NASLOV
Kaj je prineslo novo šolsko leto?
stran 5
Leto XXXIV Št. 35
Murska Sobota 9. septembra 1982
CENA 10 DIN
VESTNIK


Po žetvi spet setev
Povečanje proizvodnje hrane je eden od osnovnih ciljev, ki smo si jih zastavili v Dogovoru o temeljih# družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985.1 Prvi uspehi, ki smo jih na tem področju že dosegli, so l: spodbudni in kažejo, daje doseganje 85-odstotne samo-I oskrbe s hrano do leta 1985 v naši republiki sicer zahtevna  vendar pa ne neuresničljiva naloga, potrebna je le ustre- g zna družbena akcija, v prvi vrsti pa predvsem vzpostavitev # takšnih cenovnih odnosov v kmetijstvu, ki bodo spod-Ibujali proizvajalce k še večji proizvodnji.
Rezultati, ki smo jih zabeležili ob odkupu letošnjega K pridelka krušnih žit, so najboljši dokaz za to, daje bila akcija ob lanski jesenski setvi v celoti dobro zastavljena, Idoseženodkup po organizacijah združenega dela pa kaže, S kako so se akcije lotili v posameznih sredinah. Za Pomurje s lahko ugotovimo, da smo svoje obveze v celoti realizirali,  s čimer pa še ni rečeno, da smo izkoristili vse možnosti.
IV Sloveniji smo v letu 1981 zasejali s pšenicb nekaj E čez 50 tisoč hektarjev njivskih površin in pridelali po g ocenah okrog 166 tisoč ton zrnja. To kaže na resen pristop  k izpolnjevanju samoupravno dogovorjenih obveznosti v  proizvodnji in odkupu pšenice tako v družbenem kot v g zasebnem sektorju. Ob predvidenem planu odkupa v g višini 46.541 ton so žitnopredelovalne organizacije v® Sloveniji odkupile do konca avgusta 45 tisoč ton, napo-
Ivedujejo pa, da bodo odkupile letos skupaj od 46 do 47 ; tisoč ton pšenice. Medtem ko je družbeni sektor planske g cilje presegel za lOodstotkov.je zasebni sektor še nekoliko
_ pod predvidevanji, se pa družbeno organizirana koope-g S racijska proizvodnja po proizvodnih dosežkih približuje K I družbenemu sektorju. To kaže na to, da je strokovnag služba kmetijskih zavodov in pospeševalna služba v za-
I družnih organizacijah zadovoljivo opravila svoj del na-g loge. Rezultati odkupa v zasebnem sektorju pa kažejo, da g

 je bila tržna proizvodnja dosežena v glavnem le pri tistih g  kmetih, s katerimi so se organizatorji proizvodnje dogo-s), vorili že ob setvi in sklenili tudi ustrezne pogodbe? Tam,— H kjer so računali na nepogodbeni prosti odkup, sprejetih g planskih obveznosti niso izpolnili in z rezultati ne morejo g
" biti zadovoljni. To pa hkrati tudi’ pomeni, da je treba s kmeti temeljito delati in sodelovati, kar zahteva ustrezno — I kadrovsko zasedbo pospeševalne službe v posameznih« S zadružnih organizacijah.
Če se na kratko sprehodimo še po realizaciji odkupa pšenice v Pomurju, vidimo, da je oddal družbeni sektor g | 10.864 ton pridelka in tako presegel planska predvide-g I vanja za okrog 44 odstotkov, zasebni sektor pa je z 10.500g " tonami plan odkupa dosegel z 82 odstotki. Skupaj smo tako v Pomurju oddali 20.364 ton pšenice, kar je za 6g g odstotkov nad planiranimi količinami in predstavlja 45# I odstotkov vse odkupljene pšenice v Sloveniji. Na tako« velik odkup je poleg drugih ekonomskih ukrepov vplivala Itudi ugodna zamenjava pšenice za koruzo. Ob oddanih« količinah nekaj čez 24 tisoč ton pšenice, so kmetje v tem® času dvignili 15 tisoč ton koruze, zato kaže s tako prakso  nadaljevati tudi v prihodnje.
In kakšni so setveni plani 1982/83? Ob doseženih« rezultatih letošnjega odkupa so načrtovanja še ambici-« oznejša in plan setve 1982 v primerjavi z letom 1981 I predvideva povečanje za 1.965 hektarjev. To povečanje# gre predvsem na račun površin v družbenem sektorju,« medtem ko se v zasebnem sektorju površine pod pšenico  ne bodo bisiveno povečevale. Povečuje pa se obseg po-I godbenih površin pri kmetih, saj bodo pogodbeno tržno  proizvodnjo pšenice tokrat organizirali na 20 tisoč hek-g tarjih. Ob planiranih pridelkih 55 stotov po hektarju vi družbenem sektorju in 45 stotov v organiziranem zaseb-Inem sektorju bi tako prihodnje leto lahko v Sloveniji# odkupili 64 tisoč ton tržnih viškov pšenice.
Po predlogu plana, ki gaje izdelal republiški komite« za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, naj bi letos zasejali Iv Pomurju na površinah družbenega sektorja 2.460 hek-  tarjev pšenice, v organizirani kooperacijski proizvodnji  pa 7.250 hektarjev.
Ob vsem tem velja še zapisati, da so priprave na setev I tokrat stekle pravočasno, saj so se prve priprave začele že B sredi junija. Takrat je bil izdelan strokovni predlog set-« venega programa, ki zajema vse najpomembnejše kul-« ture, la predlog pa je bil usklajen na republiškem komi-Iteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Sploš-S nem združenju kmetijstva in živilstva ter na .pristoj-B nih poslovnih skupnostih. O teh planih so že razpra-" vljali v organizacijah združenega dela družbenega sek-Itorja in v zadružnih organizacijah, v teh dneh pa potekajo H še usklajevanja. V pripravi je že tudi samoupravni spo-B razum o realizaciji nalog v proizvodnji pšenice in slad-« kome pese, ki naj bi ga vsi odgovorni nosilci podpisali do 115. septembra letos. In če nam bo ob vsem tem naklonjeno H še Vreme, ni razloga, da zastavljenih planskih ciljev ne bi g tudi realizirali.	
