233 Vezniki v argumentativnih besedilih govorcev slovenščine kot drugega jezika na ravni B2 SEJO in govorcev slovenščine kot prvega jezika Mateja ENIKO Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Prispevek se osredotoča na besedila govorcev slovenščine kot drugega jezika (J2), ki so bila na izpitu iz znanja slovenščine na ravni B2 Skupnega evropskega jezikovnega okvira (SEJO) ocenjena, da dosegajo to raven. Gre za argumenta- tivna besedila, zato so v središču zanimanja prispevka vezniki, ki uvajajo po- menske odnose, ključne za razvitje argumenta. Cilj prispevka je pokazati, kat- eri vezniki so v teh besedilih rabljeni pogosteje, in ugotovitve primerjati z rabo veznikov v besedilih govorcev slovenščine kot prvega jezika (J1). Prispevek v prvem delu poda krajši premislek o pisanju v J2, nato predstavi okoliščine nastanka analiziranih besedil ter ciljno publiko, ki se udeležuje izpita iz znanja slovenščine na višji (B2) ravni, v drugem delu opiše izgradnjo pilotnih korpu- sov, ki obsegata argumentativna besedila govorcev slovenščine kot J2 oziro- ma kot J1, v zadnjem delu pa predstavi rezultate korpusne analize veznikov in opozori na omejitve tovrstne analize. Ključne besede: slovenščina kot drugi jezik, pisna produkcija, kohezivnost, veznik, korpus Eniko, M.: Vezniki v argumentativnih besedilih govorcev slovenščine kot drugega jezika na ravni B2 SEJO in govorcev slovenščine kot prvega jezika. Slovenščina 2.0, 12(2): 233–268. 1.01 Izvirni znanstveni članek / Original Scientific Article DOI: https://doi.org/10.4312/slo2.0.2024.2.233-268 https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/ 234 Slovenščina 2.0, 2024 (2) | Razprave 1 Uvod Pisanje je kompleksna jezikovna dejavnost tako v prvem jeziku (J1), pričakovano pa še bolj v drugem jeziku (J2).1 Odvija se v interakciji med avtorjem2 in kontekstom. Pri tem imajo vlogo številni dejavniki, na pri- mer naslovnik in namen pisanja, avtorjevo jezikovno znanje, njegova pragmatična zmožnost, poznavanje diskurznih konvencij, tvorbne stra- tegije, pa tudi zmožnost pomnjenja, izkušnje s pisanjem in samopo- doba pri pisanju (Durrant idr., 2021, str. 15). Pisanje lahko opazujemo z dveh osnovnih zornih kotov: bodisi se osredotočamo na pisanje kot proces, v tem primeru so v središču zanimanja kognitivni procesi (npr. Galbraith in Vedder, 2019), bodisi na besedilo kot končni produkt (Dur- rant idr., 2021, str. 15).3 V slovenskem prostoru je precej raziskav, ki analizirajo pisna be- sedila, vendar se večinoma ukvarjajo s strokovnimi in publicističnimi besedili profesionalnih piscev, ki so govorci slovenščine kot prvega jezika (SJ1). V zadnjem obdobju je sicer vedno več zanimanja tudi za pisno produkcijo predvidoma neprofesionalnih piscev, predvsem v kontekstu računalniško posredovane komunikacije (npr. Arhar Holdt, 2018; Dobrovoljc, 2018). Več pozornosti se v povezavi z razvijanjem pisne zmožnosti namenja tudi pisni produkciji otrok in mladostnikov v izobraževalnem procesu, pomemben vir za raziskave tega področja je korpus Šolar (gl. npr. Gantar et al., 2023). Raziskavam pisne produkci- je govorcev slovenščine kot drugega jezika (SJ2) pa se do nedavnega ni posvečalo večje pozornosti.4 Tudi na tem področju sicer v zadnjih letih prihaja do premikov. Predvsem vzporedno z gradnjo korpusa slo- venščine kot tujega jezika KOST (Stritar Kučuk idr., 2023) se pojavljajo posamezne raziskave (npr. Stritar Kučuk, 2023a, 2023b; Pirih Svetina, 1 V prispevku uporabljam termin slovenščina kot drugi jezik, saj raziskava temelji na besedilih govorcev, ki večinoma živijo in delujejo v Sloveniji in je zanje slovenščina torej jezik okolja. O J2 kot jeziku okolja gl. Ferbežar (1999). Strokovnjaki v zadnjem času ob ponovnem premis- leku ustreznosti nekaterih doslej uveljavljenih terminov predlagajo rabo manj zaznamovanih poimenovanj, za govorce slovenščine kot neprvega jezika na primer »novi uporabniki in upo- rabnice slovenščine« (Ferbežar, 2022, str. 9). 2 V prispevku je oblika za moški spol rabljena kot nevtralna in vključuje vse spole. 3 Prim. tudi Péry-Woodley (1991, str. 69). 4 Razumevanje besedil pri domačih in tujih govorcih slovenščine je na primer raziskovala Fer- bežar (2012). 235 Vezniki v argumentativnih besedilih govorcev slovenščine kot drugega jezika na ravni B2 SEJO in govorcev slovenščine kot prvega jezika 2023).5 Pričujoči prispevek tako skuša z analizo besedil govorcev SJ2, ki se udeležujejo izpita iz znanja slovenščine kot drugega in tujega je- zika na višji ravni, doprinesti k boljšemu poznavanju značilnosti pisnih besedil te ciljne skupine. Izpiti iz znanja slovenščine kot drugega in tujega jezika se na Cen- tru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (CSDTJ) izvajajo po javno veljavnem izobraževalnem progra- mu za odrasle Slovenščina kot drugi in tuji jezik, ki je bil potrjen leta 2015 (gl. Ferbežar, 2019), leta 2020 pa je bil dopolnjen, tako da opre- deljuje štiri ravni jezikovnega znanja, usklajene s Skupnim evropskim jezikovnim okvirom (SEJO). Ena od opredeljenih ravni je višja raven, tj. raven B2 po SEJO. Izpit iz znanja slovenščine na višji ravni preverja jezi- kovno zmožnost v ločenih delih (branje, poslušanje, govorjenje in pisa- nje). Rezultati kažejo, da je uspešnost najnižja prav pri pisanju (gl. letna poročila CSDTJ, npr. 2022, str. 51; prim. tudi Ferbežar in Eniko, 2022), kar nakazuje, kako zahtevna je ta dejavnost za govorce SJ2. V povezavi s tem je smiselno vprašanje, kako se pisanja v drugem jeziku (uspešno) učiti, v kontekstu jezikovnega testiranja pa predvsem, kako pisno zmožnost pravično preverjati in ocenjevati. Pisanje je jezi- kovna dejavnost, ki se je je treba v J1 in v vseh drugih jezikih učiti ek- splicitno. Na razvijanje pisne zmožnosti pa vplivajo govorna zmožnost, zato je v J2 najbrž pričakovan določen prenos posameznih jezikovnih sredstev iz govornega v pisni kod,6 pa tudi bralna zmožnost in bralne prakse posameznika. Poleg eksplicitnega učenja pisanja se, kot kaže, pisanja namreč učimo tudi z zgledovanjem pri drugih besedilih.7 Teh značilnosti (učenja) pisanja v J2 se je dobro zavedati pri spre- jemanju in ocenjevanju besedil. Ocenjevanje pisnih besedil na izpitih iz znanja slovenščine temelji na ocenjevalnih merilih; ta vključujejo vsebinsko učinkovitost, leksikalno ustreznost, jezikovno pravilnost in 5 S primerjalno analizo besedil tujih in rojenih govorcev slovenščine se je ukvarjala tudi Petric Lasnik (2004). 6 O tej značilnosti pisanja govorcev na nižjih ravneh jezikovne zmožnosti gl. Ferbežar in Eniko (2022). 7 Za namene tega prispevka je bil aprila in maja 2024 izveden vprašalnik (v orodju 1KA) z go- vorci slovenščine, ki so na izpitu iz znanja slovenščine dosegli raven B2 (k sodelovanju so bili povabljeni kandidatke in kandidati na izpitnih rokih, izvedenih leta 2023 in februarja 2024; odzvalo se jih je 17). Na vprašanje o učenju pisanja v slovenščini, ki je njihov drugi jezik, je največ respondentov (12) omenilo bodisi pisanje različnih besedil za vajo bodisi vaje kot take, kar deset pa jih je izpostavilo, da so se pisanja učili z branjem različnih besedil. 236 Slovenščina 2.0, 2024 (2) | Razprave smiselno povezanost (gl. pogl. 2.2). Kljub jasnim merilom, usklajenim s SEJO, in ustreznemu usposabljanju ocenjevalcev pa obstaja nevarnost, da so ti pri ocenjevanju pod (prevelikim) vplivom predstave »idealne- ga« besedila, tj. besedila, ki bi ga napisal profesionalni pisec. V pričujo- čem prispevku želim ugotoviti, ali so ocenjevalna merila za višjo raven, ki se nanašajo na povezanost besedila, morda določena s prevelikimi pričakovanji do govorcev SJ2. Njihova besedila zato primerjam z bese- dili govorcev SJ1, ki niso profesionalni pisci. V prispevku analiziram besedila govorcev SJ2, ki so pri pisanju na izpitu iz znanja slovenščine na višji ravni dosegli raven B2 SEJO, kar pomeni, da so zmožni tvoriti jasna, zaokrožena besedila o različ- nih temah z znanih področij in razviti določen argument (Slovenščina kot drugi in tuji jezik, 2020, str. 16, 18). Pri analizi besedil, napisanih na izpitu ob nalogi, ki predpostavlja argumentirano opredelitev do iz- brane teme, me zanima koherentnost besedil kot eden od dejavnikov razumljivosti besedila (prim. Ferbežar, 2012, str. 87). Zavedajoč se kompleksnosti tega koncepta, se v prispevku omejim le na eno od ka- tegorij, ki koherentnost besedila podpira, in sicer veznike ter nekatere izbrane besedilne povezovalce kot kohezivna sredstva, ki povezuje- jo in organizirajo posamezne manjše ali večje besedilne dele (prim. Balažic Bulc, 2010, str. 55, 57). Rezultate analize besedil govorcev SJ2 primerjam z besedili govorcev SJ1, ki se s pisanjem ne ukvarjajo profesionalno. Za namene analize sta bila tako zgrajena dva manj- ša korpusa, in sicer TEKST-SJ2, v katerem so zbrana argumentativna besedila govorcev SJ2, napisana na izpitu, in TEKST-SJ1, ki vsebuje besedila govorcev SJ1, ki so bila napisana ob isti nalogi kot besedila govorcev SJ2. S pomočjo korpusne analize je podan nabor veznikov, ki se pojavljajo v besedilih govorcev SJ2, in opredeljena pogostnost njihove rabe, pri čemer je poudarek na tistih, ki uvajajo pomenske odnose, ključne za argumentacijo. Primerjalno je narejena korpusna analiza besedil govorcev SJ1. Nazadnje so na podlagi kvalitativne analize manjšega vzorca besedil govorcev SJ2 podana tudi odstopa- nja od ustrezne rabe veznikov. 237 Vezniki v argumentativnih besedilih govorcev slovenščine kot drugega jezika na ravni B2 SEJO in govorcev slovenščine kot prvega jezika 2 Izpit iz znanja slovenščine na višji ravni Izpit iz znanja slovenščine na višji ravni, torej na ravni B2 po SEJO, ki se po programu Slovenščina kot drugi in tuji jezik (SDJT, 2020) izvaja na CSDTJ, je sestavljen iz štirih enakovrednih delov: branja, poslušanja, pi- sanja in govorjenja. Da udeleženec izpit opravi, mora pri vsakem od delov doseči mejno vrednost, to je 60 % točk. S tem dokaže, da je pri sporazumevanju samostojen v večini sporazumeval- nih položajev; razume glavne ideje v daljših kompleksnih nespecial- iziranih besedilih; se lahko pogovarja in piše o različnih temah, zna tvoriti jasno, poglobljeno besedilo in natančno razložiti svoje stališče, pri čemer napake, ki jih dela, ne povzročajo nesporazumov (SDJT, 2020, str. 31–32). 