KOPER. — 6. DECEMBRA 1957 POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 'SO din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 am. dolarja. Bančni račun 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Kopera prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. LETO VI. — ŠTEV. 49 RADOSTNO RAZPOLOŽENJE NA PROSLAVAH DNEVA REPUBLIKE Kakor vsako leto, so tudi letos prebivalci koprskega okraja nadvse slavnostno proslavili Dan republike. Razen osrednjih proslav v središčih občin so bile prireditve v počastitev 29. novembra tudi v manjših krajih in v večini gospodarskih organizacij ter ustanov. Lep jubilej Navadili smo se na naše intenzivno življenje in se razvadili tako, da mislimo, da se mora v naših pogojih dela in ustvarjanja v petih letih že izredno veliko zgoditi. Kljub temu pa je te dni presenetil zavidljiv napredek in razvoj, ki ga je dosegla v petih letih svojega obstoja mlada tovarna igrač in kovinskih izdelkov MEHANOTEI-INIKA v Izoli. Kolektiv tovarne je za petletnico obstoja priredil vzorno . urejeno razstavo, ki prikazuje rojstvo, rast in razvoj in končne uspehe mlade tovarne, ki s svojo proizvodnjo že občutno posega zlasti na domači trg, pa tudi v tujini se že uveljavljajo njeni izdelki. V skromnih razmerah je bilo leta 1953 osnovano v Izoli majhno, bolj obrtniško kot industrijsko, podjetje za izdelovanje mehaničnih in drugih igrač za naše otroke. Teh je na našem trgu tedaj zelo primanjkovalo in v kolikor so sploh bile, so bile slabe kakovosti. Podjetje se je v V Kopru je na večer pred praznikom v nabito polni gledališki dvorani govoril o pomenu našega največjega državnega praznika podpredsednik OLO Koper Franc Klobučar, nato pa je sledila akademija z glasbenimi in recitacijskimi točkami, ki so jih izvajali pevski zbor primor- UPRAVlCENCEM DO OBMEJNIH PROPUSTNIC PO VIDEM-SKEM SPORAZUMU Stalna jugoslovansko-italijan-slca mešana komisija je na svojem zasedanju od 15. do 19. oktobra 1957 sprejela naslednje sklepe: 1. Propustuice Videmskega sporazuma bodo po 1. januarju 1958 izdajane z veljavnostjo 12 mesecev. 2. Koristniki teh propustnic bodo smeli potovati po vsem področji sosednje države, ki meji na nodročje njihovega stalnega preb nliš;a. Za obeduje področje velja: a) Koprskemu področju področje Tr ta, , b) l .ijskemu področju področje Trsta, c) področju Nove Gorice področje Stare Gorice in Vidma, in d) področju Kranja področje Vidma. Na posebno prošnjo bodo upravičenci do propustnic VS Ie-tc lahko dobili tudi za potovanje po celotnem področju, določenem z Vsdernskim sporazumom. 3. Imetniki propustnic bodo smeli potovati na sosednje področje preko kateregakoli obmejnega prehoda, vrniti pa se bodo raorali obvezno na istem mestu, preko katerega so potovali na sosednje področje. 1. Po 1. januarju 1958 bodo proiHistnice VS opremljene s fo-(Nad al je vanje na 2. strani) komercialnem pogledu začelo pojavljati na trgu pravzaprav šele v letih 1954/55 — v času, ko so sorodna jugoslovanska podjetja že začela dajati na trg svoje proizvode. Vendar pa je naša izolan-ska tovarna kmalu vse prekosila s kakovostjo, posebno pa ličnostjo svojih izdelkov. Zdaj ima mlada tovarna že ustaljen sloves, ki se iz dneva v dan veča, z njim pa tudi naročila in trgovske zveze. Razstava v Strelskem domu v Izoli je nazorno prikazala obiskovalcem razvojno pot tovarne od ustanovitve do danes. Prikazani so številni proizvodni procesi, posamezne delovne faze nekaterih proizvodov in mnogo, mnogo gotovih izdelkov, ki so — okusno razmeščeni — na razstavi dajali vtis pravljične dežele. Prikazano je bilo tudi delo kolektiva izven proizvodnje —- sodelovanje v delavskem upravljanju, družbenem upravljanju, v organih oblasti in množičnih organizacij, sindikalno in kulturno-prosvetno ter športno udejstvovanje, kar kaže na izredno vsestransko aktivnost vseh članov tovarniškega kolektiva. Slovesnosti ob otvoritvi razstave so se udeležili številni predstavniki javnega življenja iz Kopra in Izole. Razstavo je po otvoritvenih besedah predsednika upravnega odbora podjetja in direktorja odprl za obisk predsednik OLO Koper Albin Dujc, ki je po ogledu rastave zapisal svoje vtise v spominsko knjigo in izrazil prizadevnemu kolektivu vse svoje priznanje. rb skih študentov »Vinko Vodopi-vec« ter solisti. V Divači so prvo proslavo priredili pionirji že v popoldanskih urah, ki so po govoru šolskega upravitelja Arrnida Novaka nastopili s 60-članskim pionirskim pevskim zborom in recitatorji, nato pa je bil sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Druga, osrednja proslava je bila zvečer. Na njej je najprej spregovoril o 29. novembru član občinskega komiteja Zvezo komunistov Franc Skrlj, nato pa je zaigrala godba na piliala, zapel je moški pevski zbor, folklorna skupina TVD (Nadaljevanje na 6. strani) V četrtek, 28. novembra, so bile po vsem okraju številne proslave Dneva republike, našega največjega državnega praznika. Sled drugimi proslavami v veliki gledališki dvorani v Kopru je bil slovesen sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Slika prikazuje naše malčke, ki so popolnoma napolnili veliko dvorano, ko poslušajo program akademije. Izvajalci so bili njihovi starejši tovariši. Več o tem piše današnja Barčica, pa tudi še nekaj slik s,te prireditve laliko vidite v njej Mala vasica Kuteževo v ilirsko-bistriški občini je bila brez prave • povezave s svetom. S cesto Ilirska Bistrica — Klana je bila povezana z navadnim kolovozom, ki je bil ob deževju neprehoden, Zato je bila že dolga leta želja vaščanov, da bi nekoč imeli pošteno cesto v svet. Ko so pred nedavnim — že proti koncu meseca oktobra letos — na zboru volivcev obravnavali tudi ta problem, so se na pobudo članov SZDL in ZB kar na hitro odločili — zgradili bomo teh 290 metrov ceste in na njej dva mosta od vasi do glavne ce- Posvetovanje v Kopru V torek in sredo je bilo v Kopru redno posvetovanje vseh direktorjev Zavodov za statistiko pri okrajnih ljudskih odborih Slovenije. Udeleženci posvetovanja so v navzočnosti direktorja republiškega Zavoda za statistiko Rajlca Kiaute razpravljali o trenutni problematiki statistične službe. Po posvetovanju so si ogledali nekatere večje gospodarske organizacije v Kopru, Izoli in Piranu, gradnjo koprskega pristanišča in soline. ste že do Dneva republike, do 29. novembra 1957! Rečeno — storjeno! Na pomoč je v organizacijskem pogledu priskočil občinski odbor SZDL, pomagal je občinski ljudski odbor — in so takoj začeli z delom. Dne 25. oktobra so zapeli krampi in lopate, samokolnice in vprežni vozovi pa so prevažali material, dovažali kamenje in gramoz, les in vse drugo, kar so graditelji rabili pri delu. Graditeljev pa ni bilo malo! Nad 250 prebivalcev obeh spolov Kuteževega, Podgraj, Zabič in Trebčan je pošteno pljunilo v roke in zagrabilo za delo — v pičlem mesecu so dali 13.456 ur prostovoljnega dela v vrednosti 2,152.000 dinarjev! K temu je treba prišteti še 2528 ur prostovoljnega zidarskega dela (vrednost 537,280 din), potem 672 ur prostovoljnega prevozniškega dela z živinsko vprego (za 940.800 din) in še kamionskih prevozov za 84,000 din. Posebej pa je treba omeniti požrtvovalno in nesebično pomoč pripadnikov — vojakov, podofi-cirjev in oficirjev — inženirske enote VP 1132/3 iz Ilirske Bistrice, ki so na cesti opravili 10.890 ur prostovoljnega dela v vrednosti 1,742.400 dinarjev, ne glede na strokovno pomoč, ld so jo pri tem nudili. Sodelovanje vojaških enot in civilnega prebivalstva pri podobnih akcijah je v ilirsko-bistriški občini postalo že kar tradicionalno. Rodi pa velike uspehe! Dan pred praznikom je bila delovna obveza izpolnjena: cesta je bila dograjena, s sedem in pol metra doigim betonskim mostom vred, s 177 kubičnimi metri zidu in 120 metri nasipa, kar je bilo vse treba napraviti. Prebivalci vsega področja so se skupaj z graditelji in predstavniki občine zbrali na veselo slavje ob otvoritvi ceste, kar je bilo obenem združeno s proslavo Dneva republike. Po kratkem nagovoru je predsednik ObLO Ilirska Bistrica Anton Guštinčič prerezal trak, ki je zapiral cesto in tako novo komunikacijo predal v uporabo vaščanom. K doseženim uspehom je graditeljem in vsemu prebivalstvu čestital in jim zaželel srečen praznik tudi predstavnik JLA- podpolkovnik Adol.f Jevšnik, ki .je posebej poudaril pomen sodelovanja prebivalstva in JLA v skupnih akcijah za preobrazbo in napredek naše dežele. Po končanih slovesnostih se je razvilo veselo rajanje, hvaležni vaščani pa so še prav posebno pogostili tudi graditelj e-pripad-nike JLA, ki so jim tako nesebično pomagali pri delu. Med drugimi graditelji je treba še prav posebej omeniti organizatorja akcije Rudolfa Kalca iz Kuteževega. Gotovo ni veliko krajev pri nas, ki bi letošnji Dan republike proslavili na tako slovesen in ponosen način. Tudi v kmetijstvu kvalificiran kader Obsežno razstavo o razvoju in uspehih tovarne igrač in kovinskih izdelkov MEH AN O TEHNIK A v Izoli ob njenem petlelnem jubileju je slovesno odprl predsednik OLO Ivoper Albin Dujc, ki ga vidimo na sliki v družbi z direktorjem tovarne Nerinom Gobbom Sekretariat za šolstvo LRS je minuli teden sklical zborovanje pedagoških delavcev za pošolsko izobraževanje kmečke mladine. To zborovanje se je pričelo 26. novembra v Ljubljani in nadaljevalo naslednji dan v Ravnu nad Piranom. Po referatu ravnatelja osemletke v Ravnu Avgusta Gojkovi-ča o vzgojni problematiki v kme-tijsko-gospodarskih šolah se je razvila živahna razprava, ki je obravnavala vse probleme KGŠ. Kmetijsko-gospodarske šole so bile doslej več ali manj prepuščene samim sebi, pa čeprav je njihovo delovanje velikega splošno gospodarsko-kmetijskega pomena. Znano je tudi, da le v kmetijstvu še nimamo zakonitih predpisov za dosego kvalifikacije, medtem ko takšni predpisi že veljajo za obrt, industrijo, trgovino in za druge gospodarske stroke. Strokovno znanje posameznih kmetovalcev je nekoč rastlo le zaradi vpliva lastništvain privatniki so svoje znanje prenašali iz roda v rod. Zato ni bilo potrebno obiskovanje strokovnih šol. Danes, ko smo v dobi socializacije vasi in vlagamo velike investicije v kmetijstvo in ko se močno ter smotrno krepi socialistični sektor kmetijstva, se vse bolj postavlja zahteva po izšolanju kvalificiranega kmetijskega delavca, Tako že sedaj potrebujemo v našem okraju več kot 350 kvalificiranih kmetijskih delavcev. Trenutno deluje v koprskem okraju le nižja kmetijska šola v Ravnah pri Pivki, ki pa lahko sprejme naj-(Nadaljevanje na 2. strani) / o Delavsko upravljanje na Kitajskem Na osmem kongresu Vsekitaj-ske zveze sindikatov je bilo mnogo govora o sodelovanju delovnih množic pri upravljanju podjetij. Med drugim so poudarili, da je sistem konferenc delavskih predstavnikov po podjetjih najboljša metoda za razvijanje demokracije, za kontrolo nad upravo in za pravilno poravnavo notranjih protislovij v podjetjih. Čeprav so te konference posvetovalni organi, imajo vendar znatne pravice v obravnavanju proizvodnih, finančnih, tehničnih, socialnih in drugih problemov podjetja. Kitajci prakticirajo torej obliko delavskega upravljanja, ki se jim zdi ustrezna njihovim pogojem, Holandsko vmešavanje v Indonezijske zadeve Med I-Iolandijo in Indonezijo je nastala v začetku tedna napetost, ki jo je povzročil atentat na indonezijskega predsednika Su-kama. Nekateri znaki kažejo, da so v atentat zapleteni elementi, ki so bili v politični službi Nizozemcev, Indonezija je prekinila (Nadaljevanje s 1. strani) tografijo koristnika v velikosti 3X4 cm (enake velikosti, kot so slike v sedaj veljavnih osebnih izkaznicah). Fotografije ne smejo biti ob predložitvi prošnje za novo propustnieo VS starejše od 6 mesecev. 5. Propustnice VS brez fotografije, kakršne so v veljavi sedaj, bodo veljale še do vključno 31. avgusta 1958. / 6. Imetnikom novih propustme VS, opremljenih s fotografijami, ob prehodu meje ne bo treba več predlagati tudi osebnih izkaznic. 