Podrobneje o setvenih planih pa v prihodnji številki. — Ludvik Kovač g
I , spravilo KROMPIR
— Kmetje z območja I Panonka, temeljna za-' {"Užita organizacija Beltinci, bodo letos v družbeno organizirani proizvodnji, zlasti na območju Upe, pridelali m seveda oddali več kot 6 tisoč Ion krompirja. Letošnji pridelek je zaradi pogostega deževja in nekaterih krom-Pnjevih škodljivcev, ki jih je bilo težko zatreti, nekoliko slabši od lanskih, vendar je Pridelovanje krompirja še vedno zelo donosna deja-
vnost. Letošnje cene so namreč še kar ugodne, saj bodo proizvajalci dobili v poprečju 7 in pol dinarja za kilogram krompirja. Kupci pomurskega krompirja so večja slovenska mesta, tovarna Kolinska v Mimi na Dolenjskem, precej krompirja pa bo kupila tudi tovarna Helios iz Domžal. S tem pa seveda ni rečeno, da bo veliko skladišče krompirja v Lipovcih ostalo prazno. Tudi tod ga bodo shranili, saj je nekaj kupcev tudi takih, ki ne mo-
rejo prevzeti naenkrat vseh potrebnih količin krompirja. To poljščino pa moramo smeleje vključevati v izvoz.
Seveda bo treba še prej ugotoviti, zakaj s ceno krompirja na svetovnem tržišču nismo konkurenčni. Sicer pa v Sloveniji za prihodnje leto načrtujemo sajenje krompirja na 7 tisoč hektarjih, od tega samo v občini Murska Sobota na 2 tisoč hektarjih. To je obseg površin, kjer bomo krompir pridelovali za
prodajo. Površine pa bodo še obsežnejše, saj kmetovalci krompir pridelujejo tudi za potrebe gospodinjstev in ponekod tudi za pokladanje živalim, zlasti svinjam.
Ne le sajenje, ampak tudi spravilo krompirja je danes v večini primerov, vsekakor pa pri večjih proizvajalcih, mehanizirano. Naš posnetek je nastal v Lipi.
Foto: Š. Sobočan.
I9reSa vF^NlK JEZNEGA KOMITEJA ZA KMETIJSTVO V POMURJU - Ob priliki 4. kon-L^tilstv« radnik°v 'n vinarjev Jugoslavije, katerega pokrovitelj je bil zvezni komite za — ^Ornite;, ~ k°n9res je potekal sredi prejšnjega tedna v Radencih — je predsednik  ?Otnuriu t Mdorad Stanojevič obiskal tudi nekatere organizacije združenega dela v g LL®reiskn	se ie Pogovarjal s predstavniki sozda ABC Pomurka in si ogledal praši-
obiskal pa je tudi tozd Mineralna voda, si ogledal proizvodnjo g $ oimh pijač in se pogovarjal s predstavniki tega delovnega kolektiva.


aktualno po svetu
V nemirih ob drugi obletnici podpisa baltiških sporazumov sta v Pojjski umrli dve osebi, več pa jih je bilo ranjenih. Tako se na Poljskem družbeno in politično ozračje še ni umirilo. Nesoglasja v presoji minulih dogodkov poglabljajo protislovja med posameznimi družbenimi sloji. Zato so poljske oblasti začele še odločnejšo ofenzivo proti političnim nasprotnikom in organiziranemu pozemlju.
Schmidtu se maje
V Zvezni republiki Nemčiji vse pogosteje razpravljajo o krizi sedanje koalicijske vlade kanclerja Helmuta Schmidta. Vladajoča garnitura doživlja grenke trenutke, kijih močno izkoriščajo desničarski krogi. Razprtij je vse več. Prava psihološka vojna seje začela tudi o proračunskem programu, ko je bilo slišati več opozoril, da sedanje težave ne škodujejo samo vladi, temveč tudi ugledu ZRN.
Ker se bližajo pokrajinske volitve v Hessnu — bile bi naj najkasneje 26. septembra letos — je opozicija izkoristila priložnost za nove napade na koalicijo, ker upravičeno upa, da bo s tem pridobila zase omahljive volilce, od katere utegne biti 'odvisna sestava deželne vlade v Hessnu. Za-hodnonemška liberalna stranka je že napovedala, dav na pokrajinskih volitvah ne bo podprla socialdemokratsko stranko, ampak opozicijsko krščansko-demokratsko unijo. Oboji pa že sedaj ostro napadajo vladni proračunski
program za prihodnje leto. V njem se vlada zavzema za socialno, varstvo nižjih kategorij prebivalstva, kar je opozicija napadla in zahtevala zmanjšanje proračunskih izdatkov, ravno na področju delovnih odnosov in subvencij.
Desnica je določeno kolebanje med liberalci takoj iz-koristikt in objavila geslo, da se FDP, to je liberalna stranka, 1 že približuje opozicijski CDU. Kancler Schmidt je znova dokazal, da se ne trinja s tistimi, ki zagovarjajo prekinitev koalicije, kajti takšni ljudje se najdejo celo znotraj njegove stranke. Poudaril je, da je z nekaj dobre volje možno rešiti vladno koalicijo, glede proračunskega programa pa je pojasnil, da so ga narekovale objektivne težave, ki izhajajo iz svetovne gospodarske krize.
Vodstvo socialnodemokratske stranke obenem tudi svari špekulante, ki si toliko obetajo od volitev v Hessnu ter da gre v bistvu za pritisk z
one strani Atlantika. Trdijo, da Reaganova vlada ni zadovoljna s Schmidtovo vlado, predvsem pa ne z elastičnostjo kanclerja do odnosov med vzhodom in zahodom, kakor tudi zaradi sibirskega plinovoda, kjer je veliko sporov. Ker kancler ne odstopa od svoje politike, obstaja bojazen. da bodo socialni demokrati izgubili v Hessnu, liberalci pa zaradi tega izstopili iz koalicije, s čimer bo vlada prisiljena razpisati volitve. To pa bi lahko pomenilo odhod socialnodemokratske stranke in s tem kanclerja Schmidta z oblasti!