2.1 Udeleženci izpita in njihova uspešnost Izpitov iz znanja slovenščine na višji ravni se kandidatke in kandidati udeležujejo večinoma zaradi poklicnih namenov. Podatki za leto 20238 kažejo, da se je izpita udeležilo precej več žensk (88,2 %) kot moških. Med prvimi jeziki kandidatk in kandidatov so prevladovali slovanski je- ziki (največ je bilo srbsko govorečih). Uspešnost na izpitu je bila 53 %, kar glede na pretekla leta nakazuje pozitiven trend. Glede na to, da so med prvimi jeziki kandidatk in kandidatov prevladovali slovanski jeziki, je bila njihova uspešnost pričakovano večja pri receptivnih jezikovnih de- javnostih. Govorci slovanskih jezikov, še posebej južnoslovanski govorci, so namreč zaradi podobnosti med jeziki besedila v slovenščini praviloma hitreje zmožni razumeti, kot pa jih tvoriti. Kot kaže uspešnost na izpitih, največji izziv za kandidate in kandidatke predstavlja prav pisanje (Graf 1). Enega od možnih razlogov za nižje dosežke pri pisanju bi bilo najbrž moč iskati v siceršnjih pisnih praksah udeležencev izpita. Te običajno ne vključujejo takšnih opravil oz. nalog, kot se od njih zahtevajo na izpi- tu in ki naj v skladu s SEJO omogočajo tvorbo besedil na ravni B2 (Pri- loga 1). Udeleženci, ki so odgovarjali na vprašalnik o svojih izkušnjah s pisanjem v slovenščini (gl. opombo 7), so med besedili, ki jih pišejo 8 Besedila, vključena v raziskavo, so bila zajeta na izpitnem roku, izvedenem aprila 2023. 238 Slovenščina 2.0, 2024 (2) | Razprave na različnih področjih družbenega življenja, tako naštevali vsakodnevna kratka sporočila prijateljem, vabila, e-pošto sodelavcem in nadrejenim, zaposlenim v šolah in vrtcih, uradna pisma, poročila in zapisnike. Graf 1: Uspeh kandidatov na izpitu iz znanja slovenščine na višji ravni v letu 2023 glede na posamezne jezikovne dejavnosti (izpitne dele). 2.2 Naloga za pisanje in ocenjevalna merila Naloga in ocenjevalna merila za izpite so pripravljeni s pomočjo lestvic iz SEJO in opisnikov v njih. Ti med drugim navajajo, da zna govorec na rav- ni B2 tvoriti »jasna besedila s podrobnostmi o različnih temah z znanih področij«, pri tem pa »razvije določen argument, navede razloge za do- ločeno stališče ali proti njemu ter pojasni prednosti in slabosti različnih možnosti« (Dodatek k SEJO, 2023, str. 65–66). V programu SDJT, ki je usklajen s SEJO, je za zmožnost pisanja na ravni B2 zapisano, da govorec zna tvoriti razumljivo povezano besedilo ter »komentirati in razpravljati o nasprotujočih si pogledih in glavnih temah« (SDTJ, 2020, str. 23, str. 23). Naloga za pisanje na izpitu iz znanja slovenščine na višji ravni avtorja torej usmerja k temu, da napiše dovolj kompleksno besedilo, v katerem se argumentirano opredeli do izbrane teme oziroma problema in ute- melji svoje stališče. Zasnovana je izbirno, tako da udeleženci izpita lah- ko izbirajo med dvema besedilnima vrstama – pišejo lahko bodisi esej bodisi daljše praktičnosporazumevalno besedilo. Pri obeh tipih besedil je pisanje vodeno s precej natančnimi navodili in konkretnimi izhodišči. poslušanje 239 Vezniki v argumentativnih besedilih govorcev slovenščine kot drugega jezika na ravni B2 SEJO in govorcev slovenščine kot prvega jezika Čeprav gre za dve različni besedilni vrsti, so navodila oblikovana tako, da so primerljiva. Pri eseju udeleženci dobijo naslov, v katerem je po- dana problemsko zasnovana tema, poleg tega pa še dva argumenta, ki izhodiščno idejo podpirata, in dva argumenta proti njej. Pri praktičnem besedilu je poleg naslova besedila (zadeve) opredeljena situacija, na primer komu naj se napiše pismo, kaj je razlog pisanja, dodana sta dva argumenta v podporo predlogu avtorja in dve možni oviri oziroma sla- bosti, do katerih naj se avtor utemeljeno opredeli. Navodila pri obeh ti- pih besedil torej usmerjajo v argumentacijo, pri čemer udeleženci izpita vnaprej dobijo precejšnjo količino vhodnih podatkov, ki so jim v pomoč pri pisanju. Predvidena dolžina besedil je opredeljena med 220 in 250 besed (Tabela 1). Tabela 1: Sestava naloge za pisanje na izpitu iz znanja slovenščine na višji ravni Tip besedila Vhodno besedilo Pričakovano tvorjeno besedilo Esej Problemsko zasnovan naslov z navedbo dveh argumentov za in dveh proti. - dolžina od 220 do 250 besed - opredelitev do argumentov v vhodnem besedilu Praktično besedilo Opis situacije: komu in zakaj pi- šem, dva argumenta, ki podpirata piščev predlog, in dve možni oviri. Pri obeh besedilih uvodno splošno navodilo udeležence izpita opo- zarja tudi na to, da naj besedilo ustrezno začnejo in zaključijo ter na katere vidike naj bodo pozorni: vsebino in izpolnitev naloge, besedišče, jezikovno pravilnost, povezanost besedila v celoto (gl. Prilogo 1). Pisna produkcija udeležencev se (enako kot tudi govorna) ocenjuje analitično po lestvicah, ki temeljijo na opisnikih v SEJO (SDJT, 2020, str. 32). Ocenjevalna merila obsegajo štiri ocenjevane kategorije, to so 1) vsebinska ustreznost naloge in namen besedila, 2) razvijanje teme (zgradba) in koherenca, 3) besedišče (obseg in nadzor) in 4) jezikovna pravilnost. Za vsebinsko ustreznost so možne največ tri točke, za ostale kategorije pa po štiri točke (SDJT, 2020, str. 49–51). Zanesljivost ocenjevanja se dosega s tem, da vsako besedilo ocenita po dva ocenjevalca, v primeru odstopanj v oceni pa še tretji. Ocenjevalci se za svoje delo usposabljajo, poleg tega se udeležujejo standardizacij- skih seminarjev, katerih namen je poenotenje razumevanja ocenjevalnih meril. Na ta način se »umerijo« (prim. Ferbežar, 2019, str. 89–91). 240 Slovenščina 2.0, 2024 (2) | Razprave 2.3 Izzivi ocenjevalnih meril in ocenjevanja koherentnosti besedil Na podlagi ocenjevanja pisnih besedil z izpitnega roka, na katerem so bila zajeta besedila, vključena v analizo v tem prispevku, je bil izračunan koeficient interklasne korelacije (ICC) za oceno skladnosti med ocenje- valcema. Kot je bilo predstavljeno, sta namreč za vsako besedilo vedno podani najmanj dve oceni. Tako pri kandidatih, ki so pri pisanju dosegli raven B2, kot tudi tistih, ki niso dosegli mejne vrednosti za B2, je bila med ocenjevalcema ugotovljena zelo visoka absolutna skladnost, ICC = 0,94, p < 0,001. V luči siceršnje dobre skladnosti med ocenjevalci pa je zanimiv podatek, da so se med ocenjevanimi kategorijami (gl. pogl. 2.2) ocenjevalci največkrat razhajali prav pri kategoriji 2), ki zajema razvijanje teme (zgradbo) in koherenco. Ocenjevalci se pri tej kategoriji razhajajo v 43 % primerov (pri ostalih kategorijah pa od 34 do 36 % ). To nakazuje, da je prav Razvijanje teme (zgradba) in koherenca tista kategorija, ki jo ocenjevalci kljub ustreznemu usposabljanju razumejo najmanj enotno.9 Do razhajanja v interpretaciji ocenjevalnih meril morda prihaja, ker ocenjevalci v besedilih v preveliki meri pričakujejo predvsem eksplici- tna povezovalna sredstva. Med njimi se običajno osredotočajo prav na veznike, pri katerih pa – tudi pod vplivom ideje o »idealnem besedilu« – verjetno pričakujejo večjo raznolikost in v splošni rabi manj frekventne izbire. Ocenjevalna merila pri kategoriji Razvijanje teme (zgradba) in koherenca za vse točke navajajo, da se besedilo »bere tekoče, je jasno oblikovano v koherentno celoto, argumentacija je sistematično razvita, odnosi med idejami so učinkovito vzpostavljeni z različnimi povezoval- ci« (SDJT, 2020, str. 50). Naloga ocenjevalca (bralca) je torej presoja, koliko eksplicitnih povezovalnih sredstev je v besedilu potrebnih za za- dostno in smiselno povezanost. Takšno presojanje je subjektivno. Pri pogostnosti teh sredstev gre namreč na eni strani za vprašanje, kako ekspliciten želi biti avtor pri izražanju, na drugi strani pa za vprašanje, 9 V tem kontekstu je zanimiv podatek, da sami udeleženci izpita prepoznavajo logično pove- zanost besedil kot pomembnejšo kategorijo. V vprašalniku (gl. opombo 7) se je pri vprašanju »Kaj se vam zdi najpomembnejše za dobro besedilo, ki ga napišete v slovenščini?« na drugo mesto uvrstil odgovor »Da so misli v besedilu logično povezane.« Največ respondentom se je sicer pričakovano zdelo najpomembnejše »jasno izraženo sporočilo v besedilu«, medtem ko se je razmeroma majhen delež respondentov odločil za »slovnično ustreznost«. 241 Vezniki v argumentativnih besedilih govorcev slovenščine kot drugega jezika na ravni B2 SEJO in govorcev slovenščine kot prvega jezika ali je besedilo (dovolj) logično tudi z manjšo pogostnostjo tovrstnih sredstev. V izpitnem kontekstu pri ocenjevanju koherentnosti besedila je torej ključno pričakovanje ocenjevalca, kakšno naj bi bilo v tem vidiku besedilo na ravni B2. Ocenjevalec presoja, ali je potencialna odsotnost eksplicitnih sredstev posledica pomanjkljivega znanja avtorja ali posle- dica avtorjeve avtonomne odločitve, ki pa ne zmanjšuje logične pove- zanosti besedila in bi bila v procesu ocenjevanja zato lahko po krivici kaznovana. Zdi se, da ocenjevalci pri povezanosti besedila pričakujejo precejšnjo eksplicitnost, v kar pa jih deloma usmerjajo tudi sami opi- sniki SEJO, na katerih temeljijo ocenjevalna merila (Dodatek k SEJO, 2023, str. 135–136). 