7. Bivanje na sosednjem področju je po 1. decembru 1957 podaljšano za 24 ur, tako da lahko traja skupaj 72 ur. GLEDE NA GORNJE SKLEPE MEŠANE KOMISIJE DAJE TAJNIŠTVO ZA NOTRANJE ZADEVE OLO KOPER NASLEDNJA NAVODILA UPRAVIČENCEM DO PROPUSTNIC VS: Upravičenci na propustnice VS, ki teh še ne posedujejo, pa bi jih hoteli imeti, morajo po 20. decembru 1957 predložiti prošnjo s fotografijo formata 3X4 cm. Na hrbtni strani slike mora biti napisan priimek in ime prosilca ter njegovi rojstni podatki. Vsi upravičenci, ki propustnice VS že posedujejo, pa ' morajo po 20. deceriibru 1957, ko predložijo dosedanjo prepustnico v obnovitev veljavnosti, le-iej priložiti svojo fotografijo velikosti 3X4 cm, ki mora imeti na hrbtni strani napisan priimek in ime prosilca in številko njegove propustnice VS. Uradi, ki bodo sprejemali propustnice ter fotografije, bodo obenem zabeležili tudi osebni opis prosilcev, zato naj upravičenci takrat prinesejo s seboj tudi svojo osebno izkaznico. Poudarjamo, da morajo biti fotografije prav velikosti 3X4 cm, ker pristoijni uradi slik drugega formata ne bodo sprejemali. Obrazce prošnje za novo propustnieo Vidcmskega sporazuma prodajajo vse trafikam prodajalne Primorske založbe LIPA. Prošnje s priloženimi fotografijami za nove propustnice VS bodo kot doslej vsak dan razen ob nedeljah sprejemale poslovalnice potovalnih uradov ADRIA in PUTNIK v Kopru, Portorožu, Kozini in Sežani ter vse postaje Ljudske milice. Mladoletniki med 12. in 16. letom starosti bodo morali v prihodnje prav tako kot polnoletni državljani vlagati prošnje za redne propustnice VS, ker potrdil o identiteti pristojni uradi ne bodo več izdajali. Iz pisarne Tajništva za notranje zadeve OLO Koper radijske in telefonske zveze z Nizozemsko, vlada v Rotterdamu pa je prepovedala svojim državljanom dostop v Indonezijo. Ozadje napetosti nam bo nekoliko bolj razumljivo, če povemo, da je Nizozemska investirala v Indoneziji za pridobivanje kavčuka, čaja, kave in palmovega olja ter v ladjedelnice in pomorski transport okrog milijardo in pol dolarjev. Hammarskjoeld v Jeruzalemu Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld se že nekaj dni mudi na uradnem obisku na Bližnjem vzhodu zaradi incidentov na Sir-sko-izraelski in jordansko-izrael-ski meji. Hammarskjoeld se je v Amanu razgovarjal z jordanskimi državniki, ki so mu obrazložili svoja stališča. Zagotovili so mu, da bo Jordanija sodelovala v komisiji OZN za nadzorstvo nad premirjem. V torek je prispel glavni tajnik OZN v Jeruzalem, kjer se je začel razgovarjati s predsednikom izraelske vlade Ben Gurionom. Tudi Madagaskar zahteva neodvisnost Nacionalistični voditelji na Madagaskarju so na svojem kongresu zahtevali ustanovitev neodvisnega Madagaskarja. Pri tem so izrazili pripravljenost, da bo »republika Madagaskar vsestransko sodelovala s Francijo«. Kakor je znano, je Francija zasegla otok pred šestdesetimi leti. Pred desetimi leti se je začelo na otoku široko gibanje za neodvisnost, ki ga je Francija z vojaško silo zatrla. Zdaj so se nacionalistični voditelji odločili za diplomatsko borbo. Razširitev upora v Španskem Maroku Iz začetne iskre v španskem Maroku je nastal plamen. Uporniške sile v Ifniji so prodrle do Atlantske obale in preprečile, da bi se izkrcalo špansko vojaštvo. Frankistične transportne eskadre so se morale umakniti na odprto morje. Obkoljene garnizije v Ifniji pa oskrbujejo Španci tako, da jim s padali iz letal, dobavljajo živež in opremo. Uporniki so razširili boje tudi na kolonijo Rio de Oro. Letošnje zasedanje Glavne skupščine OZN so po dveh in pol mesecih živahnih razprav približuje koncu. Izmed 65 točk, kolikor jih je bilo na dnevnem redu, jih bodo morali obravnavati še nekaj manj kot .10, O najvažnejših vprašanjih razpravljata Politični odbor in Odbor za ekonomska in finančna vprašanja. Politični odbor že nekaj dni pretresa alžirsko vprašanje. 2e drugo leto zapovrstjo je to pereče mednarodno vprašanje pred Združenimi narodi. Lani je Francija v znak protesta zapustila ta najvišji mednarodni forum, letos se to najbrž ne bo zgodilo. Nek- daj mogočna dežela ob Rokav-skem prelivu je danes le malo pomembna sopotnica velikih zahodnih . zaveznikov. In le-ti so prav malo naklonjeni francoskim koncepcijam v Severni Afriki, zlasti ZDA, ki si zmeraj bolj prizadevajo dobiti vpliv tudi na črnem kontinentu. Najlepši dokaz za to je ameriško pošiljanje orožja Tuniziji in obisk maroškega sultana v Washingtonu. Ne glede na to, kako se bo zaključila razprava v OZN, je treba povedati, da so zgledi za rešitev alžirske krize precej boljši kot prejšnja leta. V Franciji sami se je namreč začela močna akcija, Slovenski šolniki na Tržaškem, ki jih je sprejela v službo bivša ZVU, so zelo nezadovoljni in so tudi protestirali pri vladnem generalnem komisarju, ker vlada noče urediti njihovega položaja, leot je obljubila za vse druge uslužbence ZVU. Pred nekaj dnevi jo bila namreč v Rimu posebna delegacija sindikalne organizacije te stroke, ki je po dolgih pogajanjih končno le dosegla, da bodo urejene delovne razmere, stalež itd. vseh uslužbencev, ki jih je sprejela v službo bivša Zavezniška vojaška uprava. Tudi slovenske šolnike je sprejela v službo ZVU, njihov položaj pa ni še urejen. Nimajo stalne namestitve, ni urejeno vprašanje službene dobe, pokojnin itd. Vsako leto morajo učitelji in profesorji, ki poučujejo že 15 do 20 let, vlagati prošnje in pravdo začetka šolskega leta si niso na jasnem, če jih bodo sploh sprejeli v službo. Razumljivo je, da so zaradi tega hudo prizadeti, tako moralno kot materialno. 2e je kazalo, da bo to vprašanje rešeno z uzakonitvijo slovenskega šolstva. Mnogi upravičeno vidijo, ker se tudi to vprašanje vleče v nedogled, v vsem tem diskriminacijo s strani oblasti do slovenske šole in slovenskih šolnikov, čeprav bi morali biti odnosi oblasti do njih v duhu medsebojnega sodelovanja ter sožitja. * * * Na zadnji seji pokrajinskega sveta je prišlo do neljubega incidenta, ker predsednik pokrajine prof. Gregoretti ni hotel sprejeti na dnevni red protestne resolucije proti vladni prepovedi vsedržavnega zbora partizanov v Rimu. V znak protesta so sejno dvorano zapustili vsi komunistični pokrajinski svetovalci. Ob koncu preteklega tedna, zlasti pa za državni praznik FLRJ, je Trst obiskalo veliko število jugoslovanskih izletnikov tako iz obmejnega pasu, kot iz Ljubljane, od koder je 29. novembra prispel izreden turistični vlak in več avtobusov. Tržaški trgovci so se tega obiska zelo razveselili, saj so napravili dobre kupčije. Neodvisna socialistična zveza je sklenila, da bo v najkrajšem času na pristojnem, mestu protestirala proti lcomisarslci upravi na občini in da bo zahtevala čimprejšnji razpis novih upravnih volitev. Tako je sklenila tudi republikanska stranka in so se temu sklepu pridružile tudi druge levičarske skupine. da bi to pereče vprašanje, ki je stalo Francijo ogromno človeških žrtev in kupe denarja,_na ta ah na oni način spravili z dnevnega reda. Na čelo akcije je stopil bivši predsednik vlade radikal Mendes-France, ki šocli, da je zdaj najprimernejši trenutek za sprejem tuniško-maroškega posredovanja. Zlasti zato, ker to posredovanje ne žali francoskih čustev in upošteva tudi francoske interese. Razen o alžirskem vprašanju bodo v prihodnjih dneh (verjetno v začetku prihodnjega tedna) razpravljali v Političnem odboru tudi o ciprskem vprašanju. Zadevo je sprožila Grčija, ker niso uresničili lanskih priporočil OZN o »miroljubni, demokratični in pravični rešitvi ciprskega vprašanja.« Odbor bo zaključil svoje delo z razpravo o sovjetskem pozivu, naj sprejme Glavna skupščina pet načel miroljubne koek-sistence med državami. PRI CEPLJENJU OTROK PROTI OTROŠKI OHROMELOSTI cepiva, je ekipa takoj organizirala cepljenje učencev prvih razredov osnovnih šol. Drugo cepljenje predšolskih otrok bo po temle razporedu: 16. decembra ob 13.30 uri na Barki, ob 15. uri na Misličah, ob 16.30 uri pa v Podgradu; 17. decembra ob 14. uri v Vremskem Britofu, ob 16. uri pa v Škocjanu; 19. decembra ob 8. uri v Senožečah za Senožeče, ob 10. uri pa za okolico; 20. decembra ob 8. uri v Divači, ob 14. uri pa v Lokvi; 21. decembra ob 10. uri v Rodiku, ob 15.30 uri pa v Gornjih Leže-čah. Cepljenje bo v istih prostorih kot prvič in ta razpored velja tudi za otroke prvih razredov osnovnih šol. Ker je le trikratno cepljenje učinkovito, je zdravstvena ekipa prepričana, da bodo starši tudi to pot pokazali isto razumevanje in skrb za lastne otroke -er m Odgovori staršev na vprašanje raznašalcev vabil k cepljenju niso bili vedno pritrdilni. Bilo je pomislekov in neodločnosti. Zato so se morali zdravstveni delavci marsikje spoprijeti s starimi nazori. Toda veliko prizadevanje zdravstvenega kadra in pa dejstvo, da je občina prevzela stroške za cepljenje predšolskih otrok, je rodilo uspeh. 2e pred začetkom cepljenja so bila po vaseh zdravstvena predavanja. Mnogo so pripomogli k uspehu tudi učitelji, ki so sklicali sestanke staršev. Teren je bil dobro pripravljen. Zdravstveni delavci se to pot niso zadovoljili z običajnimi središči. Bili so mnenja, da bo dobro, če se čimbolj približajo domovom. Tako so za vse predšolske otroke določili kar deset cepišč: v Divači, Lokvi, Rodiku, Senožečah, Vremskem Britofu, Barki, Škocjanu, Misličah, Podgradu in Gornjih Ležečah. Ekipa je imela na seznamu 567 otrok. In prav vsi ti otroci so prišli k cepljenju, vendar jih je bilo 18 odklonjenih zaradi bolezni. Iz tega je razvidno, da je bila udeležba stoodstotna. Ker je po prvem , cepljenju predšolskih otrok ostalo še dovolj ZUNANJE-POLITIČNI KOMENTAR JUGQPRESA Te dni, ko zaključujejo priprave za decembrsko zasedanje Sveta Atlantskega pakta, se med članicami pakta pojavljajo nova nasprotja, celo taka, ki so bila doslej svetovni javnosti popolnoma neznana. Tako nastopa kot problem protislovje med težnjami ZDA v svetovni politiki in med težnjami evropskih zaveznikov Amerike. Druga stvar, ki ustvarja resno zaskrbljenost atlantskim zaveznikom, je povečanje različnih stremljenj v uveljavljanju lastnih koncepcij o svetovni politiki tako med zahodnoevropskimi, kontinentalnimi deželami, kalcor tudi med ZDA, Veliko Britanijo in Kanado, Razen tega se manjši atlantski zavezniki bojijo, da bi njihovo sodelovanje v Atlantskem paktu nekatere velesile izkoristile za lastne kolonialistične podvige. ■ Poseben položaj imata danes Zahodna Nemčija in Italija. Ti dve bivši velesili imata določene obveznosti do večjih, kot tudi do manjših dežel. Kadar branita svoj sedanji položaj, se raje vežeta z manjšimi zavezniki, kadar pa je govora o možnostih, da se zopet vrneta v krog velesil, takrat je njuna politika enaka politiki velikih držav. Takšen način vodenja dvostranske politike najbolj prepričljivo dokazuje zahteve, s katerimi je te dni nastopil v Washingtonu zaliodnonemški zunanji minister von Brentano in tudi ideje, Iti so se pojavile v italijanskih časopisih ob obisku zahodnonomškega predsednika Teodora Heussa v Rimu. Čeprav po vsej splošni logiki sodi Zahodna Nemčija med manj pomembne zaveznike Atlantskega pakta, nastopa zahodnonemška vlada tako, da je v določenih trenutkih ocenjena bolj evropska kot atlantska dežela. To je tudi verjetno eden izmed razlogov, da je von Brentano v VVasliingtonu zahteval, da morajo ZDA svoje najvažnejše sklepe o evropskih vprašanjih sestavljati v popolnem soglasju z vsemi članicami Atlantskega pakta. To kaže na težnjo, da bi se nekatere članice Atlantskega pakta zavarovale pred možnimi presenečenji, ki bi jih lahko napravila tista dežela, katere interesi so razširjeni na vse dele sveta, ali pa na ožja področja, kot je na primer srednji in zahodni del Sredozemskega morja, ki je življenjsko področje Italije, Zato italijanska vlada že del,i časa stremi za tem, da bi bila glavni zagovornik ekonomsko nerazvitih dežel v Sredozemlju nasproti gospodarskim in političnim pritiskom ZDA ter drugih zahodnih velesil na sredozemsko področje. - Težko stališče bosta imeli italijanska 111 zahodnonemška vlada v uveljavljanju svojih zahtev po glavni besedi pri vsklajqvanju teženj posameznih članic Atlantskega pakta. Njuna vloga je brez dvoma v marsičem protislovna, ker pač zastopata težnje obeh taborov velikih in malih. Lahko pa bi.bila v določenem pomenu besede dobrodošla, pa čeprav je malo verjetnosti, da bo ta njuna vloga dolgotrajnega življenja. Ožje evropske interese Zahodne Nemčije in Italije lahko prevladajo samo težnje po tem, da hi zahodne velesile začele s skupno gospodarsko ofenzivo proti Sovjetski zvezi in to na področju Afrike ali Azije. Po drugi strani pa obstaja nevarnost, da bi zašli v nekakšne nepredvidene izvenevropske pustolovščine, Zato bo treba napotiti Borni in Rim, da bosta odslej vodila bolj konkretno evropsko in ne neurejeno atlantsko politiko. Kakšni so načini vsklajevanja skrajnosti, katere iščeta italijanska in zahodnonemška vlada, je posebno vprašanje, katerega rešitev je odvisna oci mnogih okoliščin. O tem bo v glavnem odločevalo stališče Bonna in Rima do evropskih tendenc v atlantski politiki in odnos sil, ki se bodo oblikovale na zasedanjm vlad dežel — članic Atlantskega pakta. To zasedanje pa bo v drugi polovici letošnjega decembra v Parizu, Brez dvoma bosta italijanska in zahodnonemška politika na tem zasedanju, ki bo na najvišji ravni, igrali pomembno vlogo. Ce pa bo ta vloga iiruila pozitivno ali negativno obeležje, pa je odvisno od vprašanja, ali bosta svoji stališči Bonn in Rim gradila na realnih ali na filj-tivnih analizah današnjega mednarodnega položaja. (Nadaljevanje s 1. strani) več 30 učencev letno. Predvidena je tudi otvoritev nižje kmetijske šole v Škocjanu pri Kopru. Vendar pa s tem vprašanjem povečanja števila kvalificiranih kmetijskih delavcev še ne bo popolnoma rešeno. Zato lahko pozdravimo sklep republiškega zborovanja o nujnosti okrepitv.e dela kmetijsko-gospodarskih šol, ki tudi lahko v tej smeri odigrajo pomembno vlogo. Treba pa bo seveda vzporedno z realizacijo tega predloga odstraniti vrsto težav, ki. so v.glavnem materialnega značaja. V okraju Koper, je lani delovalo 14 KGŠ in njihovo delo je nadziral posebni šolski inšpektor. Čeprav so te šole šele na začetni stopnji razvoja, je praksa pokazala, da so pogoji, da postanejo te šole kos vsem nalogam. Letos deluje v okraju 15 KGŠ. Med njimi jih je 6 (Raven, Sečovlje, Ma-rezige, Dutovlje, Štanjel, Gradin), ki poskusno uvajajo celotni učni načrt z zaključnim izpitom. Zal pa te šole razpolagajo le s skromnimi proračunskimi sredstvi in to v višini od 60 do 100 tisoč dinarjev, le soli v Štanjelu in Dutovljah imata na razpolago po 600 tisoč dinarjev. . Ta sredstva so vsekakor preskromna, saj vzdrževanje šolskega vrta in pouk v njem zahtevata znatno več denarja kot 80.000 letno, kar zadostuje. komaj le za kritje honorarjev predavateljem. Ker pa je težnja, da bi KGŠ kar najbolj pripomogle k povečanju števila nujno potrebnih kvalificiranih kmetijskih kadrov, bo treba takoj poiskati pot, da to vprašanje prej> ko mogoče rešimo v našem okraju v skladu z zahtevami našega sedanjega kmetijskega razvoja. A. G. Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Stane Skrabar — Odgovorni urednik Rastko Bradašlcja — Za tisk odgovarja Franc Zdešar OBČINSKI LJUDSKI ODEOR POSTOJNA ZAČEL Z REDNIM DELOM O.V 2e drugič po izvolitvi so se vsi ljudski odborniki ObLO Postojna zbrali na seji in se pogovorili o tekočih zadevah. Najprej sta se zbor proizvajalcev in občinski zbor sestala ločeno, nato pa sta imela skupno sejo v sejni dvorani občine. Na sejah obeh zborov je bila pri sprejemanju odloka o spremembi statuta občine živahna razprava predvsem glede določitve števila bodočih krajevnih odborov. Po prejšnjem statutu je občina Postojna imela 31 krajevnih odborov, med katerimi so bili najbolj delavni krajevni odbori v Planini, Orehku in Pre-stranku. Po novem predlogu bo na področju občine delovalo le 10 krajevnih odborov. Nekaj odbornikov je bilo za to, da bi se krajevni odbor Razdrto združil s krajevnim odborom Ubeljsko, vendar so potem osvojili utemeljeni predlog odbornika Ignaca Komarja iz Razdrtega, da je krajevni odbor ostal še v Razdrtem. Predlog odbornika Borisa Križa-ja, naj bi ostal'še nadalje krajevni odbor Orehek, pa je bil zavrnjen in. se' vas - Orehek vključi v krajevni odbor Prestranek. Tako bodo odslej krajevni odbori le: v Planini, Studenem, Bukovju, Razdrtem, Ubelskem, Hru-ševju, Prestranku, Hraščah, Hre-novcah in Velikem otoku. Na skupni seji sta zbora izvolila še dve stalni odborniški komisiji, in sicer komisijo za vo- litve in imenovanja, ki šteje 5 članov, katere predsednik je odbornik Zdravko Smrekar, in 5-člansko komisijo za prošnje in pritožbe s predsednikom Janezom Kranjcem. Namesto dosedanjih 14 svetov občinskega ljudskega odbora bo v bodoče 11 svetov: Svet za splošno upravo in notranje zadeve (9 članov, predsednik dr. Viljem Lippaj, predsednik Okrajnega sodišča Postojna); Svet za družbeni plan in finance (9 članov, predsednik Alojz Dužnik, direktor podružnice KB Postojna); Svet za kmetijstvo in gozdarstvo (11 članov, predsednik Alojz Žakrajšek); Svet za obrt in industrijo (9 članov, predsednik Adolf Gerželj); Svet za blagovni promet in turizem (9 članov, predsednik Slavko Humar-Hrast, direktor trgovskega podjetja »Na,-nos«); Svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve (9 članov, predsednik ing. Jože Drnovšek); Svet za delo (7 članov, predsednik Julijan Uhelj); Svet za šolstvo, prosveto in kulturo (9 članov, predsednik Slavko Černelič, okrajni javni tožilec v Postojni); Svet za zdravstvo (7 članov, predsednik Franc Čepirlo); Svet za socialno varstvo in varstvo družine (9 članov, predsednik Janez Kranjc, upravnik Dijaškega doma v Postojni); in še Svet za telesno vzgojo (7 članov, predsednik Miro Kranjc). Na seji so nadalje določili, da bodo porabili 3,500.000 dinarjev iz stalnega rezervnega sklada za potrebe kanalizacije in popravila vodovodnega omrežja. Dalje so odobrili kredite kmetijskim go-spodarskim enotam v Razdrtem, Prestranku, Hruševju in Orehku v skupnem znesku 6.670.000 dinarjev za nabavo traktorjev in molznih aparatov, Zavodu za komunalno gospodarstvo so odobrili posojilo v znesku 4 milijone 80 tisoč dinarjev za nabavo novega tovornega avtomobila, gostinskemu podjetju »Javornik« pa posojilo v znesku 2 milijona 800 tisoč za nabavo gostinske opreme. Ob koncu seje so odborniki še sprejeli sklep o ustanovitvi poslovalnice Zadružne hranilnice in posojilnice v Postojni. »Ština« Lepote notranjske Reke pod Vremami PERSPEKTIVA RAZVOJA TURIZMA V OBČINI DIVAČA V prvi polovici letošnjega leta je Turistično-olepševalno društvo v Izoli razpisalo nagradno tekmovanje za olepšanje mesta. Društvo je imenovalo posebno komisijo, ki je med sezono večkrat pregledala in ocenila razna olepševalna dela, predvsem ureditev dvorišč, vrtov, parkov, cvetličnih nasadov in čistočo ulic. Po preteku objavljenega roka je komisija poročala o uspehih posameznih tekmovalcev. Razveseljivo je. da se je večina prebivalcev že spomladi lotila raznih drobnih očiščevalnih del, zlasti gojenja cvetic, kar ni zahtevalo večjih denarnih sredstev, ampak le nekaj čuta za lepoto, časa in dobre volje. Najboljšim med njimi (Tul, Ba-ša, Šajin, Vidrih, Kocjančič) je društvo na izredni seji za okusno ureditev vrtov in dvorišč ter za lepe rožne nasade podelilo nagrade. Zaradi letošnjega zanimanja prebivalstva bo društvo v prihodnjem letu še aktivneje propagiralo čut za lepoto mesta in skušalo pridobiti za olepševalna dela tudi tiste stanovalce, ki so. letos hote ali slučajno stali ob strani. Predvsem pa bo treba preprečiti nekulturno trganje in uničevanje cvetja, kar so iz objestnosti počenjali šolski otroci in žal tudi odrasli. Društvo bo iz lastnih sredstev nabavilo dovolj rožnih sadik, ki jih bo brezplačno razdeljevalo vsem ljubiteljem cvetja, trgovine pa naj bi poskrbele, da ne bo zmanjkalo lončkov in semen. Ljudje h kraji ob Pivki Izšel je Zbornik Kluba postojnskih študentov ob 10-letnici priključitve Primorske k Jugoslaviji Klub postojnskih študentov je nameraval olj 10-letnici priključitve Primorske k Jugoslaviji izdati zbornik »Ljudje in kraji ob Pivki«. Zal je ta pomembna obletnica že za nami, zbornik pa še vedno ni izšel zaradi nepredvidenih ovir. Zbornik ■ naj bi prikazal vsesplošni razvojni potek v treh občinah ob Pivki: Postojni, Pivki in Ilirski Bistrici. Razen članov kluba sodelujejo pri sestavi zbornika priznani strokovnjaki in znanstveniki. Zbornik bo zlasti podrobno obdelal obdobje med NOB in čas po osvoboditvi. S. Č. Da bi omogočili meščanom in izletnikom krajše nedeljske sprehode v okolico, bo društvo zagotovilo v Maliji, od koder je krasen razgled, začasno okrepčevalnico. Zaradi pomanjkanja prenočišč bodo s sodelovanjem občine Izola uredili nad kopališčem, ob parku Arrigoni in morda še drugod primerne prostore za taborjenje. Tega se bodo gotovo razveselili vsi, ki se letos zaradi težav s prenočišči niso mogli ustaviti v Izoli, zlasti pa bo camping privabil k morju študente in druge, ki si težko privoščijo draga letovišča in si žele le morja in sonca. —ik Občina Divača nima surovinskih in drugih pogojev za povečanje gospodarske zmogljivosti in za ekonomski dvig na podlagi ustanavljanja novih in razvijanja obstoječih kapacitet. Edini »zlati rudnik« je njeno naravno bogastvo — v prvi vrsti Škocjanske jame. To pomeni, da je razvoj turizma na podlagi maksimalnega izkoriščanja naravnih lepot ob izboljšanju obstoječih pogojev edino možno in ekonomsko upravičeno izhodišče za vsesplošen razvoj gospodarstva te občine. Le v okviru te rešitve si je mogoče zamisliti povečanje narodnega dohodka in življenjskega standarda na tem sicer pasivnem predelu. Ko govorimo o turizmu v divaški občini, imamo pred očmi ne samo naravne in druge lepote, lci predstavljajo kompleks turističnih zanimivosti — škocjanske jame, Divaško jamo, jamo Vilenico pri Lokvi, Tabor v Lokvi, bližina kobilarne Lipica, gotske freske iz XII. ali XIV. stoletja v fameljski cerkvici (redek primer primorsko-istrske likovne umetnosti), že redke primere starih tipičnih primorskih hiš z zunanjim hodnikom v Divači itd., ampak tudi lego tega dela koprskega okraja in vse ostale pogoje, ki sami ob sebi po- večujejo možnosti za - vse naglejši razvoj turizma. S tem, da je bil obmejni blok pri Lipici odprt tudi za motorni promet (za sedaj omejen urnik bi kazalo prej ali slej podaljšati), so bila odprta neposredna vrata med Trstom in tem delom njegovega bližnjega zaledja. Divača sama predstavlja važen železniški vozel Ljubljana—Trst— —Pulj in cestno križišče Ljubljana— —Koper—Trst—Gorica—Ilirska Bistrica—Reka. V tem ozkem sektorju se torej odvija intenziven domač in vse bolj naraščajoči tujski promet. Kljub vsemu, kar je bilo doslej storjenega, lahko trdimo, da še zda-leka niso izkoriščene vse možnosti za razvoj turizma na tem območju. Zato je res že skrajni čas, da zamujeno nadoknadimo. K temu silijo že samo podatki o naraščajočem številu obiskov v Škocjanskih jamah: v letu 1955 — 6.250, v letu 195G — 8.330, do 30. septembra 1D57 — 1S.1G0. Ze odobreni investicijski program za elektrifikacijo jam pa predvideva naslednji stalni porast števila obiskovalcev: leta 1058 — 40.000, leta 19G0 — G0.000, leta 1965 — 100.000 in leta 19.70 — 150.000. Gornje številke bi bile seveda brez pomena, če ne bi občina Divača s pomočjo okraja Koper že sedaj in- NAS GOSPODARSKI KOMENTAR Osrednje vprašanje, o katerem največ razpravljamo, je vprašanje perspektivnega načrta gospodarskega razvoja. Vemo, da bo o tem v prihodnjih dneh razpravljala Zvezna ljudska skupščina. Vemo pa tudi, da je bilo ob sestavi tega načrta postavljeno kot temeljno načelo, da mora biti osebna potrošnja pri določanju ostalih vrst potrošnje na prvem mestu. Predstavljati mora bistveno sorazmerje pri delitvi dohodka. Vprašanje osebne potrošnje je tako eno izmed vprašanj, ki tudi najbolj zanima široke mase, čeprav pri tem cesto pozabljajo, da predstavlja gospodarsko enoto in da zagotavlja nemoten razvoj celotnega gospodarstva le ■nemoten in pravilen razvoj posameznih njegovih sestavnih delov. Res je sicer, da lahko dobi v določenem času ta ali ona veja, ta ali oni del večji poudarek. Vendar je treba vedno zlasti pri načrtnem gospodarstvu skrbeti, da ne pride do nesorazmerij in do neenakomernih ter skokovitih■ porastov ali padcev v posameznih členih gospodarstva, kar lahko poruši celotno zgradbo in ves postavljeni načrt. Osebna potrošnja predstavlja v bodoče v smislu smernic perspektivnega načrta, osnovno nalogo in to v tem smislu, da je treba zagotoviti njen trden in enakomeren razvoj in da je treba vskladiti strukturo te potrošnje. V tem pogledu nas čakajo precejšnje naloge in o tem je tudi precej govora zlasti v pregledih, ki obravnaimjo gospodarska vprašanja. Gre namreč predvsem za naslednja vprašanja: v prvi vrsti je treba spremeniti sorazmerje med stroški za prehrano in za industrijske proizvode. Ugotovljeno je namreč, da je pri nas delež stroškov za prehrano višji kot v razvitih državah in presegajo ti stroški cesto 55"/o vseh dohodkov. Poleg tega nesorazmerja je značilna za našo prehrano potrošnja znatno več žiinl rastlinskega kot živalskega izvora. Tako je n. pr. pri nas, čeprav na prvi pogled zgleda neverjetno, delež mnsnate hrane jajc, mleka in podobno 20"/o, v razvitih državah pa celo do 42°/a. Dalje je treba omeniti, kar izhaja že iz prve ugotovitve, da je delež industrijskih proizvodov v osebni potrošnji še vedno nizek kljub temu, da lahko opažamo v zadnjih letih, to je od l. 1952, viden napredek. Seveda pa je to vprašanje tesno ■ povezano z dvigom realnih dohodkov in povečano proizvodnjo doma. V tem pogledu smo kot rečeno. dosegli napredek, toda v celoti še ne moremo biti s tem zadovoljni, saj je precejšen del tega napredka v potrošnji industrijskega blaga, posledica izrednega porasta potrošniških kreditov. Da bi glede tega dosegli sorazmerje, so bili podvzeti ukrepi, ki naj vplivajo na pravilnejše trošenje teh kreditov. Posebno vprašanje, o katerem govorimo z> zvezi z osebno potrošnjo, je vprašanje najemnin. Tudi o tem vprašanju je v zadnjem času veliko govora, prizadeva pa v bistvu vse državljane. Pri tem je poudarka na dveh značilnostih: prvič, da sedanje najemnine ne krijejo izdatkov, ki so potrebni za vzdrževanje in popravila hiš, drugič pa. da znaša delež najemnin v dohodkih delavske družine komaj 2,7°/o, uslužbenske pa 3,4%. Vsekakor je to problem, ki ga ni moči zanikati, čeprav je v navedenih odstotkih zajeto državno povprečje, ki zlasti za naše razmere, kjer je stanovanjski standard znatno višji, ne more popolnoma držati ter bi delež najemnine v dohodkih znašal do 10%. Je pa vprašanje ureditve tako imenovanih ekonomskih najemnin, ki naj bi odgovarjale višini, s katero bi bilo zagotovljeno vzdrževanje zgradb, eno bistvenih vprašanj, ki ga je treba urediti in ki zadeva seveda osebno potrošnjo. Predlog je, da. naj bi se rešitev prepustila občinam, kar bo omogočilo reševanje vprašanja tako kot zahtevajo potrebe in razmere na terenu. Pričakovati je, da bo z novimi predpisi o delitvi dohodka in o ureditvi prejemkov uslužbencev ter pokojnin, storjen z Jot.om 1958 korak naprej v urejevanju odnosov, ki zadevajo osebno potrošnjo. S tem. bodo nastali tudi določeni notranji premiki, ki pa niso ii tem, kot kažeio podatki za letošnji oktober, ko so narasli po statističnih, podatkih življenjski stroški za 3%, dočim so realne plače kljub dvigu po vsoti, padle. Računati pa moramo, da cire tu za začast>n pojav, ki ga bo moči pravilno analizirati šele kasneje, -dt- tenzivno reševala- kompleksa problemov, ki so nujno povezani z vprašanjem razvoja turizma kot osnovnega gospodarskega problema. Investicijski program in glavni prospekt za elektrifikacijo Škocjanskih jam sta že izdelana in odobrena. Z delom bodo pričeli, takoj ko bo odobreno posojilo iz republiškega investicijskega sklada v višini 17 milijonov dinarjev, kar bo predvidoma v najkrajšem času. V začetni fazi je tudi izdelava investicijskega programa in glavnega projekta za gostišče ob jamah. Kot rečeno, je bil letos obmejni blok pri Lpici odprt tudi za motorni promet. Nujno pa se kaže potreba po otvoritvi, vsaj v turistični sezoni, redne avtobusne proge Trst Bazovica—Lipica—Divača—škocjanske jame. V Divači že postavljajo, tri bencinske črpalke. Po potrebi pa bodo postavili po eno improvizirano črpalko tudi v Lokvi, Matavunu in Senožečah. Za boljšo preskrbo z mesom so v Divači adaptirali klavnico z napeljavo vode, dogradili sanitarije, greznice itd., tako da sedaj objekt ustreza vsem sanitarnim in tehničnim zahtevam. Izdelana sta tudi investicijski program ter glavni projekt za adaptacijo pekarne v Divači s prodajalno boljših vrst krnha in slaščic. , Treba pa bo storiti še marsikaj. Predvsem bo morala občina skrbeti za povečanje števila gostišč s toplo hrano v Lokvi, Matavunu in v Vrem-ski dolini. V sami Divači se kaže potreba po prodajalni zelenjave in sadja. Tudi postrežba v obstoječih gostinskih podjetjih se bo morala izboljšati. Nobeno gostišče še nima »express« aparata za kavo. Morda bi ga najbolj potrebovali restavracija »Risnik« in kolodvorska restavracija v Divači. V perspektivnem načrtu za razvoj turizma je tudi ureditev parkirnega prostora v Matavunu ter določite* in ureditev campinga ob Reki v neposredni bližini škocjanskih jam. Jasno pa je, da bo treba ob povečanem turističnem prometu misliti tudi na ureditev prenočišč, zlasti v Matavunu in Divtiči. Končno — in morda ne na zadnjem mestu — pride v poštev še asfaltiranje ceste od nove magistrale do Ma-tavuna, razširitev bližnjice iz Dolnjih Ležeč (izhodišče v Divači) preko razgledišča nad Veliko jamo do Ma-tavuna, modernizacija poti v škocjanskih jamah in postavitev kioskov pred vhodom v jame za prodajo razglednic, spominčic itd. V daljši perspektivi, morda do konca leta 1961, pa bo potrebno urediti izhod iz jam z dvigalom skozi Olcroglico (naravno okroglo brezno) v škocjanu. Do konca leta 1961 bo občina potrebovala skupno 71,000.000 dinarjev. Glede na važnost in nujnost že predvidenih investicijskih del pa je od tega zneska potrebnih še v letu 1958 60,000.000 dinarjev, K tej vsoti bo občina lahko prispevala 19.500.000 dinarjev. Razliko bi morala prispevati okraj Koper — s 13,500.000 dinarjev, republika pa s 33,000.000 dinarjev (od tega 12,000.000 dinarjev posojila). Pomen Škocjanskih jam s turističnega vidika namreč presega občinske, pa tudi okrajne meje, potrebe za njihovo ureditev pa občinsko in okrajno eno pa tudi večletno finančno zmogljivost. —er .SJLsJLsj' SILEILEJLEJLSJL "H cilnll ^H nll ^ILni^II^Lojl nll^lL^M^IL«! bi ™ VPRAŠANJE NEKE OBRTI V POSTOJNI & ||l 3 3 □ R Oj, hoj! Aj, aj! Kaj pa je to? Zdi se kot prizor iz utopistič-nega romana Dan Nič, ki je pravkar izšel v zbirki Ljudska knjiga Prešernove družbe. Krog nas diha poletje. Morska sinjina se spaja z nebesno, vmes pa pešale, Na pesku otroci pri brezskrbni igri. Po hribu pod tem prihaja iz predora lepa avtomo- . liflf v • • v l* ^ s -1 -.tl^1.