Tudi v SZ skrb za varčevanje
Ministrski svet Sovjetske zveze je sprejel prve projekte državnega načrta gospodarskega in družbenega razvoja ter proračuna za prihodnje leto. Ti projekti predvidevajo, da bodo v sovjetskem gospodarstvu nadaljevali s sistemom
Na Kitajskem poteka 12. kongres Komunistične partije, ki se ga v dvorani kitajske skupščine v Pekingu'udeležuje blizu 1600 delegatov. »Zgodovinske spremembe, zgodovinski kongres« —. tako kongres označuje vodilni kitajski partijski časnik »Zen Min Ži Bao«. Kongresu skušajo dati čimbolj delovni, kot pa slovesni značaj. Referat o delu CK KP Kitajske v razdobju med kongresoma je prebral predsednik partije Hu Yaobang; v njem pa je označena pot na vseh področjih socialistične posodobitve Kitajske.
V prvem poglavjujegovoro zgodovinskih spremembah in novih velikih nalogah, ki stojijo pred Kitajsko, v drugem je pozornost namenjena gospodarstvu, zatem pa so še poglavja o socialistični duhovni civilizaciji, socialistični demokraciji, neodvisni zunanji politiki in izgradnji partije v čvrsto vodilno silo.
Novi statut partije postavlja pred njene člane ostrejše zahteve, kakor tudi pred vsako partijsko organizacijo na Kitajskem.
IZRAEL ZAVRAČA REAGANOV NAČRT
Negativni odgovor Izraela na načrt ameriškega predsednika Reagana za odpravo Bližnjfvzhodne krize je imel velik odmev v ZDA. Oglasil pa se je tudi izraelski lobby v ZDA* ki je ostro napadel Reaganov predlog in ga ocenil kot nož. v hrbet zavezniku Izraelu. V izraelskih vladnih krogih trdijo, da Camp Davidski sporazumi za vedno izključujejo možnost ustanovitve palestinske države in dajejo Izraelu neodtujljivo pravico, da še naprej zaseda zahodni breg Jordana in območje Gaze.
Izraelci trdijo, da je Reaganov načrt v popolnem nasprotju s sporazumi iz Camp Davida in da je kot takšen za Izrael nesprejemljiv. V Beli hiši so ob tem sporočili, da je takšno negativno stališče Izraela ni ne presenetilo ne razočaralo. Državni sekretar Schulz je celo izrekel dvom v popolno izraelsko zavrnitev Reaganovega načrta, ker pričakujejo, da bo ameriški predlog za odpravo krize na Bližnjem vzhodu spodbudil globljo obravnavo tega problema ter končno pogajanja med vsemi zainteresiranimi stranmi; v pfvi vrsti med Izraelom in Jordanijo.
varčevanja, manjšo porabo materiala, goriva, delovne sile in z zmanjšanjem vseh stroškov.
Prihodnje leto bodo ta sistem razširili na nova podjetja in na celotne gospodarske panoge. Po ukazu CK KP
SZ napovedujejo tudi uvajanje t. im. brigadnega sistema zlasti v naftni industriji, kar naj bi omogočilo, da bodo podjetja poslovala brez izgub, da bo proizvodnja kvalitetnejša in da ne bodo povečevali števila zaposlenih.
NIKOZIJA - Ciprski predsednik Kiprianu je izjavil, da bo Cipertudiv prihodnje dosledno spoštoval svojo neuvrščeno politiko in bo prizadevno sodeloval v gibanju neuvrščenih. Izjavil je, da je prav gibanje neuvrščenih podprlo Ciper v njegovih najhujših trenutkih.
LONDON — Finančni ministri držav članic Britanske skupnosti narodov niso dosegli dogovora o načinih za odpravo sedanje krize svetovnega denarnega sistema, kakor tudi glede pomoči državam v razvoju, ki so na robu gospodarskega zloma.
VARŠAVA — V 78. letu je umrl Wladyslav Gomulka; od 1943. do 1948. leta je bil generalni sekretar CK poljske delavske partije,od 1956 do 1970 pa prvi sekretar CK PZDP.
Desetletja je imel izredno pomembno vlogo v poljskem delavskem gibanju.
CIUDAD MEXICO * Predsednik Portillo J sporočil mehiškemu ljudstvu, da je vlada nacionalizirala vse z sebne banke, v katerm je 70 odstotkov men; ških finančnih sre štev. S tem je uvede oster nadzor na pr°» jo in odkup tujih-deV ' kakor tudi odnašanj deviz v tujino.
KOBENHAVN-padS*1 premier Anker Jč>r9 . : sen je sporoči! kraljic' Margareti, da je nje9 va vlada odstopu Manjšinska social"? demokratska vlada J odstopila, ker v sK H ščini niso sprejeli ni nega programa nuj gospodarskih ukrepo
— V žarišču dogodkov
DOKAZ MOČI GIBANJA NEUVRŠČENIH
G ibanje neuvrščenih, ki je nastalo pred 21 leti v Beogradu je še enkrat dokazalo svojo moč in sposobnost, da se uspešno sooči z vsemi težavami in pretnjami. Doseženo je namreč soglasje o tem, da bo sedma konferenca neuvrščenih držav sveta namesto v glavnem mestu Iraka Bagdadu v indijski prestolnici. New Delhiju. Kot kaže, bo sedmo vrhunsko srečanje neuvrščenih v Indiji po vsej verjetnosti konec februarja ali pa v začetku marca prihodnjega leta, medtem ko bi naj vlogo gostitelja bližnjega sestanka predstavnikov neuvrščenih držav prepustili Iraku.