3 Koherentnost in kohezivnost ter povezovalci v razmerju do veznikov Kohezivnost besedila se nanaša na širok nabor jezikovnih sredstev, ki povezujejo in organizirajo ideje v besedilu tako, da naslovnik lahko sprejme besedilo kot koherentno. Na to, ali bo neko besedilo za bralca delovalo koherentno, pa poleg jezikovnih sredstev vplivajo tudi neje- zikovni dejavniki. Določitev jasne korelacije med kohezivnostjo in ko- herentnostjo zato ni povsem mogoča (McNamara idr., 2014, v Durrant idr., 2021, str. 183–184). Težko je namreč predvideti, koliko kohezivnih sredstev bo posamezni bralec, umeščen v svoj specifični kontekst, po- treboval, da bo besedilo zanj delovalo koherentno. Dodatek k SEJO koherentnost in kohezivnost predstavlja v skupni lestvici, in sicer kot del pragmatične zmožnosti, ki se »nanaša na de- jansko rabo jezika pri (so)oblikovanju besedila«. Ta skupna lestvica iz- postavlja vidik, kako so posamezni deli besedila povezani v koherentno celoto s pomočjo različnih načinov, kot so na primer nadomeščanje, iz- puščanje, logični in časovni povezovalci ter drugi diskurzni označevalci (Dodatek k SEJO, 2023, str. 135–136). Kot ključen koncept na lestvici je poleg uporabe »odstavkov za poudarjanje zgradbe besedila« in »različ- nih vrst povezovalnih sredstev« izpostavljeno »povezovanje prvin, zlasti z logičnimi in časovnimi povezovalci«. Iz konkretnih opisnikov na lestvici je razvidno, da je izpostavljen pomen povezovalcev, kot primeri so na- vedeni vezniki, medtem ko pomen drugih, manj eksplicitnih sredstev, 242 Slovenščina 2.0, 2024 (2) | Razprave s pomočjo katerih je besedilo prav tako povezano, ostaja v ozadju. Iz opisnikov v SEJO tudi ni jasno razvidno razlikovanje med povezovalci kot besedilno kategorijo in vezniki (Dodatek k SEJO, 2023, str. 135–136), na katere se omejuje analiza, predstavljena v pričujočem prispevku. V jezikoslovju je uveljavljena opredelitev povezovalcev kot tistih jezikovnih sredstev, ki imajo v besedilu funkcijo eksplicitnega izraža- nja logičnih in pomenskih razmerij med deli besedila ali organizacije besedila (prim. Balažic Bulc, 2010, str. 55–56; Hirci in Mikolič Južnič, 2014, str. 151–152).10 Z oblikoskladenjskega vidika so povezovalci sicer kompleksna kategorija. Gre za skupino »tipičnih izrazov različnih skladenjskih oziroma oblikoslovnih kategorij«, ki jih glede na njiho- ve »oblikoslovno-skladenjske kategorije in z vidika vloge pri gradnji besedila« ločimo na več podskupin (Gorjanc, 1998, str. 367). Jedr- no množico pri tem tvorijo vezniški konektorji oziroma povezovalci, ki so glede na svojo vlogo prvotno vezniški, vendar pa v besedilih vlogo vzpostavljanja logičnih in pomenskih razmerij med deli besedila pre- vzamejo še druge besedne vrste, na primer prislovi, oziralni zaimki in členki (Gorjanc, 1998; Smolej, 2004). Podobno Schlamberger Bre- zar (2007, str. 24) navaja, da s skladenjsko-oblikoslovnega stališča povezovalci sodijo v besedne vrste prirednih in podrednih veznikov, prislovov in prislovnih besednih zvez, samostalniških besednih zvez in členkov. Toporišič (2000, str. 426–427) opredeljuje vezniško besedo kot slovnično besedno vrsto, ki poleg veznikov obsega še oziralne in vpra- šalne zaimke ter nekatere členke. Ob natančnejši razdelavi veznika izpostavlja, da imajo nekateri vezniki »glasovno enake vzporednice v drugih besednih vrstah«, npr. členkih in prislovih. Pri teh je torej vezni- ška funkcija drugotna. Po definiciji v Slovenski slovnici veznik »izraža priredno, redkeje tudi podredno razmerje med deli prostega stavka, 10 Povezovalci so del širše množice metabesedilnih elementov (Balažic Bulc, 2010, str. 55). To so strukturno raznovrstna jezikovna sredstva, ki bralcu pomagajo organizirati in interpretirati besedilo (Pisanski Peterlin, 2007). Prim. še z diskurznimi označevalci, ki se v slovenskem prostoru raziskujejo pretežno v govorjenem diskurzu in pisnem jeziku na spletu (Dobrovoljc, 2018; Verdonik idr., 2007a, 2007b). Ker gre pri obeh konceptih za pomembne povezovalne in organizacijske elemente v besedilih, bi bila njihova primerjava v besedilih govorcev sloven- ščine kot J2 in J1 zanimiva, vendar bi ta sredstva zaradi svoje strukturne kompleksnosti zah- tevala več ročnega pregledovanja, predvsem pa večji korpus, kot je bil uporabljen v pričujoči raziskavi. 243 Vezniki v argumentativnih besedilih govorcev slovenščine kot drugega jezika na ravni B2 SEJO in govorcev slovenščine kot prvega jezika sicer pa priredno ali podredno razmerje med stavki samimi« (Topo- rišič, 2000, str. 426). Izhajajoč iz te definicije Schlamberger Brezar ugotavlja, da v njej ni zajeta »funkcija medpovednih in nadpovednih odnosov, torej tipična diskurzivna funkcija«, ki je značilna za koncept povezovalcev (Schlamberger Brezar, 2007, str. 23).11 Nekateri vezni- ki, na primer »podredni vezniki, ki uvajajo predmetni in osebkov od- visnik«, zato ne morejo nastopati tudi v funkciji povezovalca (Schlam- berger Brezar, 2007, str. 25). V analizi se zaradi avtomatsko oblikoskladenjsko označenih korpu- sov, iz katerih izhajam, osredotočam na veznike, del analize pa vključu- je tudi pregled nekaterih drugih vnaprej izbranih povezovalcev. 4 Metodologija in raziskava 4.1 Cilji raziskave Cilj raziskave je ugotoviti absolutno in relativno pogostnost (RF) eno- besednih veznikov in narediti seznam desetih najpogostnejših, rablje- nih v argumentativnih besedilih govorcev SJ2 na ravni B2 SEJO, ter ga primerjati s seznamom najpogostnejših veznikov v primerljivih besedi- lih govorcev SJ1. Drugi cilj je med obema skupinama besedil primer- jati pogostnost pojavljanja enobesednih veznikov, ki izražajo izbrana pomenska razmerja, tipična za argumentativna besedila. Tretji cilj je preveriti pogostnost nekaterih izbranih večbesednih vezniških zvez in nekaterih izbranih izrazov v funkciji povezovalcev v besedilih govorcev SJ2 in SJ1. Osnovna predpostavka je, da se v besedilih govorcev SJ1 pojavlja več različnih veznikov, medtem ko je v besedilih govorcev SJ2 prisotnih manj različnih veznikov, so pa ti – zaradi težnje po večji ek- splicitnosti povezanosti idej v besedilu – pogostnejši. Poleg tega se pričakuje, da je pogostnost osnovnejših veznikov v besedilih J2 večja kot v besedilih J1. Dodatni cilj analize je prikazati glavne tipe napak pri uporabi veznikov v besedilih govorcev SJ2. 11 Ob pomisleku glede uvrščanja določenih besednih zvez (se pravi, in sicer) v besedno vrsto veznikov Smolej (2004, str. 52–53) kot ločnico med vezniki in besedilnimi povezovalci nave- de raven njihovega funkcijskega delovanja. Vezniki poleg pomenskih izražajo tudi skladenj- ska razmerja, besedilni povezovalci pa le pomenska razmerja. 244 Slovenščina 2.0, 2024 (2) | Razprave 4.2 Izgradnja pilotnih korpusov Za slovenščino kot drugi in tuji jezik (SDTJ) trenutno obstajata dva kor- pusa, in sicer pisni korpus usvajanja slovenščine kot tujega jezika KOST (Stritar Kučuk idr., 2023) in korpus učbenikov za učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika KUUS (Klemen idr., 2022a). Glede na izhodišč- no raziskovalno vprašanje korpusa KOST nisem mogla uporabiti, ker besedila v njem niso umeščena po ravneh SEJO, ampak zanje obsta- ja le informacija o okvirni stopnji jezikovne zmožnosti avtorjev besedil (Stritar Kučuk, 2022, str. 328).12 Korpus KUUS pa ne obsega besedil govorcev SDTJ, temveč besedila učbenikov za učenje SDTJ, torej gra- divo, ki ga govorci v učnem procesu sprejemajo receptivno, zagotovo sicer s ciljem, da določeno mero tega gradiva usvojijo tudi produktivno. Ker je bil cilj raziskave poleg analize izbranih veznikov v argumen- tativnih besedilih govorcev SJ2 tudi primerjava pridobljenih rezultatov z besedili govorcev SJ1, sem za namene empirične analize oblikova- la dva manjša specializirana pilotna korpusa besedil (gl. Arhar, 2006; Gorjanc, 2005). 4.2.1 Vključena besedila Za korpus besedil govorcev SJ2 (TEKST-SJ2) sem uporabila besedila, napisana na izpitu iz znanja slovenščine na višji ravni na izpitnem roku aprila 2023. Naloga pri podtestu Pisanje je omogočala izbiro med pisa- njem eseja z naslovom »Ali naj podjetja dovolijo živali na delovnem me- stu ali ne?« in pisanjem praktičnega besedila: »Pismo županu: predlog za nov projekt v kraju« (Priloga 1). V korpus so bila vključena besedila, ki so bila na izpitu ocenjena pozitivno in torej dosegajo raven B2 SEJO (ali jo presegajo). Izpit na izbranem izpitnem roku je opravljalo 62 ude- ležencev, od tega je bila večina ženskega spola (88,7 %), izpit je opravi- lo 36 udeleženk in udeležencev (58 %).13 Poleg besedil udeležencev, ki so v celoti uspešno opravili izpit, so bila v korpus zajeta še tri besedila udeleženk, ki izpita niso opravile, so pa bile uspešne pri pisanju, torej so bila njihova besedila ocenjena, da dosegajo raven B2. Večina besedil 12 Ko bo korpus v prihodnosti obsegal tudi besedila, umeščena po ravneh SEJO, bo dober vir za primerjavo z rezultati, predstavljenimi v pričujoči raziskavi. 13 Predstavljeni podatki so primerljivi s splošnimi podatki za leto 2023 (gl. pogl. 2). 245 Vezniki v argumentativnih besedilih govorcev slovenščine kot drugega jezika na ravni B2 SEJO in govorcev slovenščine kot prvega jezika je praktičnosporazumevalnih (62 %), kar morda pomeni, da imajo ude- leženci s takimi besedili več izkušenj tudi sicer.14 Vzporedno s korpusom TEKST-SJ2 je bil zgrajen korpus primerljivih besedil odraslih govorcev SJ1 (TEKST-SJ1). Ti so pisali besedila ob isti nalogi kot govorci SJ2, v kontroliranih okoliščinah, formalno primerljivih s tistimi, v katerih so nastala besedila TEKST-SJ2.15 Pri tem je treba opozo- riti na pomembno razliko – besedila govorcev SJ2 so nastala v izpitnem kontekstu, torej pod pritiskom, medtem ko govorci SJ1 takemu pritisku niso bili izpostavljeni.16 Nekaj besedil sem zbrala v višjem letniku srednje šole in v institucijah, ki izobražujejo odrasle, nekaj pa z osebnim nagovo- rom. Popolne primerljivosti z vidika demografskih značilnosti avtorjev s korpusom TEKST-SJ2 sicer ni bilo mogoče doseči, sem pa bila pri zbira- nju besedil pozorna, da njihovi avtorji niso bili strokovnjaki, npr. jeziko- slovci, filologi, učitelji jezika, poklicni pisci različnih besedil. Na takšen način je bilo zbranih 31 besedil.17 V nasprotju z besedili govorcev SJ2 v TEKST-SJ1 glede na besedilno zvrst prevladujejo eseji (55 %). Vsi avtorji besedil, vključenih v TEKST-SJ1, so tudi odstopili avtorske pravice. Za besedila obeh korpusov sem zbrala podatke o besedilu (čas na- stanka, besedilna vrsta, število besed) in njegovem avtorju (spol, leto rojstva, status, prvi jezik, stopnja dokončane izobrazbe).18 Besedila so bila prepisana v format .doc in anonimizirana tako, da so v njih izpušče- ni osebni podatki, na primer imena, kraji, naslovi, ter nadomeščeni s kodami [Ime], [Kraj] ipd. (prim. Stritar Kučuk, 2022). Z izjemo anonimi- zacije sem pri prepisu besedil dosledno sledila izvirnikom, upoštevala sem le popravke avtorjev (prim. Arhar, 2006, str. 55). Med zbranimi besedili se je predvsem v TEKST-SJ1 pokazala pre- cejšnja razlika v dolžini besedil. Nekatera besedila so bila daljša od 250 14 Uspešnost udeležencev je bila na izpitu sicer nekoliko večja pri esejih (68 % jih je bilo ocen- jenih z ravnjo B2), medtem ko je bilo pri praktičnih besedilih takih 63 %. Rezultat morda nakazuje, da esej izberejo kandidati, ki so pri pisanju bolj kompetentni. 