® v s;v,.m v,.v. ;i i* v;;., «iiii 1SI SSSS8S I I?! Pravljična dežela na razstavi bilska cesta, se pne v elegantnem mostu čez iztok prekrasnega jezerca, V neposredni bližini pa je še najmodernejše letališče z dvema navzkrižnima pistama za vzlet in pristajanje, s hangarji in vsemi drugimi napravami. Po cesti brzijo številni avtomobili vseh vrst in tipov od osebnih do avtobusov in gasilskih vozil, po jezercu plavajo jadrnice in motorni čolni, na letališču pa se gnetejo številna reaktivna letala vseh vrst in velikosti, Vse to in še veliko več take paše za oči posebno naših najmlajših je pred nami. Okusno in pregledno razporejeni po vsem velikem prostoru vzbujajo razpostavljeni predmeti v izredno domiselno pripravljenem okolju vtis pravljične dežele. Vse vrvi, se giblje. Zal je treba zdaj že reči, da je vse vrvelo in se premikalo. Bilo je to te dni v Izoli. V Strelskem domu je domača tovarna igrač in kovinskih izdelkov MEHANO-TEHNIKA priredila ob svojem petletnem jubileju čudovito razstavo. Tamkaj je torej bilo vse to Pa ne samo to. Navedel sem komaj nekaj drobtin z razstave, ob katerih so in bi uživali posebno naši otroci. Nalmen razstave pa ni bil samo ta, da bi prikazala le finalne izdelke Me-hanotehnilce. Prireditelji so hoteli in tudi uspeli z njo prikazati razvojno pot tovarne in njenega delovnega kolektiva od ustano- vitve pa do danes, prikazali so proizvodne procese za posamezne predmete, prikazali so stroje in naprave za izdelovanje igrač in drugih izdelkov, prikazali pa so tudi delovni kolektiv in razvoj delavskega samoupravljanja v tovarni, delo sindikalne podružnice, udejstvovanje tovarniških delavcev v političnem življenju občine in okraja, v športnih in drugih organizacijah, tekmovanjih in kaj vem, v čem vsem. Bogato in pestro, vrelo življenje! Res je bilo vredno videti razstavo. Kdo bi mogel opisati vso pestrost in bogato raznolikost ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR jo pravkar izdala: Ana Wambrechtsammer DANES GROFJE CELJSKI IN NIKDAR VEC Zgodovinski roman »Celjski grofje« je pisan v slogu srednjeveške kronike, v kateri nam Berlliold Apre-har kot očividec opisuje rast in propad močne rodbine Celjskih grofov. Po slogu in moči pripovedovanja je moč postaviti roman ob stran Tavčarjevi Visoški kroniki. Knjigo je prevedel dr. Ni-ko Kuret. — Knjiga je v prodaji po subskripcijski ceni, če jo bo posameznik naročil do 31. decembra 1957 v knjižni zbirki »Nova Obzorja«, sicer pa v vseh knjigarnah Slovenije od 1. decembra 1957 dalje. Janez Vidic: CIRKUS Slikanica za izpolnjevanje z barvniki je v prodaji v vseh knjigarnah Slovenije od 1. decembra 1957 dalje. razstavljenih finalnih izdelkov, ki brez skrbi lahko tekmujejo po videzu in kakovosti s podobnimi tujimi izdelki. Kot surovini prevladujeta kovina in plastična masa. Posebno zanimive so seveda tehnične igrače, ki otroke naravnost silijo v pametno in koristno igro: sestavljanje in razstavljanje najrazličnejših tehničnih predmetov. To navaja mladino na razmišljanje, ustvarja pri njej veselje za določeno zvrst človekove dejavnosti in ni pretirano, če rečemo, da imajo igrače svoj vpliv na izbiro poklica pri mladem človeku. Mlada tovarna se s svojimi izdelki vedno bolj uveljavlja na trgu. Ne samo na domačem — tudi v tujini. Premagane so začetne težave. Najboljše spričevalo za tovarno so — prazna skladišča. Vse izdelke — in teh ni malo — namreč številni kupci takoj pokupijo. Kupcev — v glavnem grosističnih in izvoznih podjetij — je doslej že 707. Tovarna stoji torej na trdnih temeljih in je že pomemben činitelj v gospodarskem življenju izolanske občine, koprskega okraja in celo naše republike, ker odločilno posega na trg s svojimi priznanimi izdelki —• starejšim v zadovoljstvo, najmlajšim pa v veselje. Rastko Bradaškja V Postojni že skoraj deset iet posluje obrtno soboslikarsko, pleskarsko in črkoslikarsko podjetje, ki sedaj zaposluje 14 delavcev in 5 vajencev. Delovni kolektiv ima tričlanski upravni odbor, ki bi pravzaprav moral voditi podjetje. Predsednik tega odbora je podjeten mlad fant Janko Glažar. Upravni odbor skliče po potrebi od časa do časa sejo, na kateri obravnavajo problematiko podjetja in sprejemajo ustrezne sklepe. Zal pa teh sklepov ne izvajajo tako, kot bi jih bilo treba. Tako na primer so že večkrat obravnavali vprašanje vajencev. So primeri, da vajence zaposlujejo tudi pri drugih delih, kakor je čiščenje raznih posod, čopičev, orodja in druge opreme, kar bi lahko opravili izven delovnega časa, ki je prvenstveno namenjen učenju. Prav zato se je dogodilo, da vajenci po treh letih učne dobe na izpitih niso znali zmešati barv za soboslikar-ska dela, ker tega v podjetju niso nikoli samostojno delali. V tem podjetju je tudi vse premalo samoiniciativnosti. Razen tega podjetje nima nobenega črkoslikarja, pa čeprav je potreba po črkoslikarskem mojstru v Postojni in 'okolici zelo velika. Zato morajo tozadevna naročila pošiljati iz Postojne v Ljubljano ali na Reko, ali pa leta in leta čakati na napisno tablo, kot se je to že zgodilo postojnski slaščičarni »Planika«, podjetju »Tobak«, ali pa železniški postaji v Postojni, ki je čakala na izdelavo novega stenskega voznega reda toliko časa, da je stopil v veljavo novi. Člani SZDL! Naročajte, berite in širite svoje glasilo SLOVENSKI JADRAN! iS,: ................. j • > ■ . , Jfe . ... / v " ... * s. M®*:-; Maketa novih tovarniških poslopij MEHANOTEHNIKE Ko je bilo v prvih popoldanskih urah 28. novembra zaključeno »uradno« delo v izolski bolnišnici, jc kmalu pričelo tako imenovano »garanje«. Pridrčal je reševalni avtomobil, ki je pripeljal prva dva motorista, obsojena, da praznike prebijeta v bolnišnici. Bila sta to Anton Rener in Ivan Može iz Storja pri Sežani. Peljala sta se z dela iz Sežane domov, pa ju je med potjo prevrnil avtomobil — zakaj in čigava je bila krivda, je seveda vprašanje zase — pa sta jo izkupila: Možetu je moral zdravnik zašiti hujše rane na nogi, Rener pa ima zlomljeno lopatico. Ni še bilo gotovo delo okrog njiju, ko je na zdravniško pomoč že čakal PL. »Sipe;,,,,. Velika sestavljanka in druge tehnične igrače so vzbujale posebno pozornost obiskovalcev razstave izdelkov MEHANOTEHNIKE naslednji motorist: Bojan Jančar iz Sv. Jerneja. Poškodoval si je desno roko in jo bo moral zato nekaj tednov nositi v mavcu. Takoj za njim spet motorist: Ladislav Morcl iz Sv. Lucije. Pri padcu z motorjem si je zlomil levo roko, ki so mu jo lepo ovili v mavec. Cez kake pol ure je za spremembo prišel iskat zdravniško pomoč čisto preprost civilist, ki začuda ni imel nobenega opravka z motorizacijo: dvanajstletni Danilo Ogrin iz Škofij si je pri igranju nogometa zlomil prst na nogi. Nato pa se spet nadaljujejo »motorizirane« nesreče. Reševalci so prinesli nezavestnega Ludvika Franetiča iz Senadol. Povozil ga je avto, pri čemer je mož dobil pretres možganov in poškodbe na levi nogi. Istočasno pa je moralo zdravniško osebje nuditi pomoč tudi Anionu Kljunu, ki mu je sod zlomil levo roko. Sledil je kratek premor. Treba jc bilo opraviti nekaj manjših zdravniških del kot redno vsak večer. Komaj pa je bila večerja mimo, že se je spet začelo. Reševalni voz je pripeljal kmeta Silvana Babica iz Sečovelj — padci je z voza, pa mu je kolo strlo pogačico na levem kolenu. Moral je ostali v bolnišnici zaradi operacije. Se niso bili gotovi s tem, ko je na hodniku že nastalo tarnanje: »Aiulo, mi fa male!«. Jokala sta Tržačana Marij Duši in Valentin Urisio. Padla sta z motorjem na nekem mokrem ovinku in se huje poškodovala na glavi, nogah in kolku. Zdravniki so jima nudili pomoč, ju obvezali in jima dali potrebne injekcije, nakar ju je na lastno željo rešilni voz takoj odpeljal v Trst. Nastal je majhen premor. Okrog polnoči pa se je zatekel po zdravniško pomoč v bolnišnico Izolčan Marijan Kaligorič, ki ga je neki vinski bratec usekal v obraz — k sreči brez hujših poškodb in posledic. Ostala noč jc bila brez zunanjih vznemirjenj. Zjutraj — na Dan republike, 29. novembra — pa se je že spet začelo. Najprej jc bilo treba pomagali Ivanu Šuštarju iz Ilirske Bistrice, ki je padel na poti domov s kolesa in si zlomil desno nogo. Takoj nato pa je bilo treba dati roko v mavec Olctaviju Cendaku, ki je prejšnji večer padel v tovarni in si zlomil levi komolec. Kmalu nato je reševalni avtomobil pripeljal iz Portoroža Štefanijo Sterl, ki je padla po stopnicah in si poškodovala desno nogo v gležnju. Takoj popoldne se je pojavil prvi ponesrečeni motorist tega dne: bila je to 27-lctna Darja Barak iz Vršane. Z možem sta se peljala na motorju, na kupu gramoza pa ju je spodneslo. Ona je dobila le močan udarec v ramo, mož pa nekaj odrgnin po obrazu. Takoj za njima spet motorist: Tr-žačan Marij Vanon. Da bi se izognil trčenju s kolesarjem, ki je nenadoma prečkal cesto, je sam zdrknil z nje, padel in si izpahnil desni kolk. Po prvi zdravniški pomoči je bil na lastno željo takoj prepeljan v Trst. Po kratkem premoru, v katerem je zdravnik opravil precej dela okrog manjših poškodb, Je bil spet na vrsti Tržačan. Pozno v noč smo zaključili naše »praznovanje« z edino željo in upanjem, naj bi bili vsaj v soboto in nedeljo ljudje in šoferji nekoliko bolj previdni. Sicer pa .. . človek ne ve, kdaj in kje in kako in zakaj ga doleti . . . FRANC VIDIC Tudi kakovost dela hi zadovoljiva. Vsi delavci in vajenci delajo že skoraj dva meseca na novozgrajeni stavbi trgovskega podjetja »Nanos«. V tem času je bil na gradbišču upravnik le dva ali trikrat in še to na posebno zahtevo delavcev, ki niso imeli podrobnih navodil za delo. Upravni odbor podjetja je kaj malo seznanjen s poslovanjem obrata in se verjetno ne zaveda nalog, ki jih ima kot organ družbenega upravljanja. Vse te pomanjkljivosti nujno narekujejo, da je treba nekaj ukreniti, Predvsem je treba utrditi družbeno upravljanje in dati več vzpodbude za razvijanje samoiniciativnosti; vajencem bo treba posvetiti vso pozornost in jim omogočiti, da bi se med učno dobo čimbolj strokovno usposobili, ne pa jim zavirati pouk celo z ljubosumnim skrivanjem znanja. »Ština« »Ljubljana« je v »Remontni ladjedelnici Splošne plovbe« v Piranu na klasifikaciji. Ladja ima 4306 BRT in 2661 NRT ter nosi 7805 ton tovora. Grajena je bila leta 1912. Pred vojno se je imenovala »Dunav«, Ladjo je dobila »Splošna plovba« na račun de-koncentraeije leta 1955 od »Jugolinije« iz Reke. Na ladji bodo izvršili vsa potrebna popravila, tako da bo dobila spet lclaso — se pravi, da jo bo zavarovalnica spet zavarovala. »Ljubljana« je pristala ob novozgrajeno obalo v ladjedelnici. Ta je dolga 60 m in je morje tik ob njej globoko i m, tako da lahko prazne pristajajo tudi večje ladje, ki pridejo v Piran na popravilo. — 0 — Začela so se dela na popravljanju lukobrana v Kopru, kamor je parni vlačilec »Talas« privlekel plovni parni bager »Gorinko« iz Splita. »Go-rinka« poglablja morsko dno tik ob obalnem zidu lukobrana in izkopano kamenje ter blato nalaga na klapeto, s katero odvaža izkop na odprto morje. Zanimivo je, da je bila »Go-rinka« prvi parni bager, ki so ga takoj po osvoboditvi zgradili v ladjedelnici »3. maj« na Reki. Služil je obnovi reškega pristanišča, sedaj je last podjetja »Bager« iz Splita. — 0 — V letošnjem letu bo izročila reška ladjedelnica »3. maj« domačim in tujim lastnikom ladij več prekoocean-skih ladij s skupno nosilnostjo 93 tisoč ton. V letu 1958 bo ista ladjedelnica gradila ladje s skuono nosilnostjo okrog 200 tisoč ton. Del teh ladij pa bo dobavila šele v letu 1959—60. — 0 — V »Remontno ladjedelnico Splošne plovbe« v Piranu je priplula ladja »Labor«, ki jo bodo temeljito popravili in usposobili za plovbo po Sredozemlju. Ladja ima 210 BRT in nosi 280 ton tovora. Se la mesec bodo v ladjedelnici dokončali delo na ladji »Rašica« (bivši »Nanos«), ki so jo usposobili za vožnjo po sredozemskih lukah. »Rašica« ima nov motor in je tako prenovlejna, da jo lahko smatramo za novogradnjo. Ladja ima 114 BRT in nosi 230 ton. — 0 — V ladjedelnici »Split« so izročili »Jugoslovanski linijski plovidbi« z Reke 10.600-tonski tramper »Nikola Tesla«. Isti dan so splovili ladjo »Va-saborg«. ki jo gradijo za neko švedsko ladijsko družbo. Plovba naših ladij P/l »BIHAČ« je 2. decembra priplula v Emden. P/l »DUBROVNIK« je 4. decembra priplula v Porto Marghera. M/l »GORENJSKA« je 30. novembra priplula iz Lattaqije v Aleksandrijo. P/l »GORICA« je 27. novembra odplida iz Novorosijska v domovino. P/l »LJUBLJANA« je v Remontni ladjedelnici v Piranu v popravilu. M/l »MARTIN KRPAN« je IS. novembra plula skozi Suez na poti za Reko. P/l »NERETVA»« je v suhem doku v Pulju v popravilu. P/l »POHORJE« je 4. decembra priplula v Dundee. P/l »ROG« je 30. novembra od-plula iz East Londona za Evropo. P/l »ZELENGORA« je 3. decembra priplula iz Dakarja v Dur-ban. o KULTURA PROSVETA o KULTÜRA PRQSVETA o KULTURA PRGSVETA « KULTURA PROSVETA ® KULTURA PRQSVETA ° KULTURA PRED GOSTOVANJEM MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE D fl □ ta "fl Z otvoritve razstave slikarja Hermana Pečariča v Mali galeriji Okraj-nega muzeja v Kopru. Na sliki slikar Pečarič, ko se zahvaljuje kustosu Majdi Frelih, ki je govorila o njegovi umetniški poti in delu PETA IN ZADNJA LETOŠNJA RAZSTAVA V KOPRSKI MALI GALERIJI rid: V sredo, 27. novembra je bila v Mali galeriji koprskega muzeja otvoritev razstave slikarskih del HERMANA PEČARIČA. Razstavo je otvoril ravnatelj Okrajnega muzeja Janez Kramer in je v svojem nagovoru toplo orisal težavno Pečaričevo življenjsko pot. O Pečariču-umetniku in o njegovem delu pa je govorila kustos Majda Frelih. K otvoritvi razstave se je zbralo razen povabljenih predstavnikov javnega in kulturnega življenja tudi precej ljubiteljev likovne umetnosti, kar ni samo dokaz slikarjeve MLADINCI V KOPRU SNUJEJO NOVO DRAMSKO PREDSTAVO Mladinsko cmdersko Ze prej, posebno pa po ukinitvi GSP, je bilo v Kopru čutiti potrebo po ustanovitvi neke kul-turno-umetniške skupine'. Prva, ki se je tega zavedla, je bila mladina Kopra in okolice. Ustanovili so Mladinsko kulturno-umetniško društvo (MKUD). To društvo ima različne sekcije in ■ena izmed teh je tudi dramska skupina, ki dela najuspešneje. Ta •dramska* skupina, ali bolje rečeno, Mladinsko amatersko gledali-.