Kot smatrajo politični opazovalci, je gibanje neuvrščenih s pomočjo dialoga. enakopravnih diplomatskih posvetovanj na naj višjem nivoju uspelo premagati vse zapletene in nič kaj lahke ovire, ki so stale pred dokončnim soglasjem o sklicu sedme konference neuvrščenih. V zaostrenih mednarodnih razmerah, ko se odpirajo nova žarišča kriz v svetu m Ko je občutiti določeno nemoč posameznih mednarodnih organizacij in sistemov, je ta uspeh gibanja neuvrščenih toliko večji in pomembnejši, ker se ravno od njega pričakuje važen prispevek v smeri ohranitve miru in varnosti v svetu.
Negotovost glede kraja sedmega sestanka je nastala
v trenutku, ko seje pokazalo, da se niso izpolnila pričakovanja v skorajšnji konec tragičnega spopada med Iranom in Irakom, dveh sosednjih in neuvrščenih držav. Že ob začetku tega vodnega spopada, ki na žalost prav te dni beleži že svojo drugo obletnico, izpolnjeno z novimi človeškimi in materialnimi izgubami, je gibanje neuvrščenih skušalo prispevati k miroljubni rešitvi spopada, vendarza zdaj brez uspeha.
Ob tem je treba povedati, da je po srečanju skupine ministrov zunanjih zadev pred skoraj dvema letoma v Beogradu prišlo do ministrske konference neuvrščenih v februarju lanskega leja v New Delhiju. Tam so tudi
ustanovili štiričlanski komite z Indijo, Kubo. Zambijo in PLO, čigar naloga je bila posredniška vloga za neodložljivi konec iransko-ira-škega spopada. Komite seje doslej sestal že večkrat, obiskal je izmenoma Iran in Irak, pri čemer je ponujal tudi svoje mirovne načrte, vendar brez večjega uspeha. Irak, kateremu je na prejšnjem sestanku v Havani leta 1979 bila zaupana vloga domačina sedmega sestanka neuvrščenih na vrhu, je pokazal pripravljenost, da pozitivno odgovori na razne mirovne načrte. Čeprav je Irak umaknil svoje vojaške enote z okupiranih iranskih območij in javno izrazil pripravljenost, da sprejme posamezne pogoje Irana, pa se omenjeni spopad še vedno nadaljuje. S tem se tudi ogroža sama varnost ne le teh dveh držav, ampak tudi bližnjega območja ter hkrati akcijska sposobnost gibanja neuvrščenih.
Ker so bila vsa prizadevanja neuspešna — Irak je opravil tudi več mirovnih potovanj — je iraški predsednik Sadam Husein odlo
čil, da se odreče sedmega sestanka neuvrščenih držav v Bagdadu, kar je zahtevalo dokajšnjo mero samopo-žrtvovalnosti. Irak se je namreč odrekel tolikanj želje-ne vloge gostitelja sedmega sestanka neuvrščenih držav, čeprav je vanj vložil ogromne človeške in materialne napore, da bi bile priprave čim uspešnejše. Stališče, da so to- storili zaradi »višjih interesov ohranjanja enotnosti in prihodnosti gibanja neuvrščenih«, je bilo v svetu pozdravljeno s posebnim-odobravanjem. Takšno ravnanje Iraka, kije istočasno predlagal Indiji, da prevzame vlogo organizatorja sedmega sestanka, je naletelo na veliko razumevanje in priznanje pri mnogih članicah gibanja.
Sicer pa je bila Indija iz več razlogov zainteresirana, da bo domačin osmega sestanka. zato je pozitivno odgovorila na iraški predlog..ki je naletel na podporo večina neuvrščenih držav, med katerimi tudi -Jugoslavije, čigar diplomatska aktivnost se je pokazala za zelo uspe
šno. Naša državaje namreč v mnogočem pripomogla, da so bile premagane nekatere ovire za uspešno izvedbo bližnjega sestanka neuvrščenih.
Posebej zato, ker se je v tistem trenutku še smatralo, da je potreben sestanek pooblaščencev šefov držav ali vlad, na katerem bi. se uradno razglasila sprememba kraja izvedbe sedmega sestanka neuvrščenih.'Ta, na prvi pogled »proceduralna težava«, je privedla do novega problema, ker so Irak in Kuba izrazile željo, da bodo gostitelji istega sestanka pooblaščencev.
Več neuvrščenih držav je pokazalo razumevanje za iraško željo, da bo gostitelj vsaj takšnega srečanja, ker so imeli pred očmi dejstvo, da je ta država vložila velike napore za nemoten potek sedmega sestanka neuvrščenih. Toda, kaj kmalu se je pokazalo, da je treba najti sporazumno rešitev med iraškimi in kubanskimi željami. kar so dosegli šele pred kratkim, po neprijetni ne
gotovosti in dolgotrajni sporazumih med neuvršC nimi državami.	, 0
Tako je Irak tudi urad sporočil, da se odreka tu. želje po tem. da bi bil g°s . telj sestanka pooblaščen0 šefov držav ali vlad ,ne.u.o, ščenih. medtem ko je 's časno izpostavil svojo ka didaturo za organizira J osmega sestanka neuvr nih. Ob tej priložnosti Je ‘ , dijski časopis »The Najin Herald«, kije blizu stalisf^ vlade, v uvodniku zapisa • je takšna odločitev »zaslužila vsako priznanj ker je Irak v bistvu še en potrdil, da daje Predn°s nja teresom enotnosti gin na neuvrščenih. O tem so široko pisali tudi osja 1 dijski časopisi. Zlasti P izrazili zadovoljstvo o da bo Indija gostiteljI mega sestanka neuvršc kakor tudi skupni za^'J; ojh da je gibanje neuvrs -n znova potrdilo svojo rn sposobnost, dasevzaos1 mednarodnih raZ*7^|e-uspešno loti vseh Pr : se mov m težav, s kateri^ v mora spopadati iz on dan sodobni svet.

STRAN 2
aktualno doma
ogledalo tedna
Ali obilje ali vzdržnost?
Dogovor za skupno
Ne eno, ne drugo. »Asketska morala bi bila v zdajšnjem času neustrezna. Naša samoupravna bi naj bila nekje med askezo in luksuzom, torej obiljem in vzdržnostjo. Prav zato se zastavlja vprašanje, v kolikšni meri smo pripravljeni, da se nečemu odpovemo. Ta čas, ko se pojavlja pomanjkanje določenih proizvodov,-so stanovanja mnogih komunistov podobna skladiščem. Ljudje to vidijo, vedo. Po tem, kako se obnašajo člani partije. Posebej vodilni, po tem tudi sodijo, kakšna je partija«.
