo prostora in časa. Pouda- rili smo samo dva primera malomar- nega odnosa do ekonomije, vendar ima- mo takih še več. Nikakor ne morejo ta- ke ekonomije pomagati pri rekonstruk- ciji našega kmetijstva, ampak ravno nasprotno povzročajo ogromno škode v zvezi s tem. Jasno je, da je treba po- hvaliti tudi nekatere primere, kjer uprave podjetij kakor tudi sindikalne Fvodružnice polagajo več pozornosti eko- nomijam. Tudi tu še ni vse v najlep- šem redu, vendar vidimo, da skušajo stanje iz dneva v dan izboljšati. Tako ima Tovarna emajlirane posode še pre- cej dobro obdelano ekonomijo, vendar tudi ne brez pomanjkljivosti. Na eko- nomiji se izvajajo razne investicije in adaptacije tako, da se bo prešičjereja kakor tudi govedoreja povečala in s tem kolektiv popolnoma oskrbela s te eko- nomije. Največja pomanjkljivost je pa nered, ki vlada v gospodarskih poslop- jih, malomaren odnos do orodja, do gradbenega materiala itd. S pravilno organizacijo dela bi imela ekonomija večje uspehe, kakor do sedaj. Hvalevredna je tudi ekonomija Cin- karne, ki na svojih 25 ha obdelovalne zemlje redi 66 svinj, razno perutnino, govejo živino in drugo. Se bolj važno pa je to, da si zna sama vzgajati prira- stek, da ji ga ni treba kupovati od raz- nih špekulantov po visokih cenah. Je tudi na tej ekonomiji zel prerasla ne- katere kulture, vendar bo s pravilnim delovnim elanom to odstranjeno. Ne moremo pa preko dejstva, da uprava podjetja premalo skrbi za ekonomijo, odnosno da ji nudi premalo pomoči, po- sebno glede ureditve prostorov za boljšo vzrejo živine. Obenem pa tudi premalo skrbi za pravilno in smotrno obdelavo posestva, saj do danes na tej ekonomiji ni bila izvršena niti ena prostovoljna ura. Jasno, da brez pomoči članov sin- dikalne organizacije, brez pomoči abo- nentov, ki neposredno uživajo produk- te iz te ekonomije, ne bo mogla imeti ekonomija svoje zemlje vzorno obde- lane in jo bodo mimoidoči vedno lahko upravičeno kritizirali. V kratkem bi bile to nepravilnosti, ki so bile ugotovljene ob bežnem pregle- du naših ekonomij. Za pravilno obdela- vo ekonomij odgovarjajo direktno upravniki podjetij, ker so to del njiho- vega gospodarskega obrata. Ce je to gospodarski obrat, ga moramo smatrati kot gospodarsko podjetje, ki dela v ko- rist skupnosti, posebno pa še v korist delovnega kolektiva dotične tovarne. Ne smemo nikdar dopustiti, da bi te eko- nomije ostale takšne kakršne so, am- pak je dolžnost naše ljudske oblasti, da ukrene vse potrebno proti ljudem, ki imajo tako malo čuta odgovornosti do splošnega ljudskega premoženja. Za- to morajo naše uprave podjetij po- svečati več pozornosti in se zavedati vloge, ki jo imajo ekonomije, kajti le tako bo mogoče, da bodo iste pravilno usmerjale svoje proizvode v korist de- lovnih kolektivov samih, obenem pa tudi v korist vsega delovnega ljudstva. Tekmovanje koscev in grabljic na rudniški ekonomiji v Velenju v nedeljo dne 19. junija je bilo na ekonomiji rudnika Velenje tekmovanje koscev in grabljic. Z zanimanjem so sle- dili tekmi vsi gledalci, katerih je bilo največ iz območja šaleške doline. Kosci so prav z veseljem pričakovali, kdaj bo treba zamahniti s koso in ce- niti njihove uspehe, kar prišei>etavali so si, kdo izmed njih ima največ izgledov, da bo prvi. To veselje za kosce se je pričelo ob 10. uri dopoldne Otvoritveni govor je imel org. sekre- tar okrajnega komiteta LMS, tov. Atl- šelk Ivan, ki je v svojih besedah nakazal pomen tekmovanja v socialistični do- movini. Množico in tekmovalce je v imenu de- lavcev in nameščencev rudnika Velenje pozdravil predsednik sindikata tovariš