15 Ker sem želela čim bolj primerljive okoliščine, so tudi govorci SJ1 besedila napisali na roke, brez jezikovnih ali drugih pripomočkov. Na voljo pa so imeli manj časa (45 minut; udeleženci izpita lahko besedilo pišejo 70 minut), saj se je takšen časovni okvir za izpolnitev naloge zanje izkazal kot zadosten. 16 Udeleženci izpitov potrdilo o znanju slovenščine običajno nujno potrebujejo, medtem ko so govorci SJ1 besedila pisali prostovoljno. 17 Eno besedilo je bilo izločeno zaradi neberljivosti pisave. 18 Demografski podatki o govorcih SJ2 so na voljo v prijavnicah na izpit, zaradi primerljivosti sem enake podatke zbrala tudi za govorce SJ1. 246 Slovenščina 2.0, 2024 (2) | Razprave besed, nekatera pa zaradi kratkosti niso zares izpolnila zadane naloge (manj kot 100 besed).19 Kljub temu so bila vključena v korpus, saj gre za primer realne pisne zmožnosti mlajših odraslih govorcev SJ1. Pri govorcih SJ2 je glede dolžine konsistentnost večja (gre za izpitno situacijo in ude- leženci izpitov glede priporočene dolžine upoštevajo v navodilih zapisano spodnjo mejo). V povprečju je bilo besedilo pri J2 dolgo 287, pri J1 pa 190 besed. Korpus TEKST-SJ2 obsega skupno 11.167 besed in 13.242 pojav- nic, korpus TEKST-SJ1 pa 5.865 besed in 6.847 pojavnic (Tabela 2).20 Tabela 2: Značilnosti v raziskavi uporabljenih korpusov TEKST-SJ2 TEKST-SJ1 Velikost (št. besed) 11.167 5.865 Število besedil 38 31 Prenosnik pisni pisni Čas nastanka april 2023 april–maj 2024 Besedilni vrsti esej, praktičnosporazumeval- no besedilo esej, praktičnosporazumeval- no besedilo Jezikovna obdelava besedil nelektorirano, brez posegov nelektorirano, brez posegov Avtorstvo neprofesionalni pisci neprofesionalni pisci Jezik slovenščina kot avtorjev drugi jezik slovenščina kot avtorjev prvi jezik V korpusu TEKST-SJ2 močno prevladujejo avtorice (92 %), kar je v skladu s siceršnjo zastopanostjo moških in žensk na izpitu na višji ravni. V TEKST-SJ1 so avtorice v manjšini (29 %). Prvi jezik avtorjev besedil v TEKST-SJ1 je slovenščina, prvi jeziki avtorjev besedil v TEKST-SJ2 pa so v veliki večini slovanski jeziki, in sicer ruski, srbski, bosanski, ukra- jinski, slovenski, hrvaški in črnogorski, le en avtor je kot svoj prvi jezik navedel albanščino. V prihodnje bi bilo ob morebitni širitvi korpusa za- nimivo pridobiti več besedil oseb, katerih prvi jeziki niso slovanski. Tabeli 3 in 4 prikazujeta podatke o številu vključenih besed v po- samezna korpusa (prim. Gorjanc, 2005, str. 36) glede na starost in izo- brazbo avtorjev besedil. 19 Dolžina besedil bržkone vpliva na pogostnost in raznolikost rabe veznikov in besedilnih pove- zovalcev. 20 Povprečna dolžina besedila in deleži števila besed glede na posamezne kriterije (gl. Tabeli 3 in 4) so bili izračunani na podlagi avtomatskega štetja besed v programu Word, saj v avtomat- sko oblikovanih korpusih v SketchEngine besedila niso označena z izbranimi metapodatki. Število besed v Wordu se zaradi nekoliko drugačnega opredeljevanja enote »beseda« rahlo razlikuje od števila v SketchEngine (TEKST-SJ1: 11.186; TEKST-SJ2: 5.883). 247 Vezniki v argumentativnih besedilih govorcev slovenščine kot drugega jezika na ravni B2 SEJO in govorcev slovenščine kot prvega jezika Tabela 3: Število in odstotek besed v obeh korpusih glede na starost avtorjev TEKST-SJ2 TEKST-SJ1 Št. besed % Št. besed % 16-25 let 1265 11,31 1995 33,91 26-30 let 2681 23,97 0 0 31-35 let 3661 32,73 718 12,2 36-40 let 1687 15,08 1740 29,58 41-45 let 1137 10,16 1227 20,86 46-50 let 493 4,41 203 3,45 50 let in več 262 2,34 0 0 Tabela 4: Število in odstotek besed v obeh korpusih glede na dokončano izobrazbo avtorjev TEKST-SJ2 TEKST-SJ1 Št. besed % Št. besed % nedokončana OŠ 0 0 0 0 OŠ 0 0 237 4,03 poklicna šola 584 5,22 0 0 srednja šola 2397 21,43 2238 38,04 višja ali več 8205 73,35 3408 57,93 4.3 Označevanje in analiza korpusov Zbrana besedila so bila naložena v orodje SketchEngine, v katerem sta bila oblikovana dva ločena manjša korpusa. Gradivo je bilo avtomat- sko lematizirano in oblikoskladenjsko označeno. Zaradi pomenske in strukturne kompleksnosti ter besednovrstne raznolikosti jezikovnih sredstev, ki opravljajo vezniško vlogo (gl. pogl. 3), ima njihova avto- matska analiza omejitve (o omejitvah avtomatske analize povezoval- cev kot besedilne kategorije prim. Balažic Bulc, 2010, str. 60; Balažic Bulc in Gorjanc, 2009). Dodaten problem v avtomatskem označeva- nju v primeru besedil govorcev SJ2 vidim tudi v morebitnem napač- nem zapisu posameznih besed. Ker so besedila ostala zvesta izvirni- kom, torej nepopravljena, je mogoče, da katera od pojavitev veznikov v besedilih ni ustrezno zaznana (npr. zapis na primer brez presledka). V prvem koraku analize so bili tako v korpusih avtomatsko analizirani enobesedni vezniki (v SketchEngine avtomatsko označeni kot »co- njunction«), v drugem koraku pa so bila izvedena poizvedovanja po 248 Slovenščina 2.0, 2024 (2) | Razprave vnaprej izbranih (tudi večbesednih) veznikih in nekaterih besedilnih povezovalcih. Izbor predstavljam v naslednjem poglavju. 4.3.1 Opredelitev iskanih veznikov Pri opredelitvi iskanih veznikov sem se omejila na tista pomenska raz- merja, ki so ključna za argumentativna besedila oziroma argumentacij- ski diskurz, in sicer protivno, pojasnjevalno, sklepalno in vzročnostno (prim. Gorjanc, 1998, str. 373; Žagar in Schlamberger Brezar, 2009, str. 180, 191; Balažic Bulc, 2010). Osredotočila sem se na dve večji skupini veznikov, in sicer tiste, ki izražajo vzrok, posledico in pojasnjevanje, ter tiste, ki izražajo nasprotje (protivnost) in dopuščanje. Pri natančnejši določitvi, po katerih veznikih bom poizvedovala v korpusih, sem si pomagala z učbeniki za sloven- ščino kot drugi in tuji jezik, ki so umeščeni na ravni SEJO.21 Ker sem želela v analizi primerjati pogostnost veznikov, ki jih učbeniki uvajajo na nižjih ravneh, z vezniki, ki so uvedeni kasneje in so predvidoma za uče- če se težji, a hkrati omogočajo izražanje kompleksnejših povezav med idejami, sem veznike glede na njihovo obravnavo v učbenikih razvrstila po ravneh.22 Tako pridobljen nabor sem primerjala s seznamom jedr- nega besedišča za slovenščino kot J2 (Klemen idr., 2002a), ki zajema besedišče do ravni B1 (gl. Klemen idr., 2002b, str. 169) in v katerem so zaradi narave seznama kot vezniki označene le enobesedne poja- vitve. Primerjava pokaže, da se na seznamu jedrnega besedišča posa- mezni vezniki praviloma pojavijo na nižji ravni po SEJO, kot to velja za učbenike (Tabela 5). Vezniki ker, zato in ampak so na primer v jedrnem besedišču umeščeni na raven A1, medtem ko se obravnavajo v učbe- nikih na ravni A2 SEJO. Seznam jedrnega besedišča je bil pripravljen na podlagi Korpusa učbenikov za učenje slovenščine kot drugega in tu- jega jezika (KUUS), ki zajema vse besede v učbenikih, tudi navodila k 21 Slovenska beseda v živo 1a (raven A1), Slovenska beseda v živo 1b (A2), Slovenska beseda v živo 2 (B1), Slovenska beseda v živo 3a (B2–C1) in Slovenska beseda v živo 3b (C1), A, B, C … 1, 2, 3, gremo (A1), Gremo naprej (A2), Naprej pa v slovenščini (B1), Mozaik slovenščine (A2) in S slovenščino nimam težav (A2–B1) (več o postopku umeščanja v Lutar, 2017, 2022). Učitelji učbenike sicer pogosto dopolnjujejo s svojimi oz. drugimi gradivi, vendar kljub temu učbeniki običajno predstavljajo glavnino uporabljenega gradiva pri pouku. 22 Ker je analiziranih učbenikov malo, gre le za orientacijsko razvrstitev veznikov po ravneh, ki bi jo bilo mogoče tudi prilagajati in dopolnjevati. 249 Vezniki v argumentativnih besedilih govorcev slovenščine kot drugega jezika na ravni B2 SEJO in govorcev slovenščine kot prvega jezika nalogam. Seznam jedrnega besedišča sem primerjala tudi z Referenč- nim seznamom pogostega splošnega besedišča za slovenščino (Pollak idr., 2020). Razumljivo se je pokazala velika prekrivnost veznikov, saj priprava seznama jedrnega besedišča temelji na primerjavi s pogostim splošnim besediščem za slovenščino (Klemen idr., 2022b). Samo treh veznikov, zajetih v pogostem splošnem besedišču, ni na seznamu jedr- nega besedišča: temveč, četudi in bodisi. V učbenikih je njihova obrav- nava predvidena na ravneh B2 in C1.23 Tabela 5: Obravnava veznikov v učbenikih SDTJ glede na ravni SEJO in vezniki na seznamu jedrnega besedišča za SDTJ Izražanje … A1 A2 B1 B2 ali višje24 Obravnava povezovalcev v učbenikih SDTJ … vzroka, posledice ali pojasnjevanja / ker, zato saj in sicer torej kajti to se pravi to je namreč tako da sicer oziroma … nasprotja (protivnosti) ali dopuščanja / ampak vendar toda pa čeprav kljub temu da namesto da a temveč marveč četudi samo (da) le (da) Jedrno besedišče za SDTJ - - ampak, ker, zato, a, pa, oziroma25 saj, namreč, torej, tako, vendar, če- prav kajti, sicer, toda, vendarle Ni podatka. 4.3.2 Ročno označevanje napak V zadnjem koraku je bila kot kvalitativna dopolnitev korpusne analize veznikov na manjšem delu besedil TEKST-SJ2 narejena tudi analiza na- pak, ki lahko pomembno vplivajo na koherentnost besedila. Na manj- šem vzorcu besedil sem ročno označila napake ter na podlagi izkušenj 23 Temveč in četudi sta bila kot povezovalca, ki izražata nasprotje oz. dopuščanje, vključena v analizo. 24 Na tej ravni sta bila umeščena le dva učbenika, in sicer Slovenska beseda v živo 3a in 3b. Nabor veznikov je še posebej orientacijski, saj se nekateri vezniki pojavijo le v enem od učbenikov. 25 Vezniki ampak, a in pa so uvrščeni v A1-jedro, ker in zato v A1-širše (gl. Klemen idr., 2022a). Problem upoštevanja veznikov a in pa pri analizi je, da lahko izražata različna pomenska razmerja. 