DARILO CEZSA VO...
ek Tret-^ program Radia Beograd je priredil razgovor Hornistov, najpomembnejših seveda, o sedanjih gospodarskih težavah in Branko Horvat je dejal: ,,Ko vsa ugoslavija pospešuje rast, potem pospešujejo rast tudi vse lePublike. in narobe, ko počasnijo, vsi počasnijo.« Horvat je Ptepričan, da med različnimi območji ni nikalnih interesnih ^sprotij, kajti: ,,Ce Slovenija in Hrvaška kot najbolj razviti ^publikj podarita sto milijard tistim južno od Save,« Petd^^ p°dar‘,a- >>se bo vrnilo nazaj severno od Save sto eset milijard, kajti gospodarstvo je 'medsebojno povezano vi;Je zatorej v interesu razvitih, da tiste spodaj čimbolj raz-ušta^ /e torej narobe? Zoran Pjanič je poudaril, da sta z suVgn'm‘ amandmaji 1971. leta uzakonjeni dve načeli: načelo enotenosti rePubHk in v določeni meri tudi pokrajin in načelo na n?a iu8°slovanskega tržišča. Prvo načelo pa se je krepilo renh^n dru8ega, in tako smo dobili,,nacionalne” oziroma enot l^e ekonomije in smo močno odstopili od koncepcije Eko^0 JuSoslovanskega tržišča k skupnemu tržišču. ekonOms^a mo^ Jugoslavije je bila 1979. leta nekaj nad velik0^^^ mo^j° »Mobila”, druge ameriške korporacije po Heri?St‘‘ je ilustriral Časlav Ocič, a ekonomska moč Bosne in liste ^Ane je bila primerljiva s 44 kompanijo ameriške rang ^^diea Servise, Tulsa), a Črne Gore šele z 294.
PlSmO IZ BEOGRADA
Provi aS?v ^cič Pa^ men‘> da Je na$e stališče do sveta zelo Zanem0'^0’ narcisoidno absolutiziramo našo prakso in vojne arjamo bogate razvojne izkušnje dežel podobne raz-znane StopnJe- Izkušnje bolj razvitih so nam nekoliko bolj bodoč tOda te Skušnje raje gledamo kot podobo naše To Sa Ost‘ kot Pa zaradi negativnosti, katerih posledica so. miinJ^^dovoljstvo nas je privedlo do tega, da smo od 6,58 dolar,- dolgov v tujini leta 1975. prišli do 19,05 milijard (ne}raV ^^ov ^eta I^^- Toko bi vpogled v evropsko lestvico leto /o D°kazal, da je mesto Jugoslavije ostalo glede na
JV »relativno nespremenjeno", trdi caslav Ocič.
rnajh^0 Mihailovič opozarja na nevarnost iluzije, da Uresnjx k°sPodarstvo v svojem medsebojnem tekmovanju tuje tr^ix ^^beno racionalnost, ker je prava konkurenca hočem (e’ katerim pa moramo postati partnerji. Torej, če se doma °ykijučiti v svetovno gospodarstvo, se moramo združiti so tore  PostaH nekaj pomembnega v svetu. Ekonomisti se je ^kotovili, da pri nas slabijo integracijski procesi, saj 197$ i st°tek TOZD zunaj „matične” republike zmanjšal sPloš I ° na Z’?3 odstotka. Praksa se je očitno oddaljila od Potreb ‘d^nopolitičnih opredelitev — približala se je Klj™“m dnevne politike in politične birokracije. Nikola uSotaviSe3e °d tem retorično vprašal: ,,Kdo pravzaprav Pokra'-a ocenjuie ekonomski interes republike, oziroma Znannl?e ‘n občine? To ne dela delavski razred, še manj pa
Zor ^dopotem?”
kar je an Pjomč pa je dejal: „ V Jugoslaviji se dogaja nekaj, carine Syetovmm izkušnjam neznano — federacija določa železarn 0V^n‘ sistem pa je v rokah republik. Kapacitete naših bilijona S° 300 130 600 ton’ svetovnlh pa okrog 2 ekonom tOn ^etno- Pomeni, da politika dominira nad Ponavr'1-0-^pa je pripomnil, da se razprave o tem j Zares jo ° pr‘.nas vsakih pet ali deset let, vselej ko nekaj  Menjam nav‘dežno reformiramo in tedaj vedno znova '>krattr„ . ^te razprave na isti način, kar govori o našem
^^n kolektivnem spominu”.
he trPi n k I? na 10 lemo’ a v repHki, poudarjal:,,Ekonomija pride a lkakršnega političnega voluntarizma kajti kadar koli tetneljn° ekonomskega zapiranja, dejansko ugotavljamo SQtnounr ^fdie principov samoupravljanja in ekonomske 'deologi -dtve. S političnim voluntarizmom je nastala “acionaln naci°nalnih ekonomij, nacionalnega kapitala, kredov Presežka vrednosti, nacionalnih delavskih ? ““trksi eprav,,t0 nima nobene zveze z družbeno lastnino in Prišlo tud^^1’ ” trd‘ ^°rvat. Ih ko so se republike zaprle, je
T)rx‘ a° neodgovornega zadolževanja v tujini.
^ič struklure so pri tem močne in nemočne, sodi ZaPdsien°f jim narašča s številom ukrepov in večanjem. ekonom^u L. v administracijah, kar pa ne. zmanjšuje
Ant pr°blemov.
si ga °n Bratuša je svoj čas dal o tem lep komentar, ki sem niore dat30^^ tekole: decentralizacija brez integracije ne P°trdn„ 1 °d samoupravljanja pričakovanih rezultatov. To je a“a Praksa.	Viktor Širec
Tako na 12. kongresu ZKJ, posebej pa še po njem, smo lahko poslušali ali brali veliko izjav naših vidnih politikov, ki so šle na rovaš moralno-poli-tičnih vrlin — ne zgolj komunistov, marveč vseh in vsakogar. Pa hkrati o odgovornosti, spremembah v obnašanjih in ravnanjih.