Klančnik Dominik in v nadaljnjih be- sedaj obrazložil tehnično plat tekmo- vanja. Tekmovalce je spremljala tudi rudni- ška godba. Ocenjevalna komisija je da- la priznanje kot najboljšemu koscu tov. Polak Francu, ki je pokosil 5 arov v 32 minutah in tudi najbolj kvalitetno, nakar je bil nagrajen s lOOO din. Drugi je bil Jelen Jože, ki je isto v 32 minutah pokosil 5 arov in bil nagra- jen s 750 din. Tretji in četrti sta bila nagrajena z denarno nagrado 500 din. Poleg teh pa je bilo 5 najboljših koscev nagrajenih s knjigami. Po končanem tekmovanju koscev se je pričelo tekmovanje grabljic. Najbolj- ša tekmovalka je bila tov. Rozman Pepca, ki je preiela nagrado 500 din. Za dobro uspešno tekmovanje so bile nagrajene lostale tekmovalke, kakor Baranja Roza, Fužir Micika, Zorko Ani- ca itd. Ko je bilo tekmovanje koscev in grab- ljic končano, sta tov. Atlšek Ivan in Klančnik podelila nagrade tem najbolj- šim tekmovalcem, jih pozvala, da to socialistično tekmovanje prenesejo na našo deželo. Nato pa se je razvilo pra- vo veselje na sedežu ekonomije, kjer so proslavili ta kmečki preiznik. Med najboljšimi v kmetijski zadrugi ReSica pri Laškem z vso voljo je tukajšnja Kmetijska zadruga pristopila k izvajanju gospo- darskih nalog, posebno v gozdarstvu. Da so pa ti uspehi v toliki meri dose- ženi, je pa le zasluga gotovih ljudi, ki razumejo, da stopamo k zmagi socia- lizma. Z dneva v dan vidimo na cesti s par konj in težkim vozom tov. Videčnik Matija, ki kljub temu, da je že star 63 let, ne pozna osemurnega delavnika ter dosega normo odnosno presega do 35%. Naslov udarnika je že zdavnaj za- služil, ker pa je skromen in samo dela istega še ni dosegel. V borbi za izvedbo plana je neutrud- Ijiv delavec Žagar tov. Franc Breznik, doma iz Letuša v Sav. dolini, ki pre- sega normo za 40%. Istočasno pa kot strokovnjak s svojo sposobnostjo čuva dragoceno blago ter iz njega pridobiva največji procent čistega žaganja. Ko opazujemo efekt dela, nikakor ne moremo in ne pozabljamo na tov. Kuh- ta Rudolfa les. minipulanta Kmetijske zadruge, ki s svojo izredno sposobnostjo in agilnostjo vrši svoje težke naloge, ni ga strah dela v najtežjem vremenu in času. Omenjamo samo te tri najboljše, zdi se nam pa čudno da OZKZ še ni dala tem zaslužnim tov. svojega primanja. V borbi za plan, imenovanim vsa za- hvala ostalim pa za vzor. K. Z. Socialistični sektor v kmetijstvu okraja Celje-okolica v naporih za nabavo dobre plemenske živine v okraju se stalno veča socialistični sektor v kmetijstvu. Ustanavljajo se no- ve obdelovalne zadruge, zadružne in lo- kalne ekonomije. Ker je za te ustanove posebno v hribovitih krajih, v okolici Planine in Kozja zelo važna živinoreja in so tam obdelovalne zadruge v glav- nem živinorejskega značaja, oblasti po- sebno skrbijo za nabavo primerne ple- menske živine za te kraje. Seveda pa ne zanemarjajo tudi ostalih delov so- cialističnega sektorja glede preskrbe živine. Živino nabavljajo na plemenskih sejmih, ki jih po okraju organizira kme- tijsko poverjeništvo okraja, vršijo se pa ravno te dni v Vitanju, Žalcu, Planini, Lisičinem, St. Jurju in Laškem. Živino odkupujejo na podlagi plana za odkup plemenske živine, ki ga imajo krajevni ljudski odbori. Prignana živina je v glavnem dobre reje, kar se je videlo na plemenskem sejmu v Vitanju in Žalcu. Dobavlja se socialističnemu sektorju po planu tako, da bo vsaka KOZ, zadružna in lokalna ekonomija do novega leta preskrbljena s potrebno plemensko živino. Poleg tega skrbi okraj tudi za dober plemenski material in je v mesecu maju poskrbel, da so kmetijske zadruge, kjer je