šče, ima zarodek in sedež v koprskem Dijaškem domu. Uprava Dijaškega doma je velikodušno odstopila prostor, gledališče pa vodi tovariš Evgen Frelih. Zdaj študirajo Golijevega »Jurč-ka«, katerega premiera bo okrog Novega leta, če bo šlo vse po sreči seveda. Ker me je zelo zanimalo delo tega gledališča, sem •obiskal mlade igralce pri vaji. Našel sem jih sredi dela in z njimi seveda tovariša Freliha, ki jih je učil. Prav rad mi je odgovoril na nekaj vprašanj. Med drugim je rekel tudi tole: »Dija-•ška mladina je predvsem poklicana, da goji lepo slovensko besedo, kar je ne samo potrebno, ampak tudi koristno. Prerano je že zdaj govoriti o našem uspehu. Vsekakor terja delo od nas mnogo truda, discipline in predanosti.« Na vprašanje, ali imajo v letošnjem letu še kak načrt, je odgovoril: »Pravzaprav še nič določenega. Odvisno je od časa.« Opazoval sem mlade igralce pri vaji. Nisem si mislil, da se znajo tako vživeti v igro. Zvedel sem tudi, da so dijaki pri igri zelo resni ter prihajajo točno in vestno na vaje. Vprašal sem jih, ali jih to delo moti pri študiju, pa so mi odgovorili, da prav nič in •da so zelo zadovoljni. Tako je v Dijaškem domu vsak torek in petek, toda režiser in igralci so mnenja, da je dvakrat tedensko premalo. Slab mesec in pol imajo še do premiere in treba je izdelati še marsikaj. Ta igrica bo namenjena predvsem pionirjem Kopra in okolice in upamo, da bodo z njo zadovoljni. M. C. priljubljenosti, ampak tudi pomeni, da je naši Mali galeriji s svojo peto likovno razstavo v tem letu že uspelo zbrati in zainteresirati določen krog ljudi. Slikar Herman Pečarič se je rodil leta 1908 na Škofijah pri Kopru. Slikarstvo je študiral na Akademiji likovnih umetnosti v Beogradu v letih 1945 do 1949. Potem se je stalno naselil v Piranu in posvetil svoj čopič slikanju istrske pokrajine in morja. Prvič je razstavljal H. Pečarič že leta 1940, in sicer kot amater na skupni razstavi z Lojzetom Perkom v Mariboru. Prvo samostojno razstavo pa je priredil leta 1952 v Kopru in od takrat ga srečamo skoraj vsako leto: leta 1954 zopet v Kopru, leta 1955 v Beogradu in leta 1956 v Kopru. Razen tega uviie, [ MLADA POTA, štev. 2 Iz vsebine: PROZA — Janez Kajzer: On in njegov prijatelj mimo dnevnega načrta, Ivan Planinšelc: I-Irastovje, Vladimir Dudinccv: Človek ne živi samo oci kruha (odlomek), POEZIJA — Ivan Zoran, Miroslav Košuta, Valentin Cundrlč, Nilco Grafenauer, Jože Se-ražin. RAZPRAVE — Edvard Kardelj: Mednarodno zbliževanje ne pomeni spajanja nacionalnih jezikov, Dr. Jože Goričar: O zgodovinskem pomenu Oktobrske revolucije, Prof. dr. Oleg Mandič: O nastanku religij, Lionello Venturi: Kako gledamo slilco (7. poglavje). MED KNJIGAMI — Janez Dokler in Drago Druškovič (Ocvirlc, Scott, Piccard, Mareš, Kardelj); ZAPISKI — Drago Grah: Šestemu kongresu LMS v pripis, Marjan Malier: Obraz v množici, Pogovori (Potrč, Mejak, Ciuha), Beležke. PROTEUS, štev. 3 Iz vsebine: ČLANKI — Lavo Cermelj: Zemeljsko ozračje, Jožef Tavžulj: Mehur-njaki pri klavnih živalih, Janez Str-nad: Nevarni stroncij 90, Lili Kobi-jeva: Biološka postaja v Lunzu. ODMEVI — P. Kunaver: Višek sončne aktivnosti se bliža. L. Cermelj: Se o prvem, a tudi že o drugem satelitu, L. Cermelj: Ustvarili so element 102, Nobelove nagrade za leto 1057, A. Polcncc: Izpolnitev razstavnih zbirk v Prirodoslovnem muzeju. DROBNE VESTI — Božanska gliva, Kiti niso nemi, Nova razlaga zrašča-lija v parčke pri mctljaju diplozoon, Geološka podstava Izole, Pegasti in laški kačnik. Istrski kovačniki, Množična zbirališča suhih južin. Že več let ima Mestno gledališče v Ljubljani na repertoarju »Večer v čitalnici«, posvečen dobi našega narodnega preporoda, čltalniškim časom. Ta predstava MG sodi v načrt vodstva, da sistematično oživlja naše starejše dramatike in tako ni čuda, da so začeli z uprizoritvijo izvirnih šaloiger skoraj pozabljenega pesnika, dramatika, skladatelja in politika Miroslava Vilharja. Režiser Miroslav Mahnič je hotel doseči z uprizoritvijo verodostojen posnetek nekdanjega čitalniškcga načina, tipizirano čitalniško prireditev zvesto času, v katerem je nastala. Obenem je računal na večji del občinstva, ki mu je doba čitalnic neznana. Gotovo je to pripomoglo, da »Večer v čitalnici« že več sezon polni dvorano MG v Ljubljani in da je dosegel ansambel MG na gostovanju po Jugoslaviji prav s tem delom največji uspeh. Posebno priznanje so dobili ob nastopu na Sterijinem pozorju v Novem Sadu. Rojstno leto čitalniške dobe pri nas pišemo leto 1861, ko je zrasla prva čitalnica v Trstu, druga v Mariboru in tretja v Ljubljani. Potem je prišlo na vrsto Celje, Tolmin, Gorica in drugi slovenski kraji. V zgodovini je to čas obračuna z Bachovim absolutizmom, v naši literaturi pa čas Lev- stikovega Martina Krpana, Jurčičevega Jurija Kozjaka in Desetega brata, Stritarjevih, Gregorčičevih in končno Prešernovih pesmi. V dramatiki pa so čitalnice prvič po Linhartu ustvarile pogoje za vsaj skromno snovanje na dramskem področju. In končno je to tudi čas, ko smo dobili Slovensko Matico, prvi politični dnevnik Slovenski narod in prvo Dramatično društvo. Glavna naloga čitalnice je bila zbuditi narodno zavest in omikati slovenski jezik. To svoje poslanstvo so hotele doseči čitalnice s kulturno zabavno dejavnostjo. V ta namen so prirejale tako imenovane^ »Besede«, predavanja, izlete, poučevanje slovenskega jezika in množično zbirale rodoljube. »Besede« same so obsegale delclamacije, pevske (zborovske in solistične) točko z obveznim Jenkovim »Naprej« in dramatske prizore, nakar je običajno sledila še zabava s tombolo in plesom. V tem sestavu so te prireditve zelo privlačevale meščanstvo in so ga odvračale od nemškutarskih kazin, čitalniško gibanje pa je združevalo vsa kulturna prizadevanja in zadovoljevalo tedanje potrebe. »Besede« pa so postale s svojimi eno- in dvodejankami veselega značaja zibelka dramatičnega in Z OBČNIH ZBOROV DPD »SVOBOD« IN PROSVETNIH DRUŠTEV Še vedno gre tudi zu kulturni dom DPD SVOBODA POSTOJNA Od zadnjega občnega zbora je preteklo komaj 8 mesecev, zato je težko govoriti o vidnejših uspehih. Tem bolj, ker vprašanje kulturnega doma v Postojni še vedno ni rešeno. V svojem poročilu je predsednik društva Slavo Černelič govoril na prvem mestu o igralski družini, ki je uprizorila v pretekli sezoni otroško igrico »Palčki«, dramo »Molčeča usta« in opereto »Hmeljska princesa«, S prvima dvema deloma so igralci tudi gostovali v Ilirski Bistrici in na Rakeku. Predstave si je ogledalo skupno 3608 ljudi, kar je precejšen uspeh. Člani recitacij-skega krožka so nastopali na raznih proslavah in akademijah. Imeli so dva pevska zbora, moškega in mladinskega, ki sta sodelovala na raznih akademijah in imela tudi samostojne koncerte v Postojni in v drugih krajih. Razen tega pa je delal še pionirski zbor osnovnošolskih otrok, ki so nastopili dvakrat. Iz moškega zbora se je formiral vokalni oktet, ki se je prvič predstavil postojnskemu občinstvu ob proslavi 40-letnice Oktobrske revolucije. Prav v zadnjem času pa so ustanovili še mešani pevski zbor, ki bo predvidoma štel 100 članov. Razen tega imajo še orkester in godbo na pihala, ki sta na najboljši poti do lepega razvoja. Tudi mandolinistični krožek dela v okviru društva, čeprav ga vzdržuje gasilsko društvo. Prav tako kot druge sekcije, so tudi man-dolinisti sodelovali pri vseh proslavah, Vidneje pa nista prišli do izraza izobraževalna in kulturno-za-bavna sekcija, res pa je tudi. da sta bili ustanovljeni šele letos spomladi. Člani upravnega odbora so si zamislili, da bi lahko uredili svoje društvene prostore v čitalnici Mestne knjižnice, ki je zvečer prosta. Tam bi lahko bila v bodoče tudi predavanja Ljudske univerze in tja bi lahko prenesli televizijski aparat, ki je zdaj v hotelu Javornik, pa je last postojnske Svobode. Seveda pa je še vedno najbolj pereč problem kulturnega doma. V letošnjem proračunu je zagotovljenih še nekaj finančnih sredstev, načrti pa še vedno niso končno odobreni. Vendar računajo, da bodo lahko začeli z delom spomladi prihodnjega leta. Program bodočega dela predvideva živahno vsestransko dejavnost in če ga bo uspelo izpolniti, bo popestril kulturno-prosvetno dejavnost v Postojni in bližnjih vaseh. K temu bo velik delež prispeval še Zavod Primorskih prireditev iz Kopra, ki je uvrstil Postojno med kraje svojih rednih predstav. V razpravi so znova načeli vprašanje obiska kulturnih in prosvetnih prireditev, ker se zdi, da v tem oziru led še vedno ni prebit. Vprašanje občinstva v Postojni še vedno rešujejo dijaki. Na tem področju bo morala Svoboda pokazati uspešno propagando, ker spričo kvalitetnih prireditev, ki se letos obetajo Postojn-čanom, verjetno ne bo tako težko. gledališkega udejstvovanja in iz njih so se pozneje razvila številna amaterska gledališča. Čitalniške prireditve niso bile samo družabna zbirališča, ampak tudi sredstvo in središče narodnega preporoda. Ko govorimo o čitalnicah, ne moremo mimo lika Miroslava Vilharja, ki je razen pesmi pisal predvsem igre in menda je napisal kar 18 del za oder. Tu so štete tudi priredbe raznih drugih veseloiger in tudi vse tisto, kar se do danes ni ohranilo. Snov Vilharjevih iger je zelo preprosta in zelo vedra. Njegov odnos do svojega časa pa opravičuje dejstvo, da Še danes obnavljamo njegove igre. Historično rekonstrukcijo takega čitalniškega večera okrog leta 186S nam bodo pokazali ljubljanski gostje. Z. L. »Pričarani ženin« v izvedbi DPD Svoboda iz Sečovelj Ta ljudska igra je po slovenskih amaterskih odrih doživela že številne uprizoritve. Tokrat jo je zelo posrečeno postavilo na oder DKPD Svoboda Sečovlje pod vodstvom že znanega režiserja Vladimira Prinčica, učitelja v Sečovljah, Z igro gostuje igralska družina po vseh odrih piranske občine. Veliko priznanje dobre izvedbe je že prejela doma v Sečovljah, v Novi vasi in v Krkav-čah. Izvedbi igre pristaja tudi dobra scena, ki jo je izdelal rudniški delavec Stane Snoj. Kljub temu, da je režiser imel velike težave s pripravami, je uspeh igre pokazal, da je režiser svojo nalogo dobro izpolnil: izbral primerno igro in igralce, Na odru smo videli tudi nove igralce, ki jim je bil to prvi nastop. Vendar to ni zmanjšalo uspeha, posebno še ker so v glavnih vlogah nastopili starejši igralci. Ogrodje odrskemu delu so dale ženske vloge Lenke, Neže, Cilke in Urške, med katerimi gre vse priznanje zlasti vlogi Lenke, ki jo je igrala Justi Jev-ševarjeva. Vse kaže, da ima DKPD Svoboda v Sečovljah vodilno vlogo prosvetnega življenja v piranski občini, in sicer zato, ker imajo v prosvetnih delavcih šole in v rudniku vrsto sposobnih in dela voljnih ljudi. Prav tako pa kažejo uspehi prosvetnega dela v Sečovljah — tam imajo tudi lutkarje, mlade tamburaše itd., da živijo ti delavni ljudje v slogi, kar je ponekod težko. Sodelujejo vas, šola, rudnik in kmetijska zadruga, vsak po svojih močeh in sposobnostih in to veliko pomeni. Zato upravičeno pričakujemo, da bo občinski Svet svobod in prosvetnih društev to bogato zasnovano prosvetno delo z razumevanjem podprl in dal svoje priznanje za velik uspeh. A. G, IZREDNA SEJA POSTOJNSKEGA ŠTUDENTSKEGA KLUBA Za nove oblike dela - za novega človeka Na ljubljanski Univerzi je bila 21. novembra izredna skupščina Postojnskega študentskega kluba. Skupščine se je udeležilo okrog SO študentov, prisostvovala pa sta ji tudi sekretar ObK ZKS Postojna Zdravko Smrekar in predsednik ObLO Ilirska Bistrica Anton Gustinčič. MARIJA MAJEROVA: ČAROBNI SVET Ni še dolgo tega, ko je izšla pri Mladinski knjigi povest češke pisateljice Marije Majerove »Robinzon-lca«. Zdaj nam je založba znova predstavila avtorico znane »Sirene« in »Rudarske balade« v pravljicali »Čarobni svet«. Pisateljica je uporabila v knjigi »Čarobni svet« pravljično bog.istvo raznih narodov, predvsem slovanskih, zbrisala z njih dolgoletno patino časa in jih povedala v preprostem in sodobnem, toda umetniško prepričljivem jeziku, Posebna odlika te bogate ltnjige pa niso samo p"s:'ne zgodbice različnih človeških usod in pravljičnih bitij, nmpak tudi