250 Slovenščina 2.0, 2024 (2) | Razprave z ocenjevanjem na izpitih in analize konkretnih primerov pripravila eno- stavno klasifikacijo napak.26 Pri označevanju napak in popravkih sem sledila načelu čim manjših posegov v besedilo (prim. tudi Stritar Kučuk, 2022; Gantar idr., 2023, str. 93). Konsistentnost označevanja oz. po- pravljanja napak na ravni skladnje ali celega besedila je poseben izziv, saj se po Gantar idr. (2023, str. 99) na »besedilni ravni nanašajo na celostno razumevanje besedila«. Pri popravljanju skladnje so »možne različne interpretacije učenčevega oziroma učenkinega pisanja, kot tudi različne rešitve za odpravo identificiranega jezikovnega problema« (Gantar idr., 2023, str. 93). Vzpostavljena klasifikacija je tako zastavlje- na robustno, kategorije so (vsaj do neke mere) subjektivno določene, prav tako tudi označene napake in njihovi popravki. 5 Rezultati analize 5.1 Pogostnost enobesednih veznikov Z avtomatsko analizo sem v korpusu TEKST-SJ2 našla 32 različnih eno- besednih veznikov, od tega 18 z vsaj petimi pojavitvami: in, da, ki, kot, ali, če, pa, ker, ampak, ko, ter, saj, vendar, oziroma, kjer, namreč, zato in čeprav. V korpusu TEKST-SJ1 je bilo najdenih 25 različnih enobesednih povezovalcev, od tega se jih 15 pojavi več kot petkrat: in, da, pa, ali, ki, kot, saj, ker, vendar, ter, zato, če, ko, kjer in kolikor.27 V korpusu TEKST- -SJ1 je torej opazna nekoliko manjša raznolikost, ki pa jo je mogoče pripisati manjšemu številu zajetih besed, nekoliko krajšim besedilom in dejstvu, da med korpusoma glede na starost avtorjev besedil ni bilo mogoče doseči popolne primerljivosti. Navedeni dejavniki zagotovo lahko vplivajo na rabo veznikov v besedilih in bi jih bilo ob nadaljnjih raziskavah in morebitnem širjenju korpusov dobro upoštevati.28 V TEKST-SJ2 je skupno število enobesednih veznikov 1155, rela- tivna pogostnost (RF) na tisoč pojavnic je 87,2225, medtem ko je bilo v TEKST-SJ1 zaznanih skupno 621 enobesednih veznikov, relativna 26 Pri tem sem si pomagala s priporočili v Gantar idr. (2023, str. 102–104) in Stritar Kučuk (2022, str. 331). 27 Slovenska slovnica oziralne zaimke ki, kjer, kolikor navaja kot posebno skupino vezniške be- sede (Toporišič, 2000, str. 430). 28 Prav tako vpliva tudi trud avtorja, ki je bil v primeru govorcev SJ1 verjetno manjši, saj so be- sedila pisali prostovoljno in brez posledic. 251 Vezniki v argumentativnih besedilih govorcev slovenščine kot drugega jezika na ravni B2 SEJO in govorcev slovenščine kot prvega jezika pogostnost pa je nekoliko večja: 90,6966. Pogostnost je torej večja pri govorcih SJ1. Zdi se torej, da so pri izražanju odnosov med idejami eksplicitnejši od govorcev SJ2. Pri tem je pomembno upoštevati, da manjša prisotnost veznikov ne pomeni nujno manjšega znanja, ampak lahko gre tudi za izbiro avtorja glede na to, kako ekspliciten želi biti pri izražanju razmerij med idejami v besedilu. Med enobesednimi povezovalci sta v obeh korpusih pričakovano daleč najpogostnejša veznika in ter da (Tabeli 6 in 7). Oba veznika sta sicer (pomensko) večfunkcijska. Kot kažejo primeri iz TEKST-SJ2, se in tako pojavlja kot medbesedni (1) in medstavčni veznik (2), med drugim ima na primer vezalno funkcijo (2), lahko pa je tudi del večbesedne ve- zniške zveze (3).29 (1) Ljudje imajo veliko nalog, obveznosti, projektov in novih izzivov. (2) Moje mnenje je, da pogovori in diskusije med delavcema v pod- jetjih bi pomagali v rešitvi tega problema in izboljašali situacijo. (3) Zelo smo zadovoljni z razvojem naše občine, ampak smo mnenja, da za izboljšavo kakovosti življenja manjka samo ena stvar, in sicer športno-zabaviščni park. Razlika v korpusih se pojavi na tretjem mestu, kjer se pojavita raz- lična veznika. V TEKST-SJ2 je to oziralni zaimek ki v vezniški funkciji (RF = 6,9476). Pri tem velja dodati, da ki govorci SJ2, podobno pa velja tudi za govorce SJ1, pogosto nadomestijo z neustrezno rabljenim pridevni- škim zaimkom kateri (4).30 (4) Kot ste saznanjeni v bližini naše šole pa se nahaja parcela katera je ustrezna za potrebe otroškega igrišča. V TEKST-SJ1 veznik ki sicer nima bistveno nižje relativne pogostno- sti (RF = 6,4262), vendar pa sta pogostnejša od njega še veznika pa (RF = 7,8867; RF v TEKST-SJ2 = 3,0962) in ali. Govorci SJ1 v analiziranih pisnih besedilih torej več uporabljajo pa. Govorci SJ2 ta veznik mor- da uporabijo manjkrat zaradi njegove večfunkcijskosti in semantične 29 Primeri so navedeni, kot so jih zapisali avtorji, z vsemi ohranjenimi napakami. Poudarke sem naredila avtorica. 30 Avtor prve povedi pred kateri ni uporabil vejice, kar bi bilo sicer pravilno. V prispevku se s problematiko rabe vejice ne ukvarjam, med drugim tudi zato, ker se napačni stavi oziroma neuporabi vejice pri ocenjevanju na izpitih ne pripisuje posebne teže. 252 Slovenščina 2.0, 2024 (2) | Razprave kompleksnosti.31 Kot kažeta spodnja primera iz TEKST-SJ1, pa uvaja različna razmerja – npr. vezalno (5) in protivno (6). Poleg tega v stavčni strukturi nima stalnega mesta (odvisno je od različnih dejavnikov, npr. poudarkov). To so razlogi, da je njegovo ustrezno rabo težko poučevati in se je je tudi težko naučiti.32 (5) Podjetje, ki bi dovolilo živali, bi zanje morala urediti ločen pro- stor, z zaposlenimi pa določiti, kdaj v delovnem dnevu bi lahko imeli stik z njimi. (6) […] hkrati pa bi rešili to, da živali niso v pisarni, so pa v sosednji sobi, tako da jih imajo zaposleni kadarkoli na razpolago. Tabela 6: Deset najpogostnejših enobesednih veznikov v TEKST-SJ2 Veznik Absolutna pogostnost Relativna pogostnost (RF), prera- čunana na 1000 pojavnic in 374 28,2435 da 271 20,4652 ki 92 6,9476 kot 68 5,1352 ali 59 4,4555 če 49 3,7003 pa 41 3,0962 ker 38 2,8696 ampak 29 2,19 ko 26 1,9634 Primerjava pogostnosti veznikov med korpusoma nakazuje, da go- vorci SJ2 v večji meri uporabljajo osnovnejše veznike oziroma tiste, ki jih v organiziranem učnem procesu predvidoma spoznajo prej. Tako se na primer veznika če in ko v TEKST-SJ2 uvrstita med deset najpogo- stnejših (RF pri če je 3,7003, RF pri ko je 1,9634), medtem ko se v TEKST-SJ1 če po pogostnosti umešča na enajsto (RF = 1,3144), ko pa na trinajsto mesto (RF = 1,1684). Razlike, ki se med korpusoma pojavi- jo pri protivnih in pojasnjevalnih veznikih, pa natančneje predstavljam v naslednjem poglavju. 31 Večfunkcijski je tudi veznik ali. 32 Tudi učiteljske izkušnje kažejo, da se govorci SJ2 težko naučijo ustrezne rabe tega veznika (gl. Lojk in Kosi, 2022). 253 Vezniki v argumentativnih besedilih govorcev slovenščine kot drugega jezika na ravni B2 SEJO in govorcev slovenščine kot prvega jezika Tabela 7: Deset najpogostnejših enobesednih veznikov v TEKST-SJ1 Veznik Absolutna pogostnost Relativna pogostnost (RF), prera- čunana na 1000 pojavnic in 222 32,4229 da 117 17,0878 pa 54 7,8867 ali 45 6,5722 ki 44 6,4262 kot 26 3,7973 saj 21 3,067 ker 13 1,8986 vendar 12 1,7526 ter 10 1,4605 5.2 Pogostnost veznikov, ki izražajo za argumentativno besedilo tipična pomenska razmerja Če se pri analizi omejim na enobesedne veznike, ki potencialno vzpo- stavljajo pomenska razmerja, ključna za argumentacijo (Tabeli 8 in 9), in če veznik pa zaradi predstavljene problematike pustimo ob strani,33 se pokaže, da je v TEKST-SJ2 med vezniki, ki izražajo vzrok, posledico oziroma pojasnjevanje, na prvem mestu ker (RF = 2,8697), za izražanje nasprotja (protivnosti) pa se najpogosteje uporablja ampak (RF = 2,19). V TEKST-SJ1 je za veznikom pa najpogostnejši pojasnjevalni saj (RF = 3,067), ki se v TEKST-SJ2 pojavlja precej redkeje (RF = 1,2838). Sledi vzročni ker (RF = 1,8986), med protivnimi vezniki pa je v TEKST-SJ1 najpogostnejši vendar (RF = 1,7526). Ker in ampak se v besedilih go- vorcev SJ2 verjetno pojavljata pogosteje zato, ker gre za veznika, ki se ju – kot kažejo učbeniki SDTJ – obravnava najprej.34 Zanimivo pa je, da se ta dva veznika v besedilih govorcev SJ1 ne pojavljata najpogosteje. V učbenikih na začetnih stopnjah se pojavlja tudi posledični zato. Kljub temu pa ima v TEKST-SJ2 precej nizko relativno pogostnost (RF = 0,3776), medtem ko je ta v TEKST-SJ1 višja (RF = 1,3144). Opisane razlike prikazuje Tabela 10. 33 Podobno velja tudi za veznika oziroma in a, uvrščena na seznama veznikov v obeh korpusih (Tabeli 8 in 9). 34 Naj tu poudarim, da sodelujočih v raziskavi nismo spraševali po njihovih izkušnjah z učenjem SJ2. 254 Slovenščina 2.0, 2024 (2) | Razprave Tabela 8: Deset najpogostnejših enobesednih veznikov, ki uvajajo za argumentativno besedi- lo tipična pomenska razmerja v TEKST-SJ2 Veznik35 Absolutna pogostnost Relativna pogostnost (RF), preračunana na 1000 pojavnic pa 41 3,0962 ker 38 2,8697 ampak 29 2,19 saj 17 1,2838 vendar 11 0,8307 oziroma 8 0,6041 namreč 6 0,4531 zato 6 0,4531 čeprav 5 0,3776 a 3 0,2265 Tabela 9: Deset najpogostnejših enobesednih veznikov, ki uvajajo za argumentativno besedi- lo tipična pomenska razmerja v TEKST-SJ1 Veznik Absolutna pogostnost Relativna pogostnost (RF), preračunana na 1000 pojavnic pa 54 7,8867 saj 21 3,067 ker 13 1,8986 vendar 12 1,7526 zato 9 1,3144 namreč 4 0,5842 ampak 3 0,4381 a 2 0,2921 temveč 1 0,146 oziroma 1 0,146 35 V Tabelah 8 in 9 so navedeni tisti vezniki, ki tipično uvajajo vzročno (ker), posledično (zato), pojasnjevalno (saj, namreč, oziroma), protivno (ampak, vendar, temveč, pa, a) in dopustno (čeprav) razmerje (gl. Tabelo 5). Številni vezniki so večfunkcijski (Toporišič, 2000, str. 434) in uvajajo različna pomenska razmerja oziroma v povedi prevzemajo tudi druge, nevezniške vlo- ge. V Tabelah 8 in 9 so taki predvsem pa, oziroma in a. Ročni pregled sicer pokaže, da veznik a v primerih v TEKST-SJ1 in TEKST-SJ2 nastopa v protivni funkciji, oziroma pa v TEKST-SJ1 v funkciji pojasnjevanja, medtem ko v TEKST-SJ2 v treh primerih izraža navajanje različnih možnosti. 