»Vsi moramo spremeniti obnašanje, toda moramo se obenem pobrigati, da bo izbrana terapija znosna. Zato velja spodbuditi interese in motivacije, da bo v programu stabilizacije vsakdo videl svoj
račun, interese svoje družine, svoje organizacije, skratka svojo perspektivo. Šele nato se lahko v tem imenu zahtevajo določene žrtve in spremembe«.
A besede brez dejanj so kot megla, v kateri se kopje nikoli ne zlomi. In tavanj v megli je veliko, preveč, kljub temu, da so kažipoti — razvojna strategija in taktika družbenoekonomskega in družbenopolitičnega razvoja določene skupnosti od zveze do občine —jasno začrtani. S tega vidika pa se vprašanje morale, .moralne in. kajpak materialne odgovornosti, še jasneje razbira, če ne že kar izstopa.
Poglejmo samo nekaj vprašanj!
Kje so bile moralno-poli-tične vrline, ko so se sprejemale investicijske odločitve brez pravega finančnega kritja? Koliko časa bodo še tlele želje po lastni tovarnici, lastni delavnici, lastnem »plotu«, ki zapira vse poti združevanju? So sredstva za manj razvita območja v resnici smotrno izkoriščena? Kako je z našo samoupravno moralo, ko se v delovnem kolektivu na toliko in toliko časa oglasijo domači ali tuji partnerji?
Ali pa: so bile presoje o potrebah v kulturi, zdravstvu, izobraževanju vedno in povsod stvarne? Mar nimamo vsaj moralnega mačka, ko nam še vedno ni uspelo zavreti divje rasti administracije in družbene režije?
In za naše, pomurske razmere še nekatera. Denimo, kolikšne so razsežnosti »fuša-nja« (popoldanskega dela) in ali se morda ne skriva za izgubami v gospodarstvu še kaj drugega, ne zgolj cenovna nesorazmerja in druge objektivne okoliščine?
»Če ima kdo nekaj milijonov starih dinarjev, to ni nobeno bogastvo, Seveda če sijih je pridobil s svojim trudom in ne na račun drugih. Treba bo predvsem ugotoviti izvor tistega. kar kdo ima, pogledati, kje je dobil. Treba je uvesti zaneseljivo kontrolo, da ne bo nihče špekuliral.« je često svaril tovariš Tito.
Danes so ta svarila vnovič aktualna, če ne še aktualnejša. Vse očitnejša so namreč nihanja med obiljem in vzdržnostjo. askezo in luksuzom in v tem duhu se tudi ljudje spreminjamo. In kako torej naprej? »Doslej smo govorili, daje potrebno. Zdaj pa bomo rekli: mora. Pa bomo videli. Zdaj se .potrebno’ naj končno neha. Jasno je treba povedati: storili bomo to in to ...« (Tito)	-bž-
DESETLETNICA ZADRUŽNE ZVEZE SLOVENIJE
Priznanja tudi
Pomurcem
Letos mineva 10 let, odkar so ponovno ustanovili Zadružno zvezo Slovenije. Ob tem jubileju so podelili priznanja, ki so jih dobili tudi nekateri Pomurci. Plakete s pismenim priznanjem so prejeli: Alojzija Babič, TZO Kmetovalec Ljutomer, Karel Franko, Štefan Horvat, Lojze Omar in Ludvik Šiplič, vsi TZO Murske Sobota, Martin Kuzma in Franc Lah, TZO Cankova. Pismena priznanja pa so dobili: Oton Zamuda, TOK Kapela, Alojz Grun. TOK GG Radgona, Helena Domjan, Franc Lukač in Štefan Slikar, vsi TZO Murska Sobota. Š. S.
akcijo
Ni naključje, da so se komite občinske konference zveze komunistov, občinski svet zveze sindikatov in občinska konferenca zveze socialistične mladine v Murski Soboti odločili za skupno sejo, na kateri so razpravljali o poslovnem uspehu gospodarstva v letošnjem prvem polletju. Aktualnost obravnavane problematike in racionalnost pri aktivnostih subjektivnih sil za uresničevanje nalog gospodarske stabilizacije v murskosoboški občini govori nedvomno v prid takšnega sestajanja tudi v prihodnje.
Iz razprave bi lahko izluščili misel, da je sedanja struktura gospodarstva v murskosoboški občini, ki je v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah bila manj odvisna od nihanj na trgu, razmeroma ugodno vplivala na uspešne rezultate polletnega gospodarjenja. K temu so v mnogo-čem pripomogli poglavitni nosilci gospodarjenja, kot so Mura, nekateri tozdi Radenske in nekatere manjše organizacije združenega dela, kakor tudi spodbudne integracije na področju
INOVACIJE NA SEJMU
Odkrižajmo se licenčnih
Kategorična zahteva, izrečena v okviru specializiranega predavanja o inovacijski dejavnosti v kmetijstvu na nedavnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, je toliko izzivalna in vznemirljiva obenem^ da jo je vredno pretuhtati. Že spričo tega, ker ji je tako rekoč neizbežno sledilo spoznanje, da brez prenosa tuje tehnologije v našo, še lep čas ne bo šlo. In predvsem zato, ker je agro-kompleks za Pomurje — to zelo radi naglašamo — velika »šansa«.