razkošne barvne ilustracije sliknrja Karla Svnlinskega, k.ir tvori s tekstom Majerove ubrano celoto. Pravljice »Čarobni svet« je za Cici-banovo knjižnico lepo prevedel Viktor Smolej. Člani Postojnskega študentskega kluba iščejo nove oblike dela, čeprav je bil ta klub eden najbolj delavnih na ljubljanski Univerzi. V svojem referatu je predsednik kluba, študent ekonomije Ciril Čehovin, nakazal vso problematiko, s katero so se morali spoprijeti mladi ljudje. Ti problemi so bili vsebina tudi dve-urne razgibane in plodne razprave po referatu. V razpravo sta posegla tudi gosta iz Postojne in Ilirske Bistrice. Razen o svojem delu, problemih in prizadevanjih so govorili študentje tudi o vsesplošni problematiki svojih matičnih občin, od gospodarske, kulturno politične pa do komunalne. Videti je bilo, da se mladi ljudje zavedajo svoje osnovne dolžnosti do ljudi in krajev, iz katerih so prišli, Iz tega osnovnega hotenja so se tudi porodile različne oblike sodelovanja in pomoči pri delu z raznimi organizacijami na terenu. Popolnoma razumljivo je, da ni mogoče govoriti samo o uspehih. Tako so sklenili naj bi namesto dosedanje igralske družine, ki žal ni posebno uspela, organizirali posebno kulturno skupino. Zaradi novega univerzitetnega zakona, ki predvideva le štiriletni študij, bi kazalo opustiti tiste sekcije, ki terjajo dolgotrajno delo, da se pokažejo uspehi. Iz vse razprave je bilo videti živo hotenje kluba, da vzgoji iz svojih članov ne le sposobne strokovnjake, kar je skrb šole, -pač pa tiste polne in vsestranske ljudi, ki jih terja življenje. S. Č. M 'A 5 t K R A J I: L j U D j E- "it NAS 1 K i! A J i S N l J U D J E ★ M K R A J I J LJUDJE ir (Nadaljevanje s 1. .strani) Partizan pa je predvajala nekaj narodnih plesov v narodnih nošah, kar je močno navdušilo navzoče občinstvo. V Senožečah so na proslavi nastopili pionirji, tamburaški zbor, pevski zbor primorskih študentov; slavnostni govor pa je imel tovariš Dominik Vatovec. V Lokvi je zapel moški pevski zbor PD »Tabor«, pri proslavi so pa sodelovali tudi pionirji. Po- Sprejem v Piranu V četrtek, 28. novembra je predsednik piranske občine Davorin Ferligoj podelil denarni nagradi znanima prosvetnima delavkama, Ludoviki Kalan in Mariji Peča;-ič. Ob tej svečanosti je sprejel tudi upravitelje šol in nekatere druge prosvetne delavce. Vsem prosvetnim delavcem piranske občine pa je iskreno čestital in želel še večjih uspehov pri vzgoji mladine. Sprejemu je prisostvoval tudi sekretar OK ZKS in predsednik OO SZDL Albert Jakopič-Kajtimir. Vsekakor je hvale vredna pozornost, ki jo posveča naša ljudska oblast prosvetnim delavcem in je dokaz velikega razumevanja za njihovo delo. Brez dvoma pa sta med pionirskimi prosvetnimi delavci zaslužili nagrado Ludovika Kalan in Marija Peča-rič, kajti sodelovali sta v povojnih letih pri rojstvu slovenske šole v Istri, kar vsekakor ni bilo lahko. V dolgih letih italijanske okupacije je v prebivalcih zrastel odpor do slovenske šole in ta odpor je bilo treba premagati. Kazen tega pa tudi tiste skrite sile, ki so se še tudi po vojni borile proti našim naprednim idejam. Obe. nagrajeni pedagoginji sta na šolah - v Piranu (osnovni in nižji gimnaziji) premagali te ovire s svojim vztrajnim in požrtvovalnim delom. Skromna nagrada pač ni plačilo za ves ta trud, je pa priznanje, ki si ga štejejo v čast vsi prosvetni delavci piranske občine. SLOPE Po krajši in mučni bolezni je dne 23. novembra 1957 umrl v Slopah pri Rodiku v 84. letu starosti zaveden slovenski mož Jožef SEGULIN. V času narodnoosvobodilne borbe je pokojni Jožef Segulin v mejah svojih moči aktivno podpiral partizane in tesno sodeloval z NOB. še v času okupacije je bila njegova hiša zatočišče in zbirališče naprednih aktivistov. Nešteto je bilo v njegovi hiši sestankov komunistov in simpatizer-jev komunistov. Pokojnik je vzgojil svoje štiri sine v naprednem in revolucionarnem duhu. Sin Franc je šel iz Italije s prekomorskimi brigadami v NOB in je leta 1944 kot komisar čete padel v borbi za Mostar, sin Angel je bil še pred vojno v italijanski internaciji in v času NOB pa aktivist, sin Ivan pa je bil kot italijanski vojak interniran v nemškem taborišču, iz katerega se je po končani vojni vrnil bolan in izčrpan, tako da ni za nobeno t«.žko fizično delo. Sin Jožef pa je že leta 1925 pobegnil kot zaveden Slovenec v staro Jugoslavijo. O njem ni že nad 30 let ne duha ne sluha. dobne proslave so bile tudi v Vremskem Britofu, Rodiku, Barki, Misličah in Škocjanu. Potem ko je prof.. Boža Stopar zaključila svoj govor ob Dnevu republike v Kulturnem domu v Postojni, so člani DPD Svoboda iz Postojne in tamkajšnji mladinski tamburaški zbor Prostovoljnega gasilskega društva priredili kulturno-umetniško akademijo. V počastitev državnega praznika sta predsednik ObLO Postojna Jože Baša in generalni major Dušan Korač sprejela delegacijo cicibanov. Podobne proslave so bile tudi v drugih krajih postojnske občine. Med najbolj prisrčne sodi proslava dijakov postojnske gimnazije, združena s sprejemom petošolcev v mladinsko organizacijo, in s podelitvijo nagrad najboljšim članom Ljudske mladine. V prostorih osnovne šole so v počastitev Dneva republike sprejeli v pionirsko organizacijo 146 cicibanov — na področju postojnske občine pa skupaj 280. Ob tej priložnosti so priredili skromno svečanost, kateri so prisostvovali predstavniki ljudske oblasti, množičnih organizacij in JLA. lovska prireditev Lovci v piranski občini se vneto pripravljajo na sodelovanje pri veselici, ki jo v soboto prireja v prostorih hotela «Istra« v Portorožu Lovska družina Strunjan. Na sporedu bo med drugim bogat srečolov, .ki bo imel za dobitke samo divjačino. Po pripravah sodeč, se obeta res prijetna družabna prireditev. Jule. Konec preteklega meseca je v Postojni pred izpitno komisijo Okrajne obrtne zbornice v Kopru, katere podružnica je za občine Pivka, Ilirska Bistrica in Postojna v Postojni, delalo pomočniški izpit 21 vajencev. Pri izpitih je bilo ponovno opaziti, da so kandidati, ki so se učili pri privatnih mojstrih, strokovno mnogo boljši od onih, ki so zaposleni v državnih podjetjih. Naši delovni kolektivi in še posebno preddelavci v delavnicah posvečajo vse premalo pozornosti bodočemu naraščaju. So primeri, ko je prišel k izpitu vajenec pleskarske stroke, pa ni znal mešati barv za soboslikarska dela. Z odličnim uspehom sta opravila izpit Viktor Udovič iz Bača, ki se je učil mizarske obrti pri mojstru Ivanu Marinčiču v Hrastjah pri Pivki, in Ivanka Malnaršič iz Matenje vasi, vajenka Franca Knafeljca, krojaškega mojstra v Pivki. Pomočniška izpitna komisija deluje v Postojni že od prvih let po osvoboditvi. Do leta 1952 je to komisijo vodil tovariš Škeriak, od tedaj pa jo vodi Rudolf Veselic. Pred to komisijo lahko opravljajo pomočniške izpite vajenci kovaške, ključavničarske, avtomeha-niške, soboslikarske, kolarske, mizarske, krojaške, čevljarske, pekovske, mesarske, brivske in m0m II ^mizK iSP | \ , < - mmm i ,. lm mš .v.- '' 'Siiitiis? dH mmšm Mm ifgsiii , v s i if I * * .•> . " *: Skupina kandidatov za opravljanje pomočniškega izpita iz raznih obrti v Postojni skupaj s člani izpitne komisije. V sredi sta predsednik Obrtne zbornice za okraj Koper Davorin Praček in starešina postojnskega obrtništva Franc Čelan Nadvse lepo so proslavili 29. november tudi v Ilirski Bistrici, Knežaku, Jelšanah jn • Zabičih, kjer so tamkajšnja društva Svobode priredila uspele akademije. V Podgradu so učenci osemletne šele in pripadniki JLA proslavili Dan republike s proslavo, ki sodi med najbolj uspele prireditve na tamkajšnjem področju. Tudi v Piranu so proslavili Dan republike s številnimi proslavami. Osrednja prireditev je bila v Tartinijevem gledališču, kjer je imel slavnostni govor tajnik Ob LO tov. Jože Piki. Sledil je bogat kulturno-umetniški program. ^ ■ Tvr « .<- , hmm iPtl* ' ms mm m m Tečajniki civilne zaščite v Kopru ORGANIZACIJA CIVILNE ZAŠČITE V KOPRSKEM OKRAJU Bivši koprski okraj je edino področje v LR Sloveniji, na katerem je prebivalstvo zelo slabo seznanjeno z organizacijo .civilne zaščite in njenimi nalogami tako v mirnem kakor v vojnem času. Vzrok' je v tem, da se služba civilne zaščite na tem področju ni razvijala vzporedno z napredkom v drugih okrajih LRS, ker to ozemlje še ni bilo sestavni del Jugoslavije. Zaradi tega ima služba civilne zaščite pri Tajništvu za notranje zadeve OLO ' Koper precej dela z vzpostavitvijo organizacije na terenu, v industrijskih podjetjih, v ustanovah, kot tudi hišne celice civilne zaščite, osnovne enote v celotni organizaciji. Po izidu Zakona o narodni obrambi v juliju 1955. leta, ki frizerske stroke. Od obstoja komisije je opravilo izpite z uspehom 481 fantov in deklet, od teh že letos kar 55. Največ vajencev je v mizarski, avtomehanični in krojaški stroki, najmanj pa v čevljarski, kolarski, pekovski, kovaški in šiviljski stroki. Vredno je tudi omeniti, da ima velike zasluge pri vzgoji in napredku našega obrtništva mizarski mojster v Postojni Franc Čelan, ki kljub precejšnji starosti že od leta 1945 vodi tukajšnje obrtništvo. Bil je nekaj let tudi predsednik Okrajne obrtne zbornice v Postojni, sedaj pa je predsednik Občinskega pododbora okrajne Obrtne zbornice. »Ština« vsebuje tudi poglavje o civilni zaščiti, je dobila bivša organizacija protiletalske zaščite (sedaj civilna zaščita) novo obeležje in značaj dela predvsem v mirnem času. Tako je njena naloga, da že danes pripravi in organizira civilno prebivalstvo v borbi proti vsem^ elementarnim in drugim nesrečam, ki se utegnejo pripetiti. Uslužbenci civilne zaščite pri Tajništvu za notranje zadeve OLO Koper se dobro zavedajo nalog, ki stojijo pred njimi. Zato so sklenili poklicati določeno število ljudi-strokovnjakov in uslužbencev iz podjetij, ustančv in občinskih LO — na prve tečaje civilne zaščite, kjer naj bi pridobili osnovne pojme o organizaciji in njenem namenu. Ljudje, ki bodo šli skozi tečaje, naj bi bih vodilni kadri bodoče organizacije. V času od 11. do 21, novembra je v Kopru že končal z delom prvi tečaj civilne zaščite za komandni kader. Tečaj so organi- vztrajno in uspešno Novi piranski ObLO pridno nadaljuje delo prejšnjega. Začeli so se tudi že sestajati njegovi sveti,.ki so bili vsi na novo imenovani. Kot prva sta bila sklicana Svet za kmetijstvo, obrt in industrijo ter Svet za blagovni promet in turizem. Obravnavani problemi nosijo skupen pečat: skrb za izboljšanje raznih služb (od vrtnarstva do pekarije itd,), katerih boljše in cenejše, poslovanje je v interesu malih potrošnikov, torej delavnega prebivalstva občine. Nič prav si še nisem opomogel od novinarskega plesa in delo mi ne gre in ne gre od rok. Sicer bi bilo kar prav, če bi nekaj napisal o samem plesu — za tiste, ki niso mogli dobiti vstopnic — a žal nimam toliko prostora, da bi ta dogodek lahko obdelal, kot zasluži. Vendar naj vam povem vsaj to, da smo se prav lepo imeli. Osebno pa mi je bila najbolj všeč zaključna fizkultuma točka, ki so jo izvajali nekateri mlajši ljudje s strokovnim sodelovanjem enega izmed naših priznanih športnih vzgojiteljev. Mačka sem šel preganjat v Loggio, kjer sem kljub solidni postrežbi zdržal čez praznike in tudi marsikaj videl. Po nekaj steklenicah radenske sem naročil grog, da bi spet prišel k sebi. Bil je kar dober. Zato sem naročilo ponovil. A glej spaka! Prinesli so mi že močno slabšega. Tako hit.ro me pa spet ne vrže, da bi že pri drugem grogu ne vedel, kaj pijem! To sem jim naravnost povedal. Pa me je natakarica potolažila. da tiste punce pri šanku delajo zmeraj tako; čimvečkrat nekaj naročiš, vsakokrat je »nroiz-vod« slabši. Nadalje sem izračunal, da so v tem lokalu samo v treh prazniških dneh »zaslužili« najmanj vsak po četrt mesečne plače z varčevanjem pri meri, Ugotovil sem, da tiste zareze, ki označujejo pravo mero na kozarcih in steklenicah, še niso bile pod vplivom alkohola. No, dokončno pa so me pregnali, ko so mi prinesli sendvič na mokrem krožniku, tako da je skorja pri žemlji že razpadala. Vem, da je to vse skupaj precej nerodno, toda naj mi zamerijo ali ne: napisati sem moral, kar sem napisal. To v interesu stalnih gostov, ki jim je lokal navsezadnje le pri srcu, čeprav ne vem zakaj, saj še telefona nima. Naša koprska .pralnica in čistilnica je znižala cene. O tem so pisali moji kolegi v resnem delu časopisa, kar je bilo prav in potrebno. Tudi pohvalili so novo iniciativo. No, da bi se prizadeti ne prevzeli od same hvale, bom še jaz prispeval svoje. Pravzaprav ne jaz, ampak Juca, Dala je zadnjič čistiti nekakšno obleko, vrnili so jo z vsemi madeži, ki jih je imela pred »čiščenjem«. Vse, kar se je dalo opaziti novega, je bil račun za 250 dinarjev. Veste kaj! Na takšno vižo bi lahko tudi jaz znižal cene, zakaj če vse tako čistijo, porabijo že samo kemikalij za 100 odstotkov manj kot so jih porabili pred znižanjem. In še to rečem, da se nismo zmenili tako! zirali in vodili uslužbenci okrajnega ljudskega odbora, Poleg domačih predavateljev pa so predavali tudi nekateri uslužbenci DSNZ. Tečajniki so v glavnem spoznali razen organizacije civilne zaščite tudi tehnično reševalno službo, požarno službo, razvoj atomsko-biološkega orožja, njihove učinke in zaščito. Na tečaju so bile nudene tečajnikom tudi osnove prve pomoči. Poleg teoretičnih predavanj so izvajali tudi čim več praktičnega dela. Vsi tečajniki so bili v glavnem vezani na avtobuse in so se zvečer vozili na svoje domove, zjutraj pa zopet nazaj v Koper. To je bilo zanje brez dvoma zelo naporno, posebno še, če upoštevamo, da so imeli dnevno po 10 ur pouka. Kljub vsem težavnim okoliščinam pa sta bila disciplina in delovni elan na višku in so bili rezultati tečaja zelo dobri. Kader za tečaj je bil tudi prav dobro izbran. Med tečajniki so bili en inženir, 7 tehnikov in 20 uslužbencev drugih strok iz gospodarstva. Ta in bodoči kader, ki bo šel skozi tečaje civilne zaščite, bo tvoril hrbtenico organizacije na tem področju. Prenašal bo svoje znanje na ostale člane .in enote, ki se bodo formirale na njihovem delovnem področju. Prav tako velja pozdraviti tudi iniciativo uslužbencev okrajnega ljudskega odbora o postavitvi kabineta službe civilne zaščite in požarne varnosti, kjer je s slikami, maketami in raznimi drugimi pripomočki prikazan delokrog in namen te službe. v. K. Za konec pa še pismo, ki sem ga prejel iz Gradina. Takole mi pišejo: »Dragi Barba Vane! Ali Ti ni morda že prišlo na ušesa, da je bila naša vas že pred leti priključena LRS? Veš, ob tisti priložnosti je Slovensko Gračišče podedovalo tudi ta del poštnega okoliša^ od Oprtlja. Potem pa so vso reč tako zamešali, da od takrat prihaja Tvoj Jadran k nam šel? po enem tednu, ker mora na kratek sprehod do Umaga. Od tam ga napotijo v Oprtalj od koder ga spet vrnejo v Koper, da bi ga lahko nato prepeljali v Gračišče in naprej v Gradin. Naj Ti še povemo, da smo od Kopra oddaljeni le 28 km. in da imamo vsak dan redno avtobusno zvezo. Ne vemo, kdo je za vse to kriv. Morda je pošta, a vendar za vsak primer le poglej tudi tam pri vas, če ni morda v upravi nekdo, ki skuša za vsako ceno spraviti v promet zastarele naslove naročnikov z našega konca. Ne zameri, če smo bili nekoliko dolgi in sprejmi naše najlepše pozdrave.