pri- manjkovalo dobrih bikov, dobile iste. Kmetijske zadruge ustanavljajo ple- menske postaje, ki bodo poleg postaj za umetno oplojevanje skrbele za dober plemenski naraščaj. Ze od lanske jeseni je prenehalo zalaganje privatnega sek- torja s plemenjaki (merjasci, biki) tako, da bodo plemenjaki skoro vsi že letos v soc. sektorju. Plemenska živina pa se nabavlja tudi na ta način, da se odbira od klavne na .zbirališčih, kamor isto pripeljejo kmet- je kot obvezno oddajo tako. da sposob- na plemenska živina ne gre za zakol. S pojačanjem soc. sektorja in nabavo plemenske živine bomo dvignili našo živinorejo številčno in kvalitetno kot zahteva petletni plan. Ob tednu orometa Pazi posledice so lahko težke v izložbi zagledam letak. Z velikimi črkami kriči nasproti »Pazi — posledi- ce so lahko težke!« V »Tednu prometa« smo in od vseh strani nas opozarjajo lepaki na nevar- nosti v prometu. Slika se vrsti za sliko tudi na tem lepaku in vsaka mi ne- kaj pove. Zamislim se in že se mi vrsti- jo pred očmi vsakdanje nerednosti na naših cestah. Vidim motoma vozila, ki z divjo hi- trostjo drvijo po ulicah in cestah, ka- kor da za voznike ne veljajo prepisi za hitrost in se ne zavedajo posledic. Brezobzirnosti vozačev motornih vozil, avtomobilov in motornih koles se vr- stijo pred menoj in prizor nepravilne- ga prehitevanja na sliki je samo en primer med mnogimi. Koliko nesreč s težkimi posledicami, koliko gorja, solz in in škode so že povzročili in še povzročajo šoferji zaradi prevelike hi- trosti in nepravilnih voženj. Ali se ne zavedajo posledic takih dejanj, posle- dic, ki so tako težke? Kesanje pozneje je prepozno! Vlak hiti proti zaprtemu prehodu. Komu se tako mudi, da mora tik pred vlakom čez progo? Nepremišljenost, neprevidnost silita dve nesrečni bitji, da se igrata s svojim življenjem. In takih primerov pri nas ni malo. Se vedno se dobe ljudje, ki uporabljajo železniško progo kot bližnjico domov, ki skačejo čez zapornice ali lezejo izpK>d njih. ker ne morejo počakati, da se dvignejo. Neredki so primeri nepre- vidnega prehoda čez železniške tire na I>ostajah, kjer potniki ne mislijo na lastno varnost, ampak brezibrižno hitijo k vlaku, da jim ne pobegne. Nepremiš- ljenost, neprevidnost in v mnogih pri- merih tudi nediscipliniranost pešcev in potnikov pa tudi železniških uslužben- cev so vzroki nesreč, ki se dogajajo v železniškem prometu. Nazorni primer za naše ulice in ceste nam kaže tretja slika. Ne samo spo- redno vožnje, ampak še mnoge druge nepravilnosti kolesarjev vidim na tej sliki. Mnogo je koles na naših cestah. So ure, ko kolesa, prevladujejo v pro- metu. Množičnost koles med drugimi hitrejšimi vozili povzroča pogosto 2£i- radi nediscipliniranosti kolesarjev tež- ke trenutke. Marsikateri ni srečno mi- nil: Kolesar je postal žrtev svoje ne- previdnosti. Redki so kolesarji, ki se še niso pregrešili zoper cestno promet- ne predpise, zoper svojo osebno var- nost. Oglejte se kolesarji okoli sebe in kaj boste opazili: vrvež koles, ki se prehitevajo. Opazujte zlasti križišča in nehote se boste vprašali, kako je mogoče priti iz te zmešnjave brez ne- sreče. Ne samo. da povzroča že sama številčnost koles, posebno v mestih in industrijskih središčih, težkoče v pro- metu, nered povzročajo še razne druge nepravilnosti kolesarjev: sporedne vož- nje dveh, treh in celo skupine niso redke, dasi kramljanje na kolesih na prometnih cestah ni najbolj varno; tu- di težko naložena kolesa so vsakdanji pojav; vožnja v dvoje je marsikomu pri- jetna. Čuditi se je očetu ali materi, ki pelje otroka na prtljažniku. AU se res ne zaveda