Pravzaprav pa bi se lahko s tistim, karje po inventivni — a ne množični, marveč posa-
Plodovi domačega znanja na področju kmetijstva so že vidni v araksj Naj omenimo vzgojo novih sort in žit in poljščin, uvedbo najsodobnejših sadjarskih plantaž (projekt Goričko!), visoke donose v hmeljarstvu, dosežke v selekcioniranju domačih vrst govedi, konkurenčnost z vrhunskimi proizvajalci hrane in nenazadnje solidno tehnično in tehnološko opremljenost kmetijske proizvodnje. Glede slednjega dodajmo, da so na sejmu med drugim nagradili (podelili medalje in priznanja): sistem za avtomatsko krmljenje in doziranje živinske krme, pobiralno prikolico, dvore-dni obiralnik koruze, rovkalnik koruze, zapiralne jitter šobe za škropljenje s herbicidi, prevozno molzišče, mešalnik močnih krmil, vedno polni sod in druge.
mični — plati dal sejem v Gornji Radgoni za zdaj mimo zadovoljili. Začetki segajo v leto 1979. ko je bilo ob klasičnem ocenjevanju razstavljene kmetijske mehanizacije prijavljenih tudi 20 — od tega 19 nagrajenih — kvalitetnih izboljšav kmetijskih strojev, žal večidel uvoženih. Leto kasneje se je zvrstilo 22 tovrstnih prijav in spet so jih 19 nagradili. Za lani pa je moč zapisati, da pomeni z vidika prodora inventivne dejavnosti v kmetijsko opremo in
kmetijstva, kar vzbuja optimizem za naprej. Tu so namreč velike možnosti in naravne danosti za hitrejši družbenoekonomski razvoj murskosoboške občine, k čemur pa morajo prispevati še boljša organizacija dela, delovna disciplina in odgovornost. Prav v tem pa je zlasti pomembna navzočnost ZK, sindikatov in mladinske organizacije, ki bi naj v sleherni delovni sredini, kot so poudarili, ustvarili ustrezno razpoloženje med delovnimi ljudmi za izvajanje konkretnih akcij.
Ne bi ponavljali že znanih dokaj ugodnih gospodarskih pokazateljev v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, ko so izpolnjena tudi resolucijska predvidevanja, ampak kritično ost o vseh tistih zaostajanjih, ki stojijo na poti hitrejšemu uresničevanju ciljev gospodarske stabilizacije. Omenili bi predvsem hiter porast zalog, še posebej nedokončane proizvodnje, naraščanje stroškov in probleme v zvezi z nabavo reprodukcijskega materiala, ki bodo prišli do izraza še bolj v drugem polletju letošnjega
rtniki. Pogrešali smo le vidnejši delež pomurskih kmetijskih organizacij, saj Agro-servisov nadkladalec hlevskega gnoja, Tehnostrojeva silažna prikolica in traktorski kontejner, sorazmerno bogat program Panonije, ter betonske konstrukcije za' kmetijski F-program Konstruktorjevega tozda Pomurje prav gotovo ni vse, kar zmoremo.
Živinorejsko-veterinarski zavod Murska Sobota, Kmetijski zavod Maribor, Kmetijski šolski center Rakičan, Po
murski sejem Gornja Radgona, vse štiri občinske raziskovalne skupnosti, Ljubljanska banka in zbornica tudi, na . sejmu — podobno kot pred dvema mesecema na zbornici — niso podpisali posebnega
leta. Da bi dejansko zagotovili kontinuiteto proizvodnje in izvoza, omejitev vseh oblik porabe v okvire realne delitve dohodka in podobno, je zlasti pomembna enotna in široka aktivnost v vsakem tozdu.
Povezano s poslovnim uspehom gospodarstva je potekala tudi r^prava o izvajanju dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka in oblikovanju sredstev za osebne dohodke v prvem polletju letos. Čeprav so na nivoju občine usklajene rasti OD, pa je več organizacij s področja gospodarstva in negospodarstva, ki niso upoštevale določil družbenega dogovora. In kot so podčrtali, je nerazumljivo, da so med največjimi prekoračitelji delovne skupnosti skupnih služb. V razpravi so se zavzeli za dosledno upoštevanje dogovora, pri čemer bodo zaostrili zlasti odgovornost poslovodnih delavcev v tistih OZD, kjer že dalj časa kršijo dogovor. O tem bodo morali temeljite razprave opraviti v osnovnih organizacijah ZK, sindikata in ZSM.
Milan Jerše
MURSKA SOBOTA
Dokaj ugodna gospodarska gibanja Na seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti so obravnavali vrsto aktualnih vprašanj. Najprej so spregovorili o osnutku sprememb in dopolnitev družbenega plana SR Slovenije za obdobje od 1981 do 1985. Kljub nekaterim kritičnim pripombam so člani izvršnega sveta predloženi osnutek podprli, zlasti še zato, ker . daje omenjeni dokument večji poudarek kmetijstvu in skladnejšemu regionalnemu razvoju. Ob tem pa so menili, da bodo posamezni nosilci planiranja morali sprejeti konkretne obveznosti, hkrati pa je treba ugotoviti obseg razpoložljivih sredstev za razvoj kmetijstva, zlasti še glede združevanja deviznih in dinarskih sredstev.
Zatem so se zadržali ob gospodarskih gibanjih v prvem polletju in uresničevanju resolucije v občini Murska Sobota v letu 1982. V razpravi je prevladalo enotno mnenje, da so gospodarska gibanja v občini dokaj ugodna, še posebej, če jih primerjamo s povprečnimi gibanji v SR Sloveniji in regiji. Tako je npr. pri dohodku, čistem dohodku in nekaterih drugih osnovnih pokazateljih, kjer beležijo celo 50 do 60-odstotno hitrejšo rast kot v naši republiki oziroma za tretjino nad regijskim

STRAN 3
od tedna
TISKOVNA KONFERENCA NA TEMELJNEM SODIŠČU V MURSKI SOBOTI
LENDAVA — Na seji izvršnega sveta skupščine občine Lendava so razpravljali o analizi poslovanja organizacij združenega dela iz gospodarstva in negospodarstva ter ocenili uresničevanje dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka. Pregledali so tudi osnutke sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana Slovenije za obdobje od 1981 do 1985 ter razpravljali o predlogu družbenega dogovora o pospeševanju drobnega gospodarstva.
CENTIBA — V tej obmejni vasi se pripravljajo že na 6 referendum, na katerem bodo izglasovali krajevni samoprispevek za urejevanje komunalnih in drugih objektov v krajevni skupnosti. V programu za novi referendum so zapisali, da bodo uredili vse vaške poti in hudournike, del sredstev pa bodo namenili tudi urejevanju športnih objektov, da bi mladim omogočili boljše delo. Ne bodo pozabili tudi na ureditev vaške knjižnice.