« Za pismo se res najleoše zahvaljujem. Škoda, da mi niste tega napisali že takoj po priključitvi, da bi že tedaj zmetal v ofieni stare naslove. Pošta pa je kriva v toliko, da nam ni sporočila nobene spremembe. Pozdravljeni! Vaš Vane POKALNI NOGOMETNI TURNIR V CAST DNEVA REPUBLIKE V petek in soboto je piransko Sidro priredilo nogometni turnir v počastitev Dneva republike. Za pokal pokrovitelja — predsednika piranske občine Davorina Ferli-goja — so se razen Sidra borile še tri najmočnejše primorske nogometne enajstorice: Izola, Nova Gorica in Koper. Ce bi se turnirja udeležil še idrijski Rudar, bi to prireditev po pravici imenovali jesensko revijo najboljših primorskih enajstoric. 2al pa so morali prireditelji zaradi pomanjkanja finančnih sredstev število povabljenih skrčiti na minimum. V predtekmovanju so se najprej pomerili v Piranu Sidro in Koper ter v Izoli Izola in Nova Gorica. Obe srečanji sta bili zelo borbeni in je često kazalo, da gre za prvenstveno srečanje in ne za pokalni turnir. Kljub temu pa ni igra nikdar prešla mejo, ko se začenja grobost. Zanimivo je, da je pii-ansko Sidro nudilo Kopru v prvem polčasu močan odpor in ohranilo svojo mrežo nedotaknjeno. Koprčani so šele v drugem V ožjem družinskem krogu sla Franc in Marija Delež iz Škocjana St. 3 pri Divači 25. novembra slavila petdesetletnico poroke. Prisrčnega slavja so se udeležili tudi njuni prijatelji in znanci. Delezov očka, ki je kljub 33 letom še vedno čil in živahen, je ta dan kaj rad obujal spomine iz svojega dolgega in delovnega življenja, ki mu ni bilo lahko. Ze s sedmim letom so ga dali za pastirja. Služil je petnajst let. Ko je odslužil vojake, se je za pet let zaposlil v tovarni olja v Trstu. Leta 1904 (ta letnica je vklesana v kamen nad vrati) sta z očetom se-, zidala majhno hišico, v kateri še danes stanuje z družino. Najdalj časa — polnih trideset let — je bil Delež zaposlen v škocjanskih jamah. Bil je vodnik in opravljal je razna dela-Od mnogih doživetij mu je najbolj v spominu dan, ko jih je v jami med delom presenetila voda, ki je nenavadno narasla. Po vodi in po ozkih, še neobdelanih stezah so nosili tovore gradbenega materiala, »Danes je seveda drugače v jamah. Poti so lepe in varne« — tako je zaključil svoje pripovedovanje in še dodal: »Mnogo sem doživel, a največ je vredno to, da imam še danes mnogo prijateljev!« Nič čudnega, saj je še zmeraj dobre volje. Bolj tiha je Delezova mati. Vendar je bila tudi ona ta dan vsa nasmejana. Delezova sta imela devet otrok. Pet je še živih in. so razkropljeni po svetu. En sin je padel v NOV v eni izmed prekomorskih brigad. Dolgoletnemu delavcu v Škocjanskih jamah posebej in obema slavljencema skupaj iskrene čestitke! ~er Nič še ne kaže, da bi bil v kratkem rešen spor v obratih GRDA in ,v Tržaškem arzenalu; ki se vleče že šest mesecev. Stavke se nadaljujejo, delodajalci, trmasto vztrajajo na svojem stališču in, ozračje je vedno bolj napeto, celo nevarno. Več ali manj je skoraj vsak. dan stavka v ladjedelnicah Sv, Marka . in Sv. Roka, v Tržaškem arzenalu in v Tovarni strojev: pretekli teden pa je stavka začela v četrtek opoldne ter je trajala do ponedeljka zjutraj. Stavkajoče delavce je zelo razburilo sporočilo delodajalcev, da ne bodo v petek razdelili plač, kot. vsak teden. Delavci so se kljub temu zbrali pred ravnateljstvi svojih podjetij in zahtevali. plače za svoje delo. Nič ni po-' magalo. Delavci so v skupini odšli po mestu ter s tem opozorili javnost in oblnsti na,nesramno izzivanje delodajalcev. Pohod delavcev po mestu je potekal mirno, brez incidentov, ker se tokrat policija ni vmešavala. V ponedeljek dopoldne pa se je položaj zaostril, ker so delavci zagledali opozorilo ravnateljstva, da bodo razdelili plače, lc .če delavci ne bodo več stavkali. Prišli so. v tovarne, a nihče se ni lotil dela. Energično so zahtevali svoje' plače, vendar ' zaman. Delodajalci so poklicali na pomoč policijo. Prišli so najvišji policijski funkcionarji, vladni generalni komisar pa je povabil sindikalne voditelje, naj vplivajo na delavce, da bi spet začeli delati. Medtem pa je v ladjedelnici Sv, Marka ' nastal incident. Razburjeni delavci so razbili nekaj šip in vrat upravnega poslopja. Polagoma se je ogorčenje pomirilo in šele popoldne so delavci dobili plače za pretekli teden. Zaradi resnosti položaja so se v ponedeljek sestali predstavniki političnih strank', 'ki so zastopane v italijanskem parlamentu. Odločno so zahtevali, naj oblasti vplivalo na delodajalce, dri bo ugodno rešen spor, ki ogroža splošno tržaško gospodarstvo in mir. Ta. spor jo namreč povzročil že veliko škode prizadetim delavskim družinam. delu igre zagospodarili na terenu ' in dosegli tri gole. Glede tekme Izola—Nova Gorica pa je treba povedati, da so Izolani le s težavo zmagali. V prvem polčasu so sicer vodili z 2 : 0, potem na so gostje znižali rezultat na 2:1 in na vsak način hoteli izenačiti. To pa se jim ni posrečilo, predvsem zaradi odlične igre ožje obrambe in krilske vrste. Naslednji dan so bila na sporedu srečanja za tretje in četrto mesto in za naslov prvaka. Nova Gorica je brez težav premagala Sidro s 5 : 1, vendar je treba povedati, da ta rezultat ni nečasten za piranske nogometaše, ki so šele pred kratkim ustanovili svoj klub. Finalna tekma je privabila na igrišče Izole kljub mrazu in burji precejšnje število gledalcev. Po enakovredni igri v prvem V počastitev Dneva republike je TVD »Partizan« Sežana priredil mladinski košarkarski turnir, ki je bil 29. novembra ob 10. uri v novi telovadnici Partizana v Sežani. Povabljena so bila društva Iz Postojne, Kopra in Ilirske Bistrice. Tekmovala pa so samo tri društva: TVD Partizan Postojna, TVD Partizan Ilirska Bistrica in TVD Partizan Sežana. Društvo iz Kopra pa se iz neznanih vzrokov ni udeležilo tekme. Tekmovanje se je končalo z naslednjimi rezultati: Postojna : Sežana 51:43 Ilirska Bistrica : Postojna 43:42 Sežana : Ilirska Bistrica 46:45 Šah Priprave zs medeonski Čeprav nas še osem mesecev loči od začetka medeonskega šahovskega turnirja za svetovno prvestvo,. so se v Piranu že zdaj začeli pripravljati. To je povsem razumljivo, saj gre za dogodek posebne vrste, na katerega je lahko Slovenija, zlasti pa Slovensko Prirnorje res ponosno. V naši neposredni bližini se bo namreč odločala usoda treh finalistov, ki se bodo nato naslednje leto pomerili v borbi za naslov direktnega nasprotnika svetovnemu prvaku. Res je, da smo v Sloveniji nekoč že imeli priložnost občudovati ¿lito svetovnih mojstrov, ko so pred vojno organizirali na Bledu medeonski turnir. Starejšim šahistom je brez dvoma še dobro v spominu famozna zmaga tedanjega ■ •' svetovnega prvaka Aljehina, ki je dobesedno zmlel svoje nasprotnike in z več točkami naskoka osvojil prvo"mesto. Toda takrat je šlo zgolj za pre-striž in za nagrade, jeseni pa bo šlo v Portorožu za kvalifikacije. V Piranu je bila te dni seja pripravljalnega odbora za organizacijo turnirja. Pod predsedstvom predsednika občine Davorina Ferligoja so ustanovili tri komisije: gospodarsko, propagandno in tehnično. Te komisije boclo v prihodnjih mesecih pripravile dvorano za igranje in za prikazovanje partij, poskrbele bodo za telefonske zveze in sploh za poročevalsko službo, organizirale bodo čimbolj prijetno bivanje udeležencev, poskrbele za izlete in še za vrsto drugih stvari. Po vsej verjetnosti bodo igrali turnir v veži hotela Palače, ki jo bodo .v ta namen posebej preuredili. V. kolikor bo zanimanje za turnir preraslo pričakovanja, bodo verjetno uredili še eno dvorano za prikazovanje partij na demonstracijskih deskah. Po približnih podatkih računajo, da bo poročalo o poteku turnirja okrog 40 domačih in tuiih novinarjev, radijske postaje Beograd. Zagreb in Liubljana pa se zanimajo za direktne vsakovečerne prenose. polčasu je Izola dosegla vodstvo. V drugem polčasu so Koprčani pritisnili z vsemi silami, da bi izenačili. To jim kljub premoči ni uspelo, pač pa je Izola celo povišala rezultat na 2:0. Kljub vsemu je zmaga Izole zaslužena, saj se je njen napad bolje znašel pred vrati kot koprski. Na zaključni zakuski so se zastopniki vseh štirih klubov dogovorili, da bodo odslej vsako leto prirejali nogometne turnirje v počastitev Dneva republike. Organizacijo naslednjega turnirja bo prevzel letošnji zmagovalec — Izola. V prihodnje si bodo skušali zagotoviti več sredstev, tako da bodo lahko povabili še idrijskega Rudarja in še kakšno močnejše primorsko moštvo. Lestvica letošnjega pokalnega turnirja v počastitev Dneva republike je naslednja: Izola 2 2 0 0 4:1 4 Koper 2 1 0 1 3:2 2 Nova Gorica 2 1 0 1 6:3 2 Sidro 2 0 0 2 1:3 0 turnir ? Sežcmi Zmagali so mladinci iz Postojne z večjo razliko v koših. Pokazali so najboljšo igro, dočim bistriškim in sežanskim mladincem manjka tekmovalna rutina, imajo pa zato polno mero borbenosti. Tekme so bile živahne in že kar lepe tudi za gledalce, ki jih je bilo približno 70. Ta turnir je tudi dokaz, da imamo v našem okraju kar dobre mladince košarkarje, na katere v bodoče lahko računamo, da bodo pomnožili članske vrste. Tumir je potekal v najlepšem redu, za kar gre pohvala sežanskim mladincem, ki so turnir vodili. Sodil je sodnik iz Postojne. Želeti je, da bi bilo v bodoče še več takih prireditev. Edvard Velkavrh Mali rokomet LABIN PREMAGAL PIRAN Ob 29. novembru je piranski Partizan povabil v goste rokome-taše Labina. Pred okrog 400 gledalci sta se pomerili A in B ekipi, Medtem ko je uspelo B ekipi Pirana premagati nasprotnika s 17:13, je morala A ekipa položiti orožje z rezultatom 16:10. Tistega, ki je zamenjal kovček dne 29. novembra 1957 na avtobusu Avtopodjetja »Prirnorje« Piran, ki odhaja iz Izole ob 5. uri zjutraj v Ljubljano prosim. da kovček vrne ter dvigne svojega pri Valenčiču Jožetu; v Izoli, Kontenzinijeva ul. št, 7. HOTEL »PALAČE« PORTOROŽ sprejme vajence-natakar-je- Pogoj: dovršeni 4 razredi gimnazije ali osemletna šola. Reflektanti. naj se javijo na Upravi hotela v Portorožu. Prod a m trodelno omaro. Koper, Kmečka ulica 26. Tvrdka BELTRAM, uvoz-izvoz, TRST, ulica Valdirivo 3, telefon 36-991 ima na zalogi vsakovrstna nova in rabljena vozila: AVTOMOBILE, VESPE, LAMBRETE, MOTORJE, MOTOCIKLE, ŽENSKA IN MOŠKA DVOKOLESA od 5.000 lir naprej. Z lastno ekspeclicijo odpremlja darilne pakete za Jugoslavijo. Za nakup novih in rabljenih LAMBRET se obrnite na tvrd-ko Aldo Merolli v Gorici, ul. Garibaldi štev, 5, telefon 2723. Tvrdka uredi vse potrebno za izvoz. Pišite nam in dali Vam bomo vsa potrebna navodila! DVOKOLESA od 7.000,— dalje, ciklomotorji od 44.000.— dalje ter Vespe, nove in rabljene, Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. NEDELJA, S. decembra 8,00 Kmetijska oddaja: Tekmovali smo za večje donose koruze, Kmetijsko posestvo Seča — 0.30 Ruske narodne izvaja ansambel »Beriozka« iz Moskve — 10,30 Sosedni krgji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Vesti — 15,10 Nedeljski popoldanski koncert, PONEDELJEK, D, decembra 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesli — 7,45 Jutranji koledar — 13,30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti: Koristi globokega oranja zemlje — 13,45 Ponedeljkove popevke — 14.00 Od melodije do melodije — 14.30 športna oddaja — 14,40 To smo izbrali za vas — 15,00 Vesli — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,25 Igrajo »Logarski fantje«. TOREK, 10. decembra 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 7,45 Jutranji koledar — 13,30 Vesti — 13,40 Kmetijska univerza: Jesensko sajenje vinske trte — 13,50 Torkov operni oder — 14,30 Okno v svet: Pet dni po Češkoslovaški — 14,40_ Filmske melodije — 15,00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,25 Zagorske narodne pesmi. SREDA, 11. decembra 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 7,45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti: Naše vinogradništvo — 13,45 Od melodije do melodije — 14,20 Šola in življenje: Lojze pri lcino-operaterju — 14,40 Pojeta komorna zbora Radia Beograd in Zagreb p. v. Borivoja Simiča in Slavka Zlatica — 15,00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,25 Češka godba. ČETRTEK, 12. decembra 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 7,45 Jutranji koledar — 13,30 Vesti — 13,40 Kmetijska univerza; Pridobivanje zdravega mleka — 13,50 A Dvorak: Dva slovanska plesa — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Pogovor z volivci: Govori predsednik OLO Nova Gorica inženir Karmelo Bu-dihna — 14,40 Glasba po željah (II. del) —. 