255 Vezniki v argumentativnih besedilih govorcev slovenščine kot drugega jezika na ravni B2 SEJO in govorcev slovenščine kot prvega jezika Tabela 10: Rezultati – primerjava pogostnosti izbranih veznikov v TEKST-SJ2 glede na TEKST-SJ1: absolutne vrednosti in relativna pogostnost (RF), preračunana na 1000 pojavnic TEKST-SJ2 TEKST-SJ1 Veznik Absolutna pogostnost RF na 1000 pojavnic Absolutna pogostnost RF na 1000 pojavnic RF TEKST-SJ2 glede na RF TEKST-SJ1 ker 38 2,8697 13 1,8986 +0,9711 saj 17 1,2838 21 3,067 –1,7832 ampak 29 2,19 3 0,4381 +1,7519 vendar 11 0,8307 12 1,7526 –0,9219 zato 6 0,4531 9 1,3144 –0,8613 Pri opazovanih pomenskih razmerjih govorci SJ2 uporabljajo več različnih veznikov kot govorci SJ1. Poleg navedenih v Tabeli 8 so priso- tni še kajti, temveč, vendarle, torej,36 ki pa se pojavijo manj kot trikrat, verjetno zaradi preferenc posameznega avtorja. Kljub temu je zanimi- vo, da se v TEKST-SJ1 poleg veznikov, navedenih Tabeli 9, pojavi le še kajti. Če bi se trend večje raznolikosti veznikov v TESKT-SJ2 potrdil ob povečanju korpusov in statistično bolj relevantnem številu pojavitev,37 bi ga bilo moč pripisovati sistematičnemu učenju jezika govorcev SJ2 in mogoče večjemu prizadevanju, da bi se izkazali z raznovrstnostjo jezi- kovnih sredstev, ker gre za besedila, napisana v izpitni situaciji. 5.3 Pogostnost izbranih večbesednih veznikov in nekaterih izbranih povezovalcev Nazadnje so bila v korpusih opravljena še poizvedovanja po posame- znih vnaprej določenih večbesednih veznikih, ki izražajo opazovana pomenska razmerja. Med njimi sem na podlagi obravnave v učbenikih SDTJ (Tabela 5) preverila pojavljanje kljub temu da, namesto da, to se pravi, samo da, le da, tako da ter in sicer. Prvih pet se ni pojavilo v 36 Pojavi se tudi veznik tako, vendar v funkciji naštevanja oziroma dodajanja informacij: tako – kot. 37 Pojavitve obravnavanih veznikov bi bilo mogoče preveriti v podobnih korpusih, ki zbirajo be- sedila učečih se neprofesionalnih piscev, npr. v korpusu učenja slovenščine kot neprvega jezika KOST (Stritar Kučuk idr., 2023) ali v korpusu šolskih pisnih izdelkov Šolar (Arhar Holdt idr., 2022), vendar pri teh dveh korpusih ne gre za primerljivo starostno skupino, poleg tega pa, kot že omenjeno, pri korpusu KOST nimamo podatka o stopnji znanja po SEJO. 256 Slovenščina 2.0, 2024 (2) | Razprave nobenem od korpusov.38 Tako da se v TEKST-SJ2 pojavi enkrat (primer 7), v TEKST-SJ1 pa trikrat, medtem ko se in sicer v TEKST-SJ2 pojavi štirikrat (RF = 0,3021), v TEKST-SJ1 pa dvakrat (RF = 0,2921). (7) Blizu je že park, ampak nova zelena površina bi lahko povezala oba parka v edino oazo okrog blokov, tako da bi nas obdala z naravo sredi mesta. Preverjani kompleksnejši večbesedni vezniki, ki se v učbenikih SDTJ obravnavajo na višjih ravneh, so v obeh korpusih torej redki (mo- goče bi se ob večjih korpusih pojavljali pogosteje). Ob ročnem pregledu besedil korpusa TEKST-SJ1 pa sem opazila nekatere besedilne povezovalce, ki izražajo za argumentacijo tipična pomenska razmerja bodisi med stavki bodisi med povedmi oziroma večjimi deli besedila. Zdi se, da gre za jezikovna sredstva, ki pomen- sko razmerje »opišejo«. Preverila sem, kako se trije tovrstni povezo- valci: posledično, zaradi tega in na primer pojavljajo v obeh korpusih. V TEKST-SJ1 je zelo pogost členkovni povezovalec posledično, pojavi se desetkrat (RF = 1,4604) in je po pogostnosti primerljiv z zato. Ta povezovalec se pojavi tudi v TEKST-SJ2 (primer 8), vendar manjkrat, le štirikrat, in ima precej nižjo relativno pogostnost (RF = 0,3021). (8) Zagovorniki zagovarjajo da podjetja dovolio živali na delovnem mestu, ker im pozitivno vpliva na zdravje, zmanjša stres in izboljša od- nose med zaposlenimi. Posledično mislijo da im to izboljša produktiv- nost na delu. Čeprav imata povezovalna zaradi tega in na primer v TEKST-SJ2 nekoliko več pojavitev, pa sta po relativni pogostnosti v obeh korpusih približno enako zastopana. Prvi se v TEKST-SJ2 pojavi šestkrat (RF = 0,4531), v TEKST-SJ1 trikrat (RF = 0,4381). Zveza na primer, ki v bese- dilu uvaja ponazoritev, pa ima v TEKST-SJ2 pet pojavitev (RF = 0,3776), v TEKST-SJ1 pa štiri (RF = 0,5842). V povezavi s temi opažanji bi bila zanimiva nadaljnja analiza drugih besedilnih povezovalcev in metabe- sedilnih označevalcev, ki imajo funkcijo povezovanja in organizacije be- sedila. Bi pa morala takšna analiza temeljiti na ročnem označevanju besedil, zagotovo pa bi bilo treba tudi povečati oba korpusa. 38 Enkrat se v TEKST-SJ2 pojavi zveza to pomeni da. 257 Vezniki v argumentativnih besedilih govorcev slovenščine kot drugega jezika na ravni B2 SEJO in govorcev slovenščine kot prvega jezika Tabela 11: Klasifikacija napak s primeri in predlogi popravkov Kategorija napake Primer iz TEKST-SJ239 Neustrezna raba Predlog popravka 1 Veliko se od njih lahko naučimo kako doma, tako tudi v službi. Veliko se od njih lahko naučimo tako doma kot v službi. 2 Od tega imamo že zbranih 10.000 evrov. Zato vam tudi pišem, ker vas prosimo za še dodatnih 20.000 evrov iz občinske blagajne. Od tega imamo že zbranih 10.000 evrov. Zato vam tudi pišem, da bi vas prosi[li] za še dodatnih 20.000 evrov iz občinske blagajne. 3 Ravno tako, odrasle osebe potrebujejo park v okolici. Današnje življenje je hit- rejše kot nekdaj. Veliko časa preživimo v službi. Potrebujemo park za sprehode ali druženje s prijatelji. Ravno tako, odrasle osebe potrebujejo park v okolici, saj je današnje življenje hitrejše kot nekdaj. Veliko časa preživi- mo v službi, zato potrebujemo park za sprehode ali druženje s prijatelji. 4 S priključkom na avtocesto je naša majhna vasica postala zelo prometna. Namreč, veliko domačinov, ljudi iz dru- gih občin in tudi turistov se vsak dan pelje po glavni cesti mimo šole, vrtca in otroških igral. S priključkom na avtocesto je naša majhna vasica postala zelo prometna. Veliko domačinov, ljudi iz drugih občin in tudi turistov se namreč vsak dan pelje po glavni cesti mimo šole, vrtca in otroških igral. 5 Tako na ene vplivajo zelo pozitivno in sproščujoče, ter so tisti ljudje vedno obkroženi z živalmi. Tako na ene vplivajo zelo pozitivno in sproščujoče. [Ti] ljudje so vedno obkro- ženi z živalmi. 5.4 Primeri napak pri rabi veznikov v besedilih govorcev SJ2 Kvalitativna analiza napak je bila izvedena na manjšem vzorcu na- ključno izbranih besedil, zato v naslednjih primerih prikazujem po- samezne tipične pojavitve brez podatka o pogostnosti teh primerov v celotnem korpusu TEKST-SJ2. Kljub temu je treba poudariti, da nji- hova pogostnost v besedilih, ki dosegajo raven B2, ni velika.40 Obli- kovana je bila naslednja klasifikacija napak: 1) neslovenski (oziroma strukturno neustrezen) veznik; 2) neustrezen slovenski veznik – gle- de na pomensko, logično razmerje (lahko tudi napačno vzpostavljena referenca); 3) izpust veznika – predvidoma zaradi omejenosti nabo- ra veznikov, ki jih pozna avtor; to lahko vodi do manj natančnega iz- ražanja, nezmožnosti smiselnega razvitja argumenta; 4) neustrezno mesto veznika v strukturi; 5) odvečen veznik ali kopičenje veznikov – predvidoma v težnji po večji eksplicitnosti povezanosti idej, kar ima 39 Pri napakah se je treba zavedati omejitve pridobljenih primerov glede na to, da je bila velika večina avtorjev besedil slovanskih govorcev. 40 Zanimiva bi bila tudi primerjava z napakami pri rabi veznikov v besedilih govorcev SJ1. 258 Slovenščina 2.0, 2024 (2) | Razprave običajno za posledico dolge in težje razumljive povedi. V nadaljevanju (Tabela 11) navajam konkretne primere neustrezne rabe in predloge popravkov, pri čemer je treba poudariti, da gre pri tem do neke mere za subjektivne odločitve. 6 Sklep Pisanje v neprvem jeziku je za večino govorcev zahtevna jezikovna dejav- nost. To kažejo tudi rezultati izpitov iz znanja slovenščine, kjer udeleženci pri pisanju praviloma dosegajo slabše rezultate kot pri drugih delih izpita (gl. Letno poročilo CSDTJ, 2022). Razloge za to lahko na eni strani išče- mo v kompleksnosti te dejavnosti, na drugi strani pa tudi v pomanjkanju izkušenj oziroma v siceršnjih pisnih praksah, ki pa so med drugim odvi- sne od sporazumevalnih potreb govorcev. Zdi se, da odrasli govorci, če tega od njih ne zahteva delo, pišejo razmeroma malo, kar velja za pisanje v prvem kot tudi v drugih jezikih (gl. opombo 7 in pogl. 2.1). Prispevek se osredotoča na argumentativna besedila govorcev SJ2, katerih pisno zmožnost lahko glede na rezultat na izpitu iz znanja slovenščine umestimo na raven B2 SEJO. Prikazana sta nabor vezni- kov ter pogostnost njihovega pojavljanja v teh besedilih v primerjavi z besedili govorcev SJ1. Analiza dveh manjših pilotnih korpusov, zgra- jenih za namene tega prispevka, pokaže, da je pogostnost veznikov v besedilih govorcev SJ2 manjša kot v besedilih govorcev SJ1, vendar je nabor veznikov v besedilih govorcev SJ2 nekoliko bolj raznolik. Pred- postavka, da govorci SJ1 veznike uporabljajo manj pogosto, a so ti bolj raznoliki kot v besedilih govorcev SJ2, se torej ni potrdila. Pri pisnem izražanju protivnosti ter vzročnosti in pojasnjevanja dajejo govorci SJ2 prednost nekaterim drugim veznikom kot govorci SJ1, in sicer tistim, ki se pri učenju obravnavajo na nižjih stopnjah. Dodatna poizvedovanja v korpusih po vnaprej izbranih kompleksnejših veznikih, ki jih učbeniki SDTJ obravnavajo na višjih ravneh, pa so pokazala, da govorci SJ2 in govorci SJ1 takih veznikov pri pisanju ne uporabljajo pogosto. Te ugo- tovitve potrjujejo, kako pomembno je, da ocenjevalci pri ocenjevanju nimajo predstave o »idealnem besedilu«, in prav to je namen njihovega umerjanja ob besedilu, ki je ravno še sprejemljivo za določeno raven.41 41 O konceptu sprejemljivega govorca gl. Ferbežar, 2019, str. 88. 