hudih posledic za otroka, če mu zaidejo noge med napere koles? In takih nesreč ni malo. Se mnoge in mno- ge primere neprevidnosti kolesarjev vi- dim na tej sliki, prepričan pa sem, da jih vidijo vsak dan tudi še drugi ko- lesarji. Toda ne glede takih in podob- nih nepravilnosti pri drugih, svoje vož- nje ocenite, aH so vedno pravilne, in za- obljubite se sedaj v »Tednu prometa«, da boste zgled reda in discipline. S tem bodete obvarovali sebe in svojce bliž- njega marsikaterega gorja. Zmanjšati število prometnih nesreč po krivdi ko- lesarjev naj bo želja in zaobljuba vseh kolesarjev. Zadnja slika naj bo opomin vsem peš- cem. Ne iščimo primerov zamišljen- cev, ki s časopisom v roki raztreseno hitijo čez cesto, niso pa redki primeri hoje p>ešcev vzdolž in počez po ulicah in cestah. Marsikatera mati zelo ne- previdno pelje svoje malčke čez cesto ali pa jo mahne kar čez križišče. Taka smer ni veliko bližja vašemu cilju, pač pa je mnogo bolj nevarna. Večkrat sem videl pešca, ki je hotel pred vozilom ali tramvajem čez cesto, ni pa opazil, da so še druga vozila na cesti. Raz- burljivi trenutki se mnogokrat srečno končajo, žalostno pa je, če neprevidni I>ešec obleži v mlaki krvi na cesti. Prav vsak pešec bi se moral zavedati, da so ceste namenjene vozilom in le hodniki pešcem. Ako pa že morate čez cesto, prečkajte jo na določenih mestlih ali pa vsaj v najkrajši smeri. Zaradi svoje varnosti nikoli ne pozabite pogledati na levo in desno, ali imate prosto pot. Po- sebno pazite na križiščih, ki so za pešca najbolj nevarne točke. Zavedajte se, da imajo vsa voizila prednost pred pešci. Red in disciplina sta predpogoj za dosego naiega piana v »Celjskem tedniku« smo že imeU priliko citati razprave o vprašanju de- lovne discipline in s tem v zvezi o napakah, ki se pojavljajo, vendar ugo- tavljamo , da stanje v tem pogledu še ni takšno kot bi moralo biti. Se vedno naletimo tu in tam na pojave, ko de- lavci samovoljno zaptiščajo delovna me- sta in s tem povzročajo zastoj v produk- ciji ter tako na svojstven način zavi- rajo naš plan. Vsakomur mora 'biti jasno, da proti takim izvajajo sankcije, ker so ti primeri tako malenkostni in skoraj edinstveni, vendar slabo vpli- vajo na ostale najširše množice naših delovnjfti ljudi. Zanimivo je dejstvo, da so taki delavci, ki fluktuirajo, obi- čajno pod vplivom neke tretje osebe, ki ne želi, da bi tudi delovni človek zaživel lepše življenje. Izvršilni odbor Mestnega ljudskega odbora je nekaj klasičnih primerov fluktuaoije del. sile kaznoval. Med drugimi so bili kaznovani naslednji: Zupane Vera, Celje Marib. cesta 27. Lebič Erna, Celje, Marib. c. 27. Romih Jurij, Kalobje 58. Teržan Ivan, Ka- iobje 57. Bele Terezija. Ostrožno 49. Potočnik Danilo. Celje. Kovinarska 12. Pepanuti Marija, Celje, Vodnikova 7. Kranj c Vinko, Babno 3. Zidanski Štef- ka, Celje, Breg 20. Zavski Marija, Ce- lje, Zidanškova 1. Vsi imenovani so bili kaznovani z 1 mesecem poboljševalnega dela, ali de- narno kaznijo. Posebno poglavje v delavski zako- nodaji tvorijo delovne knjižice, jasno je, da je del. knjižica za vsakega de- lavca izredno važen dokument, kajti z njo uveljavljajo pravico do redne preskrbe, dalje lx> pozneje ob priliki reguliranja pokojnine dokazoval staž zaposlitve z del. knjižico itd. Po Ured- bi o del. knjižicah je del. knjižico dol- žan delavcu preskrbeti delodajalec. Ko- se je v času od 11. do 30. nov. 1948 vršila revizija del. knjižic, mnogo de- lodajalcev. predvsem iz privatnega sektorja, ni izpolnilo zahtevkov uredbe in so bili najčestejši izgovori, da sameznim delodajalcem uredba ni bila