15,00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,25 Pojeta Rado in Darko. PETEK, 13. decembra 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 7,'45 Jutranji koledar — 13,30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti: Gnojenje ozimin z dušičnimi gnojili — 13,45 Popoldanske melodije — 14,30 Gospodarska oddaja: Pogovor o cenah v našem obalnem pasu — 14,40 Solistična in orkestralna glasba — 15,00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,25 Domači pevci in ansambli pred našim mikrofonom: Moški zbor prosvetnega društva Pro-sek-Kontovelj p. v, Milana Pertota. SOBOTA, 14. decembra 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 7,45 Jutranji koledar — 13,30 Vesli — 13,40 Kmetijska univerza: Gojitev graha na Koprskem — 13,50 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Kulturna oddaja: Tolminska kulturna problematika — 14,40 Za vsakogar nekaj — 15,00 Vesti — 15,10 Narodne pesmi izvajajo Danica Filiplič, Franc Koren in Avgust Stanko. KOPER — 5. in G. decembra sovjetski barvni film NOVOLETNI PLES; 7. in 8. decembra italijanski film ŠKODA, DA SI TAKA; D. In 10. decembra ameriški barvni film JUŽNO OD SAHARE; 11. in 12 decembra ameriški film ATOM-' SKA BOMBA NAD HIROSIMO. IZOLA — C. decembra jugoslovanski film KEKEC; 7. in 8. decembra jugoslovanski barvni film DEKLE IN MOŠKI; 9. in 10. decembra sovjetski barvni film ENAINSTI-RIDESETI; 11. in 12. decembra ameriški barvni film JUŽNO OD SAHARE. PORTOROŽ: 7. decembra ameriški barvni film — cinemascope MED NEBOM IN ZEMLJO; 0. decembra japonski film SEDEM SAMURAJEV; 10. decembra kitajsko-ruski barvni film SEN MALE MI — SIVI RAZBOJNIK: 12. decembra francoski film HEROJI SO UTRUJENI. PIRAN — 7. in 8. decembra japonski film SEDEM SAMURAJEV; 9, in 10. decembra kitajsko-ruski barvni film SEN MALE MI — SIVI RAZBOJNIK; Ut. in 12. decembra ameriški barvni film — cinemascope MED NEBOM IN ZEMLJO. SEČOVLJE — 7. decembra jugoslovanski film VESNA: 8. decembra italijanski film V ZNAKU VENERE; 12. decembra ameriški barvni film INDIJANSKI BOREC. ŠMARJE — 7. decembra italijanski film V ZNAKU VENERE: 8. decembra jugoslovanski film VESNA; 11. decembra ameriški barvni film INDIJANSKI BOREC. ŠKOFIJE: 7. decembra sovjetski barvni film NOVOLETNI PLES; 8. decembra mehiški film UMIRAM SREČNA; 11. decembra sovjetski barvni film ENAINŠTIRI-DESETI, DEKANI — 7. decembra mehiški film UMIRAM SREČNA; 8. decembra sovjetski barvni film NOVOLETNI PLES. POSTOJNA — 6., 7. in 8. decembra angleški barvni film NA DALJNEM SEVERU; 10. in 11, decembra ameriški film MARTI. PIVKA — 7. in 8. decembra jugoslovanski film EŠALON DR. M.; II. in 12. decembra švedski film ZARADI MOJE LJUBEZNI. SEŽANA — 7. in 8. decembra BOSONOGA GROFICA; 10. in 11. decembra ameriški film DOLINA MAŠČEVANJA; 11. in 13. decembra ruski film MEKSIKANEC. ZA NOVI TEČAJ POLITIČNE ŠOLE PRI CK ZKS (od 6. februarja do 31. junija 1958) Tečaj Politične šole je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki so se že uveljavili v organih delavskega in družbenega upravljanja, v organih oblasti, sindikatih, društvih itd.,.in jim daje potrebno širše znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih pošljite najkasneje do 10. januarja 1958 na upravo politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 39 in tudi na svoj občinski komite ZKS. O sprejemu v tečaj in v internat, ki je pri Politični šoli, bo vsak posameznik pismeno obveščen, in sicer najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole oziroma na občinskem komiteju svojega področja. KOLEKTIV ISKRENO ČESTITA K NAŠEMU NAJVEČJEMU PRAZNIKU VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE TO ii S. O r. 1. plašči, dežni plašči, obleke, suknjiči, srajce, spodnja in zgornja trikotaža za moške, ženske in otroke NAJNIŽJE CENE V'TRSTU!" TRST, Corso Garibaldi 1, telefon 94-178 »Boš dolgo proč?« je vprašala Catherine. Bila je krasna v postelji. »Prosim, daj mi ščetko.« Gledal sem jo, medtem ko si je krtačila lase in držala glavo tako, da so ji vsi lasje padali na stran. Zunaj je bilo temno, svetloba odi luči nad posteljo pa ji je razsvetljevala lase, vrat in ramena. Stopil sem k njej, jo poljubil in zadržal njeno roko s ščetko; glava ji je padla na vzglavnik. Poljubil sem jo na vrat in ramena. Kar omedleval sem od ljubezni. »Prav nikamor me ni volja iti.« »Prav nič me ni volja, da odideš.« »Torej ne pojdem.« »Da. Le pojdi. Saj greš samo za kratek čas, potem pa se vrneš.« »Večerjala bova tu gori.« »Pohiti in se vrni.« Grofa Greffija sem našel v biljardnici. Vadil se je v udarcih, in v svetlobi, ki je padala od zgoraj na biljardno mizo, je bil videti zelo slaboten. Na mizi za kvartanje, nekoliko proč od luči, je stala srebrna posoda z ledom, iz katere sta gledala vratova in zamaška dveh steklenic s šampanjcem. Ko sem se približal mizi, se je grof Greffi vzravnal in mi stopil nasproti. Ponudil mi je roko. »Zelo sem vesel, da ste tu. Bili ste zelo ljubeznivi, da ste prišli igrat z mano.« »Bilo je zelo lepo od vas, da ste me povabili.« »Se dobro počutite? Povedali so mi, da ste bili na Soči ranjeni. Upam, da se spet dobro počutite.« »Prav dobro. Se vi dobro počutite?« »O, jaz se vselej dobro počutim. Toda staram se. Zdaj že ugotavljam znamenja starosti.« »Tega ne morem verjeti.« »Da. Hočete, da vam povem takšno znamenje? Laže govorim italijansko. Znam se obvladati, toda kadar sem utrujen, vidim, da mi je dosti laže govoriti italijansko. Tako vem, da sem se začel starati.« »Lahko govoriva italijansko. Tudi jaz sem nekoliko utrujen.« »Ah. toda kadar ste vi utrujeni, vam je gotovo laže govoriti angleško.« »Ne razumeš kdo ve kaj, dragi, čeprav si tako pameten fant.« . »Prijazen bom z njo.« »Vem, da boš. Tako ljubek si.« »Saj ne bo potem ostala tu, kajne?« »Ne. Jo bom že odslovila.« »Potem pa sc bova vrnila sem gor.« »Seveda. Kaj pa misliš, da želim početi?« Šla sva v pritličje, da bi zajtrkovala skupaj s Fergu-sonovo. Hotel in razkošna jedilnica sta napravila nanjo močan vtis. Zajtrkovali smo dobro in spili nekaj steklenic belega vina s Caprija. V jedilnico je stopil grof Greffi in se nam priklonil. Z njim je bila njegova nečakinja, ki je bila nekoliko podobna moji stari materi. Catherine in Fergusonovi sem povedal, kar sem vedel o njem, in Fergusonova je bila močno impresionirana. Hotel je bil zelo velik, veličasten in prazen; hrana pa je bila dobra, vino prav prijetno in naposled nas je vse spravilo v dobro razpoloženje. Catherine ni imela potrebe, da bi se počutila še bolje. Bila je zelo srečna. Tudi Fergusonova je postala kar vesela. Jaz sem se prav tako dobro počutil. Po zajtrku se je Fergusonova vrnila v svoj hotel. Šla je, da bi po zajtrku nekoliko legla, je rekla. Pozno popoldan je nekdo potrkal na najina vrata. »Kdo je?« »Grof Greffi bi rad vedel, ali bi hoteli z njim igrati biljard.« Pogledal sem na uro. Bil sem si jo snel in bila je pod zglavnikom. »Moraš iti, dragi?« je zašepetala Catherine. »Mislim, da bi bilo dobro.« Ura je kazala štiri in četrt. Rekel sem na glas: »Povejte grofu Greffiju, da bom v biljardnici ob petih.« Oh tri četrt na pet sem v slovo poljubil Catherine in odšel v kopalnico, da bi se oblekel. Ko sem se gledal v zrcalo, da bi si zavezal kravato, sem sc v civilni obleki zdel samemu sebi čuden. Moram sc spomniti, da si kupim nekaj srajc in nekaj parov nogavic. Zaradi strahu onemel in spat spregovoril Demonstracije v gledališču. V Parizu so nedavno uprizorili delo nekega dramatika, ki so ga leta 1945 obsodili na smrt in ustrelili zaradi sodelovanja z okupatorjem. Zaradi lega je prišlo med predstavo do hudih incidentov. Bivši borci proti fašizmu so odločno zahtevali, da aramo črtajo s sporeda MUZÍJ ALKOHOLNiH PIJAČ Ta čuden muzej Imajo v Parizu. V njej je IS.700 steklenic najrazličnejših alkoholnih pijač iz 163 dežel. Med največje zanimivosti tega muzeja sodi nekaj steklenic konjaka »Napoleon« iz leta 1811. Muzej so ustanovili pred štiridesetimi leti. »Ne,« sem odvrnil. . »Kaj ti je, dragi?« »Ne vem.« »Jaz pa vem. Nimaš kaj početi. Samo mene imaš, jaz pa sem odšla.« »Res je.« »Žal mi je, dragi. Vem, da mora biti strašen občutek, če nenadoma nimaš kaj početi.« »Moje življenje je bilo po navadi polno vsega,« sem rekel. »Zdaj pa, če nisi zraven mene, nimam na tem svetu prav ničesar.« »Toda jaz bom s tabo. Odšla sem samo za dve uri. Kaj ni tu ničesar, kar bi mogel početi?« »Šel sem lovit ribe s točajem.« »Si se zabaval?« »Da,« »Nikar ne misli name, kadar me ni tu.« »Tako sem delal na fronti. Toda tam sem imel kaj početi.« »Othello, ki je ostal brez dela,« me je dražila. »Othcllo je bil črnec,« sem rekel. »Razen tega pa nisem ljubosumen. Tako sem zaljubljen vate, da drugega sploh ni zame.« »Boš vsaj dober in prijazen s Fergusonovo?« »Vselej sem prijazen s Fergusonovo, če me ne psuje.« »Bodi prijazen z njo. Pomisli, kako veliko imava midva, ona pa nič.« »Ne verjamem, da si želi to, kar imava midva.« OD KDAJ POZNAMO GRIPO? Čeprav začenjajo omenjati to bolezen šele v najnovejšem času, ni tako »mlada« kot bi sodili. Prve podalke o njej imamo že iz 14, stoletja, vendar ni znano, da bi bile tudi tedaj tako velike epidemije. Prva znana večja epidemija ie bila šele leta 1080, ko je zajela vso Evropo. Najhuje pa je gripa razsajala takoj po i. svetovni vojni. Tedaj jc zaradi nje umrlo nad 20,000.000 ljudi po vsem svetu. Epidemija leta 1953 pa je zahtevala okrog 10.000 žrtev. 60-letnica Tatre. Znana češka tovarna avtomobilov je ob tem svojem jubileju priredila razstavo svojih izdelkov in obenem prikazala napredek avtomobilske industrije v tem obdobju. Razstavljena so bila najsodobnejša vozila, poleg njih pa tudi prvi avto, ki so ga izdelali v tej tovarni pred več kot pol stoletja SPUTNIK III NA STARTU? Dopisniki zahodnega časopisja poročajo iz Moskve, da imajo Rusi že pripravljen tretji umetni satelit za izstrelitev v vesolje. Tretji Sputnik naj bi bil težak okrog 1.000 kilogramov. ■ Leteča cigara. Neki japonski znanstvenik je posnel neznani leteči predmet, ki se je pojavil nad Fujisavo. Zanimivo je, da je podobni predmet ujel na filmski trak pred dvema letoma neki nemški zdravnik. Zdaj si znanstveniki belijo glave, kaj naj bi to pravzaprav bilo, saj očitno ne gre le za optično prevaro Alionso Espinola iz Venezuele jc bil nad 50 let nem. Govor je izgubil v rani mladosti, ko so ga nekoč hudo prestrašili. Dolgo časa so se zaman mučfli, da bi ga ozdravili in moral se je sprijazniti s svojo usodo. Pred dnevi pa je nenadoma spet spregovoril. Govor se mu je povrnil na prav tako čuden način, kakor ga je bil izgubil. Ko je s svojimi tovariši lovil ribe, se jim je čoln prevrnil in znašli so se v morju. Alionso se tega ni preveč prestrašil, ker je bil dober plavalec. Nenadoma pa je zagledal za seboj velikega morskega psa in tedaj je prestrašen kliknil. Pošast se ga nI dotaknila in mož se "je srečno rešil na obalo. Od tedaj normalno govori kot vsak drug človek. 5000 LET STARA BETONSKA ZGRADBA Nedavno je arheološka odprava, ki raziskuje južno Babi-lonijo, odkopala pri Uruk— Varu temelje velikega svetišča. Odkritje bi samo po sebi ne bilo niti toliko zanimivo, če bi ne bili temelji iz — betona. Torej so. stari Babilonci že približno pred 5000 leti poznali ta gradbeni material in ga uporabljali. Čudno pa je le, da doslej niso še nikjer našli sledov podobnih gradenj. Šestič na filmskem platnu. Veliko tragedijo »Titaniea«, ki se je pred skoraj petdesetimi leti potopil s tisoč potniki v Severnem ledenem morju, zdaj že šestič snemajo na filmski trak. Film snemajo v bližini• Londona. Na sliki vidimo prizor reševanja potapljajočih se potnikov »Titaniea« Morilec iz Wiscorslna. Pod tem imenom je postal znan ameriški javnosti Edvard Gein. Bil je miren kmet, v ■ katerega ni nihče sujnil vse dokler niso v njegovi spalnici našli 11 človeških glav. Doslej so mu uspeli dokazati le dva umora pojavil pred kamero V svojem »predmetu« je bil tako dobro podkovan, da je odnesel eno izmed najvišjih nagrad. Ko so ga potem vprašali, kako da tako dobro pozna, vse kar je v zvezi z omenjeno začetnico, je povedal, da je bil več let v zaporu, Jcjer so imeli na razpolago eno samo knjigo — edini zvezek enciklopedije, črko o. Iz dolgega časa se jo je naučil na pamet. NOV ANTIBIOTIK V ZDA so odkrili novo zdravilo, Gre za antibiotik, ki so mu dali ime »ristocetin«. Po izjavah uglednih zdravnikov je to med najučinkovitejšimi doslej znanimi antibiotiki, ki se odlikuje po tem. da ne le ovira razvoj mikroorganizmov, ampak jih tudi uničuje. Zdravilo izdelujejo iz neke posebne prsti, ki so jo našli v Ko-loiadu. ATOMSKI AVTO Goba., ki ima skoraj meter v premeru. Zrasla je v nekaj dneh na podrtem deblu na pol gnilega drevesa. Goba sodi v družino drevesnih gliv, ki jih poznamo tudi pri nas, a ni užitna Ladja na suhem. To se je pripetilo italijanski tovorni ladji Iano. V nevihti so odpovedali pogonski stroji in ladjo je začel premetavati vihar ter jo nazadnje »odložil« na obali otoka Wight. Nezgoda ni zahtevala človeških žrtev POSLOVENIL ÜADO CORDON ———H— Pred kratkim se je v Južni Ameriki prijavil za televizijsko tekmovanje »Pusti ali podvoji« neki tekmovalec, ki jc bil pripravljen odgovora jati o vsem, kar se začenja s črko o. Televizijska uprava je čudni zahtevi ugodila in mož se je Na veliki vojaški paradi, ki so jo priredili v Moskvi v počastitev velike oktobrske revolucije, so defilirali mimo tribune tudi številni vojaški oddelki, oboroženi z najnovejšim reaktivnim orožjem. Na sliki vidimo daljinske raketne izstrelke, ki so povzročili med zahodnimi opazovalci precej razpravljanja Po poročilu moskovskega radia so v Sovjetski zvezi nedavno preizkusili prvi atomski avto. Vozilo jc na poskusni vožnji doseglo hitrost 200 kilometrov na uro. Avto so izdelali v tovarni avtomobilov Gorici. ifl I M G W ¿4 Y