259 Vezniki v argumentativnih besedilih govorcev slovenščine kot drugega jezika na ravni B2 SEJO in govorcev slovenščine kot prvega jezika Prav tako je smiseln ponovni premislek, ali se kategoriji koheren- tnosti pri ocenjevanju upravičeno pripisuje tolikšno težo ali bi se bilo vendarle pomembneje še bolj osredotočiti na vsebinsko učinkovitost besedila in uspešnost pri doseganju sporočilnega namena. Koheren- tnost je tista ocenjevana kategorija, pri kateri imajo ocenjevalci najbolj različna pričakovanja. Kljub njihovi usposobljenosti in umerjenosti pri ocenjevanju največkrat prihaja do razhajanj. Ocenjevalci – kot kaže – pri povezanosti besedila pričakujejo precejšnjo eksplicitnost, k čemur jih usmerjajo tudi sami opisniki v ocenjevalni lestvici, ki v skladu s SEJO izpostavljajo predvsem eksplicitna sredstva povezovanja. Nakazuje se tudi vprašanje glede poučevanja in učenja veznikov v kontekstu SJ2. Rezultati analize, ki kažejo razlike v rabi veznikov v zapisanih besedilih govorcev slovenščine kot J2 in J1, lahko okrepijo zavedanje o pomenu (pogostejše) obravnave teh jezikovnih sredstev pri pouku SJ2 in predvsem pomagajo pri premisleku, katere veznike in kdaj (na katerih ravneh) je smiselno vključevati v pouk. Vendar pa pri izpeljavi vsakršnih zaključkov kaže upoštevati omeji- tve tovrstne analize veznikov. Ker imajo številni med njimi različne po- menske funkcije, bi nadaljnje raziskovanje – ob ustrezni nadgradnji in razširitvi obeh korpusov – zato zahtevalo več ročnega pregledovanja. Poleg osredotočenosti na enobesedne veznike bi bilo pomembno na- meniti pozornost drugim besedilnim povezovalcem in metabesedilnim sredstvom. Ugotovitve pa bi bilo za širši kontekst smiselno primerjati še z drugimi obstoječimi korpusi, na primer s korpusoma KOST in Šolar. Zahvala Zahvaljujem se vsem, ki so mi pomagali pri zbiranju besedil, še posebej vsem tistim, ki so besedila napisali. Posebna zahvala urednikoma, doc. dr. Ini Ferbežar in lekt. Mateju Klemenu, ki sta mi pri raziskavi pomaga- la z dragocenimi nasveti, ter recenzentoma za natančno branje prispev- ka in pomembne dodatne usmeritve. 260 Slovenščina 2.0, 2024 (2) | Razprave Literatura Arhar, Š. (2006). Gradnja specializiranega korpusa. Jezik in slo- vstvo, 51(1), 53–67. Dostopno prek https://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:doc-RIOUCLYG Arhar Holdt, Š. (2018). Korpusni pristop k skladnji računalniško posredova- ne slovenščine. V D. Fišer (ur.), Viri, orodja in metode za analizo spletne slovenščine (str. 228–252). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fa- kultete. Dostopno prek https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/ catalog/view/111/203/2410-1 Arhar Holdt, Š. idr. (2022). Developmental corpus Šolar 3.0, Slovenian langua- ge resource repository CLARIN.SI, http://hdl.handle.net/11356/1589 Balažic Bulc, T. (2010). Pozicija konektorjev v makrostrukturi znanstvenega članka. V Š. Vintar (ur.), Slovenske korpusne raziskave (str. 54–71). Lju- bljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Dostopno prek https:// ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/view/30/81/847 Balažic Bulc, T., & Gorjanc, V. (2009). Corpus tagging of connectors: the case of Slovenian and Croation academic discourse. V M. Mahlberg, V. Gon- zález-Díaz & Catherine Smith (ur.), Proceedings of the Corpus Linguistics Conference CL2009 (str. 1–11). Liverpool: University of Liverpool. Dosto- pno prek ucrel.lancs.ac.uk/publications/cl2009/363_FullPaper.doc Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. (2022). Letno poročilo 2022. Do- stopno prek https://centerslo.si/knjige/letna-porocila/ Dobrovoljc, K. (2018). Raba tipično govorjenih diskurznih označevalcev na spletu. Slavistična revija, 66(4), 497–513. Dostopno prek https://srl.si/ ojs/srl/article/view/2018-4-1-6 Durrant, P., Brenchley, M., & McCallum, L. (2021). Understanding Development and Proficiency in Writing. Quantitative Corpus Linguistic Approaches. Cambridge University Press. Ferbežar, I. (1999). Merjenje in merljivost v jeziku (Na stičišču jezikoslovja in psihologije: nekaj razmislekov). Slavistična revija, 47(4), 417–436. Do- stopno prek https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1GCNII7 Ferbežar, I. (2012). Razumevanje in razumljivost besedil. Ljubljana: Znanstve- na založba Filozofske fakultete. Ferbežar, I. (2019). Kakovost v jezikovnem testiranju: misija nemogoče? Je- zik in slovstvo, 64(3–4), 83–94. Dostopno prek https://journals.uni-lj.si/ jezikinslovstvo/article/view/17835/15146 Ferbežar, I. (2022). Uvodnik. V N. Pirih Svetina & I. Ferbežar (ur.), Simpozij Ob- dobja 41: Na stičišču svetov: slovenščina kot drugi in tuji jezik (str. 9–10). 261 Vezniki v argumentativnih besedilih govorcev slovenščine kot drugega jezika na ravni B2 SEJO in govorcev slovenščine kot prvega jezika Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. Dostopno prek https://centerslo. si/wp-content/uploads/2022/11/Uvodnik_Obdobja-41.pdf Ferbežar, I. & Eniko, M. (2022). »Lah blatschem gotovina?«: jezikovni profil upo- rabnika slovenščine na najnižji ravni. V N. Pirih Svetina & I. Ferbežar (ur.), Simpozij Obdobja 41: Na stičišču svetov: slovenščina kot drugi in tuji jezik (str. 99–108). Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. Dostopno prek cen- terslo.si/wp-content/uploads/2022/11/Ferbezar-Eniko_Obdobja-41.pdf Galbraith, D., & Vedder, I. (2019). Methodological advances in investigating L2 writing processes. Challenges and perspectives. Studies in Second Language Acquisition 41 (Special Issue 3), 633–645. doi: 10.1017/ S0272263119000366 Gantar, P., Bon, M., Gapsa, M., & Arhat Holdt, Š. (2023). Šolar-Eval: evalvacij- ska množica za strojno popravljanje jezikovnih napak v slovenskih besedi- lih. Jezik in slovstvo, 68(4), 89–108. Dostopno prek https://journals.uni-lj. si/jezikinslovstvo/article/view/16577 Gorjanc, V. (1998). Konektorji v slovničnem opisu znanstvenega besedila. Slavistična revija, 46(4), 367–387. Dostopno prek https://www.dlib.si/ details/URN:NBN:SI:DOC-JLVEJRHF Gorjanc, V. (2005). Uvod v korpusno jezikoslovje. Domžale: Izolit. Hirci, N., & Mikolič Južnič, M. (2014). Korpusna raziskava rabe vzročnih in po- jasnjevalnih povezovalcev v prevodih iz angleščine in italijanščine. V A. Pisanski Peterlin & M. Schlamberger Brezar (ur.), Prevodoslovno usmer- jene kontrastivne študije (str. 150–170). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Dostopno prek https://ebooks. uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/19/56/592?inline=1 Jerman, T., Murn, K., & Jugović, T. (2023). Mozaik slovenščine. Učbenik za uče- nje slovenščine kot drugega in tujega jezika. Ljubljana: Založba Univerze. Klemen, M., Arhar Holdt, Š., & Pollak, S. (2022a). Core vocabulary for Sloveni- an as L2 1.0, Slovenian language resource repository CLARIN.SI, http:// hdl.handle.net/11356/1697 Klemen, M., Arhar Holdt, Š., Pollak, S., Kosem, I., Huber, D., & Lutar, M. (2022b). Korpus učbenikov za učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika. V N. Pirih Svetina & I. Ferbežar (ur.), Simpozij Obdobja 41: Na stičišču svetov: slovenščina kot drugi in tuji jezik (str. 165–174). Ljubljana: Založba Uni- verze v Ljubljani. Dostopno prek https://centerslo.si/simpozij-obdobja/ zborniki/obdobja-41/ Liberšar, P., Petric Lasnik, I., Pirih Svetina, N., & Ponikvar, A. (2020). Naprej pa v slovenščini. Učbenik za nadaljevalce na tečajih slovenščine kot drugega ali tujega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 262 Slovenščina 2.0, 2024 (2) | Razprave Lojk, M., & Kosi, M. (2022). Problematika rabe veznika pa v protivnem priredju pri pouku slovenščine kot tujega jezika. V N. Pirih Svetina & I. Ferbežar (ur.), Simpozij Obdobja 41: Na stičišču svetov: slovenščina kot drugi in tuji jezik (str. 221–229). Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. Dostopno prek https:// centerslo.si/wp-content/uploads/2022/11/Lojk-Kosi_Obdobja-41.pdf Lutar, M. (2017). Učbeniki Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik in Skupni evropski jezikovni okvir. Stephanos, 3, 45–53. Lutar, M. (2022). Učbeniki za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega je- zika. V S. Pulko & M. Zemljak Jontes (ur.), Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju (str. 186–197). Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzite- tna založba. Dostopno prek https://press.um.si/index.php/ump/catalog/ view/740/1022/2705 Markovič, A., Halužan, V., Pezdirc Bartol, M., Škapin, D., & Vuga, G. (2002). S slovenščino nimam težav. Učbenik za kratke tečaje slovenščine. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filo- zofske fakultete. Markovič, A., Stritar Kučuk, M., Jerman, T., & Pisek, S. (2013). Slovenska be- seda v živo 1a. Učbenik za začetni tečaj slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Markovič, A., Stritar Kučuk, M., Jerman, T., & Pisek, S. (2015). Slovenska be- seda v živo 1b. Učbenik za začetni tečaj slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Markovič, A., Škapin, D., Knez, M., & Šoba, N. (2012). Slovenska beseda v živo 2. Učbenik za nadaljevalni tečaj slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Markovič, A., Knez, M., Šoba, N., & Stritar Kučuk, M. (2009a). Slovenska beseda v živo 3a. Učbenik za izpopolnjevalni tečaj slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Markovič, A., Knez, M., Šoba, N., & Stritar Kučuk, M. (2009b). Slovenska be- seda v živo 3b. Učbenik za izpopolnjevalni tečaj slovenščine kot drugega/ tujega jezika. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete. Petric Lasnik, I. (2004). Besediloslovna primerjava pisne produkcije tujih in rojenih govorcev slovenščine. Jezik in slovstvo, 49(3–4), 133–144. Dosto- pno prek https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-52WDRB4Z Petric Lasnik, I., Pirih Svetina, N., & Ponikvar, A. (2019). Gremo naprej. Učbenik za nadaljevalce na tečajih slovenščine kot drugega ali tujega jezika. Lju- bljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 263 Vezniki v argumentativnih besedilih govorcev slovenščine kot drugega jezika na ravni B2 SEJO in govorcev slovenščine kot prvega jezika Petric Lasnik, I., Pirih Svetina, N., & Ponikvar, A. (2023). A, B, C … 1, 2, 3, gre- mo. Učbenik za začetnike na kratkih tečajih slovenščine kot drugega ali tujega jezika. Ljubljana : Založba Univerze. Péry-Woodley, M.-P. (1991). Writing in L1 and L2: analysing and evaluating learners‘ texts. Language Teaching, 24(2), 69–83. Pirih Svetina, N. (2023). Kako da … oziroma kako naj to povem? V M. Smolej & M. Schlamberger Brezar (ur.), Prispevki k preučevanju slovenske skladnje (str. 199–214). Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. Dostopno prek https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/view/421/764/8502 Pisanski Peterlin, A. (2007). Raziskave metabesedilnosti v uporabnem jeziko- slovju: pregled področja in predstavitev raziskovalnega dela za slovenšči- no. Jezik in slovstvo, 52(3–4), 8–19. Dostopno prek https://journals.uni-lj. si/jezikinslovstvo/article/view/17400/14711 Pollak, S., Arhar Holdt, Š., Krek, S., & Robnik-Šikonja, M. (2020). Reference List of Slovene Frequent Common Words, Slovenian language resource reposi- tory CLARIN.SI, http://hdl.handle.net/11356/1346 Schlamberger Brezar, M. (2007). Vloga povezovalcev v govorjenem diskurzu. Jezik in slovstvo, 52(3–4), 21–32. Dostopno prek https://www.dlib.si/ details/URN:NBN:SI:doc-A1VKVAWD SEJO = Svet Evrope. (2011). Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, po- učevanje, ocenjevanje. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Dostopno prek https://centerslo.si/knjige/ucbeniki-in-prirocniki/ prirocniki-in-ucno-gradivo/skupni-evropski-jezikovni-okvir/ SEJO, Dodatek = Svet Evrope. (2023). Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, po- učevanje, ocenjevanje. Dodatek. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Dostopno prek https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2023/05/SEJO.pdf SDJT = Slovenščina kot drugi in tuji jezik: Izobraževalni program za od rasle. (2020). Dostopno prek https://centerslo.si/knjige/ucbeniki-in-prirocniki/ prirocniki-in-ucno-gradivo/slovenscina-kot-drugi-in-tuji-jezik Smolej, M. (2004). Členki kot besedilni povezovalci. Jezik in slovstvo, 49(5), 45–57. Stritar Kučuk, M. (2022). KOST med korpusi usvajanja tujega jezika. V N. Pirih Svetina & I. Ferbežar (ur.), Simpozij Obdobja 41: Na stičišču svetov: slo- venščina kot drugi in tuji jezik (str. 323–334). Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. Stritar Kučuk, M. (2023a). Prvi korpus slovenščine kot tujega jezika KOST 1.0. V Š. Arhar Holdt, S. Krek (ur.), Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (str. 93–117). Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. 264 Slovenščina 2.0, 2024 (2) | Razprave Stritar Kučuk, M. (2023b). Neizbežno spodbudna ovira: vpliv strojnega preva- janja na pisno produkcijo v slovenščini kot drugem jeziku. V M. Leskovec & I. Samide (ur.), Z jeziki danes za jutri: aktualni izzivi poučevanja jezikov, literatur in kultur: zbornik povzetkov prispevkov konference (str. 66). Lju- bljana: Založba Univerze. Stritar Kučuk, M., Šter, H., Pisek, S., Petric Lasnik, I., Kete Matičič, J., Pirih Sve- tina, N., Preglau, D., ..., & Erjavec, T. (2023). Slovene learner corpus KOST 1.0, Slovenian language resource repository CLARIN.SI, http://hdl.han- dle.net/11356/1753 Toporišič, J. (2000). Slovenska slovnica. Četrta, prenovljena in razširjena izda- ja. Maribor: Obzorja. Verdonik, D., Žgank, A., & Pisanski Peterlin, A. (2007a). Diskurzni označevalci v dveh pogovornih žanrih. Jezik in slovstvo, 52(6), 19–33. Dostopno prek https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IS0IQFCA Verdonik, D., Rojc, M., & Stabej, M. (2007b). Annotating discourse markers in spontaneous speech corpora on an example for the Slovenian langua- ge. Language resources and evaluation, 41(2), 147–180. Dostopno prek https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=25964 Žagar, I. Ž., & Schalmberger Brezar, M. (2009). Argumentacija v jeziku. Ljublja- na: Pedagoški inštitut (Digitalna knjižnica, Dissertationes 4). Dostopno prek https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJRLT304 265 Vezniki v argumentativnih besedilih govorcev slovenščine kot drugega jezika na ravni B2 SEJO in govorcev slovenščine kot prvega jezika Conjunctions in argumentative texts of speakers of Slovene as a second language at B2 level of CEFR and first language speakers of Slovene Writing is a complex linguistic activity, dependent on numerous factors, both in the first language (L1) and, predictably, even more so in the second language (L2). The Slovene language exams show how challenging it is for users of Slo- vene as an L2 to write comprehensible texts that achieve their communicative purpose. Success in the writing sub-test is generally lower than in the other three sub-tests (see annual reports of the Centre for Slovene as a Second and Foreign Language, e.g. 2022). In this paper, I focus on the written texts of users of Slovene as an L2, who, in this subtest at the Slovene language proficiency exam at the intermediate level, achieved the B2 CEFR level. This means that they are capable of producing comprehensible, coherent texts on a variety of topics from familiar fields and developing a particular argument (Slovenščina kot drugi in tuji jezik, 2020, pp. 16, 18). In the texts written for the exam task, which requires an argumentative stance on a selected topic, I was interested in conjunctions as cohesive devices, specifically those that express semantic relationships crucial for argument development. The aim of the paper was to examine which conjunctions appear more frequently in the written produc- tions of speakers of Slovene as an L2 and to compare the findings with texts by speakers of Slovene as an L1 (non-professional writers) that were written for the same task and were collected for the purposes of this paper. The first part of the paper provides a brief reflection on writing in L2, fol- lowed by an introduction to the Slovene language proficiency exam at the in- termediate level, focusing mainly on the writing task and the rating criteria. It highlights the challenges of rating the coherence of texts. The second part describes the construction of both pilot corpora: TEKST-SJ2, which includes argumentative texts written by speakers of Slovene as an L2 at the exam, and TEKST-SJ1, which contains texts by speakers of Slovene as an L1 that were written for the same task as the texts in TEKST-SJ2. The final part presents the results of an automatic corpus analysis of conjunctions and highlights the limitations of this type of analysis. The analysis showed that speakers of Slo- vene as an L2 prefer some conjunctions over others when expressing adver- sity, causality, and explanation, compared to speakers of Slovene as an L1. Additional, pre-determined inquiries in both corpora also showed that both speakers of Slovene as an L2 and L1 rarely use some more complex conjunc- tions which textbooks for Slovene as a second and foreign language place at higher levels of Slovene language proficiency. It is important to note that due 266 Slovenščina 2.0, 2024 (2) | Razprave to the limitations of such an automatic corpus analysis of conjunctions, many of which can express different semantic relationships between parts of the text and often have complex structures, I focused primarily on one-word, se- mantically unambiguous conjunctions. The findings of the analysis can be valuable, especially in rating texts writ- ten by speakers of Slovene as an L2. They confirm how important it is for raters not to have the idea of “ideal text” in mind when rating, and this is what we aim to achieve by calibrating raters with a text that is minimally acceptable at the B2 level. It is also worth reconsidering whether the category of coher- ence is justifiably given such weight in rating, or whether it might be more important to focus even more on content effectiveness and success in achiev- ing the communicative purpose. Coherence is the rated category where raters have the most divergent expectations. Despite their expertise and calibration, disagreements often arise. It seems that raters expect significant explicitness in text cohesion, which is also guided by the descriptors in the rating scale that, in line with the CEFR, primarily emphasize explicit means of linking. The findings about the presence of conjunctions, complemented by a qualitative analysis of errors in the use of conjunctions, can also be helpful in teaching and learning to write in Slovene as an L2. Keywords: Slovene as a second language, written production, cohesion, con- junction, corpora 267 Vezniki v argumentativnih besedilih govorcev slovenščine kot drugega jezika na ravni B2 SEJO in govorcev slovenščine kot prvega jezika Priloga 1 Naloga Izberite eno od obeh možnosti: 1) Praktično besedilo Pismo županu: predlog za nov projekt v kraju ali 2) Esej Ali naj podjetja dovolijo živali na delovnem mestu ali ne? Izberite eno od možnosti in ob njej napišite besedilo po navodilih (na naslednji strani). Napišite besedilo, dolgo od 220 do 250 besed. Pri pisanju bodite pozorni na: – upoštevanje vsebine in izpolnitev naloge (komentiranje, izražanje mnenja in utemeljevanje), – besedni zaklad, – jezikovno pravilnost, – povezanost besedila v celoto. Ne prepisujte iz navodil. 268 Slovenščina 2.0, 2024 (2) | Razprave 1) Praktično besedilo Pismo županu: predlog za nov projekt v kraju Situacija: Prebivalci vašega kraja imate idejo za nov projekt (na primer kolesar- sko stezo, igrišče, park ali kaj podobnega). Možne ovire: – financiranje projekta, – ustrezna lokacija. Vaši argumenti: – naraščanje števila prebivalcev, – večja kakovost življenja. Napišite pismo županu. V njem nagovorite župana. Napišite, kaj pogrešate v kraju, in predlagajte nov projekt. Predstavite ovire pri projektu in ponudite rešitve ter razložite, zakaj je projekt nujen. Pismo ustrezno zaključite. 2) Esej Ali naj podjetja dovolijo živali na delovnem mestu ali ne? DA: Živali na delovnem mestu pri zaposlenih zmanjšujejo stres in s tem pozitivno vplivajo na njihovo zdravje. Žival v rutinsko delo vnese spremembe, odnosi med zaposlenimi se izboljšajo ... Vse to vodi tudi k večji produktivnosti. NE: Nekateri ljudje ne marajo živali in pri delu bi jih lahko motile ali jim celo zbujale strah, možne pa so tudi alergije. Če bi vsak pripeljal svojo žival, bi se zaposleni ukvarjali samo še z živalmi, ne pa z delom. Napišite esej. Kaj mislite o teh argumentih? Napišite svoje mnenje. Esej ustrezno začnite in zaključite.