poznana. Tak izgovor jasno ne more biti utemeljen, ker se je o reviziji del. knjižic razpravljalo v dnevnem časo- pisju, v radijskih poročilih itd. Celo pravnik se je izgovarjal, da mu ured- ba o reviziji del. knjižic ni bila pozna- na. Mi se pa ob tej priliki vprašuje- mo, kako more pravnik vršiti posle, če mu vse uredbe niso detajlno pozna- ne? Tudi kasneje je bilo ugotovljenih mnogo primerov, da delodajalci niso v določenem času preskrbeli deloje- malcem del. knjižic in so s tem poka- zali. da se ne zanimajo za našo novo delavsko zakonodajo in jo s tem sku- šajo omalovaževati. Zaradi tega so bili kaznovani z de- narnimi kaznimi naslednji: Rozman Ivan. nam. v Tov. sadnih sokov, z den. kaznijo 500 din. Poznič Ivan. pers. ref. Tov. kem. izdelkov Celje, 300 din. Kapitler Jernej, čevljar, Ostrožno. 1.000 din. Pešec Fran j o, kro- jač. Celje. 1.500 din. dr. Kovačič Pet^. opat, Celje, 2.500 din. Benkovič Marija, nam. pri LIP-u, Sp. Hudinja, 1.000 din. Blaznik Anton, čevljar, Sp. Hudinja, 1.000 din. Ceh Ivan, uslužbenec gozd. gosp. Celje, 1.000 din. Dom Franc, la- stnik kamnoloma, Zagrad, 1.000 din. Confidenti Viktorija, trgovka, Lisce 5. 1.000 din. Goršek Kristina, nam. OZKZ Celje-okolica, 1.000 din. dmerman Jo- že, uslužb. podj. Beton. Celje, z uko- rom. Kogovšek Matko. uslužb. LIP-a, Celje. 200 din. Krelj Silvo, poslovodja Ljudske restavracije OF, Celje, 1.000 din. Novak Jakob, mizar, Celje, B.SOf^ din. Gajšek Jakob, gostilničar, Sp. Hu- dinja. 5.000 din. Prodan Zlata, profe- sorica, Celje. Jurčičeva 5, 500 din. Te- sten Angela, Celje, Dečkova c. 20. 1.500 din. Lukas Franc, Celje, Cankarjeva ul. 2. 5.500 din. Jezernik Ana, Celje, Ostrožno. 10.500 din. Videnšek Marija, Celje. Ostrožno. lO.OOO din. Seško Jože, Celje, 3.500 din. Drofenik Milan, uprav- nik »Ojstrice«, Celje, 4.500 din. Voš- njak Emilija, Celje, Stanetova, 1.500 din. Pelikan Marjana. Celje Razlagova ul. 1, 2.000 din. Lesjak Juro. sodnik Okr. sodišča Celje, 1.000 din. Viden- šek Franc, Celje, Ipavčeva 14, 1.000 din. Helc Radmila, Celje, Pokopališka 5, 50 din. Udovič Milan. Tovarna sadnih sokov Celje, 800 din. Žic Mirko, poverj. za lok. ind. in obrt MLO Celje. 1.000 din. BeOak Josip, Celje, LavalO, 550 din. Hojnik Cecilija, Celje, Zidanškova 32, 450 din. Krušič Franc, Celje, Kersni- kova 32. 100 din. Skof Leo. Celje. Jen- kova 11. 750 din. Segula Franc. Celje, Prešernova 19, 550 din. Hočevar Mirko, Trubarjeva 11, 500 din. Kramar Minka Celje, Razlagova 3, 850 din. Delakorda Josip. Celje. Mariborska 31, 850 din. Sluga Ferdo. čevljar. Celje 2.500 din. Pihler Neža. Celje, Pod Kalvarijo, 5.500 din. Rožič Zofija, krojačica, CeOje, 5.500 din. Stuklek Franc, Celje, 1000 din. Košak Franc. Tkalnica hlačevine, Celje, 1.000 din. dr. Hrašovec Milko, odvetnik, Celje 8.500 din. Lenart Karol, predtiska- rija Celje, Stanetova ul. 20, 2.500 din. Kramžar Marija. OLO Celje-okolica, na- meščenka, 250 din. Sancin Dušan, Ce- lje, Stanetova ul. 26. 500 din. Mimik Janko. Celje. Miklošičeva 29, 800 din. Snoj Ivanka, Celje, Tomšičev trg 8, 450 din. Nekateri od teh so se sicer pritožili na Min. za delo v Ljubljani, in odločbe še ne moremo smatrati kot dokončne. Izvršen je našega petletnega plana je v veliki meri odvisno od zavestne de- lovne discipline in pa od maksimal- nega čuta odgovornosti ter skrbi za delovnega človeka. Vse izrečene kazni so minimalne in so sledile kot vzgoj- no sredstvo, vendar smatramo, da bo potrebno v bodoče podvz^ati ostrejše mere proti vsem onim, ki še jk) 5 le- tih po osvoboditvi niso mogli doumeti veličine naše nove države delovnega ljudstva. d-o