LENDAVA — Na seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov so obravnavali analizo gospodarjenja v organizacijah združenega dela za prvo polletje, ter ocenili uresničevanje dogovora o razporejanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela. Spregovorili so tudi o programu dela občinskega sveta ter aktivnostih v pripravah na sindikalni kongres. Posebne aktivnosti bodo razvili v sindikalnih organizacijah.
OREŠJE — DOLINA — V tej manj razviti obmejni krajevni I skupnosti, ki leži na skrajnem severovzhodnem delu naše ožje domovine v srednjeročnem programu načrtujejo ureditev vodovoda, asfaltiranje in popravilo cest, ureditev vaških domov, seveda pa kot povsod drugje tudi ureditev telefonije. V krajevno skupnost spadajo Dolina, Pince vas, Pince Marof in Benka. Nekaj teh problemov so že uredili, asfaltirali so vaške ulice, radi pa bi, če bi bili prometno dobro povezani s Petišovci in Lendavo. Zavzemajo še tudi za ureditev preskrbe v najbolj odročnih krajih — Pince Marofu in Benki.
PINCE VAS — Kulturno društvo Zala GyOrgy v tej obmejni vasi je postalo uspešno v zadnjih letih. K delu je pritegnilo več mladih, tako da so lahko pred nedavnim ustanovili pevski zbor, s katerim so letos že večkrat nastopili. S primerno pomočjo pedagoških delavcev in starejših vaščanov bo društvo postalo še bolj aktivno, saj nameravajo ustanoviti še nekaj sekcij.
GORNJA RADGONA — Ugotovitve ob izvajanju srednjega usmerjenega izobraževanja v Pomurju, delovno gradivo, ki gaje na pobudo predsedstva M S SZDL pripravila posebna delovna skupina, je bila osrednja točka zadnje seje IS SO Gornja Radgona. Ob tem gradivu, ki prikazuje celo pahljačo dosežkov, pa tudi problemov in stanje srednjega usmeijenega izobraževanja v regiji nasploh, se je razvila plodna razprava. V njej so člani izvršnega sveta opozorili na številne pomankljivosti, s katerimi se sooča ta proces izobraževanja.
vp
Manj mladoletnih prestopnikov I
TEMELJNO SODIŠČE S SVOJIMI ENOTAMI V MURSKI SOBOTI, LENDAVI, GORNJI RADGONI IN LJUTOMERU MED NAJBOLJ HITRIMI.
V spomin na 3. september 1944. leta, ko je Slovenski narodnoosvobodilni svet sprejel odlok o začasni ureditvi narodnih sodišč in narodnih sodnikih, praznujemo vsako leto 3. septembra dan sodstva. Letošnje praznovanje je potekalo delovno tudi na temeljnem sodišču v Murski Soboti, kjer so pripravili tiskovno konferenco.
BORNO BRIGADIR -SKO POLETJE
Letošnje poletje je bilo enonajskromnejših doslej, kar se tiče vključevanja mladih v prostovoljno mladinsko delo v občini Gornja Radgona. Po dolgem času je prvič izpadla lokalna delovna akcija na Negovi, za nameček pa so šli mladi iz .občine v tretjo izmeno zvezne mladinske delovne akcije Sarajevo 82, od 1. do 29. avgusta, v nepopolnem številu. Tako je delovno brigado Janko Jurkovič Jovo sestavljalo Ič30 in ne 50 mladincev. kot je bilo dogovorjeno. Drži, da so brigadirji z vestnim delom skoraj povsem nadoknadili manjkajoče tovariše na delovišču prihodnjih zimskih olimpijskih iger in poželi za trud in rezultate vsa priznanja, toda vseeno ostaja, kot so menili na zadnji seji člani predsedstva OK ZSMS, na letošnjčhn brigadirskem delu v občini temna senca, kije ne morejo prekriti niti vestni pionirji, ki so se polnoštevilno udeležili zvezne delovne akcije Suha krajina. prav tako v tretji izmeni, v sklopu regijske brigade.
Pa vzroki? Na občinski konferenci so del krivde samokritično prevzeli nase, češ da v fazi evidentiranja brigadirjev niso storili dovolj. Med druge pa štejejo skoraj ničen odziv štipendistov iz sklada združenih sredstev — od 406 sejih je odzvalo in poprijelo za lopate le 5. kot tudi dejstvo, da vse OZD niso izpolnile obveznosti iz samoupravnega sporazuma, po katerem bi morale na 200 delavcev zagotoviti enega brigadirja. In tik pred odhodom na akcijo sejih šest ni pojavilo, kljub temu da so še dan poprej opravili potreben zdravniški pregled. Nekaj, krivde pa'je. kot menijo na občinski konferenci, tudi v času letošnjih akcij, ki so se ujemale s sejemsko prireditvijo v Gornji Radgoni, ki že leta ponuja mladim priložnost za zaslužek.
Na udeležbo pa so vplivale še lanske slabe izkušnje iz akcije v Beli Krajini.
Kakorkoli že, vzroke bo na eni izmed prihodnjih sej analiziralo predsedstvo OK SZDL, mladi iz občine pa bodo borno brigadirsko po-
do tedna
letje nadomestili z jesensko akcijo čiščenja notranjosti gornjeradgonskega gradu in s pomočjo pri polaganju telefonskega omrežja v Spodnjo Ščavnico.
Bolj pa so na občinski konferenci zadovoljni z vključevanjem mladine v usposabljanje za potrebe SLO in DS. V taboru teritorialne obrambe je sodelovalo letos 53. v taboru vzgoje izvenšol-ske mladine pa 90 mladink in mladincev. Ob tem pa je v občini še sedem študentov na FSPN _ smer SLO in letos so uspeli pridobiti še enega učenca za vpis na srednjo vojaško šolo.
Kar se tiče priprav na mladinski kongres, jih bodo v občini kar se le da združili s pripravami na sindikalni kongres, pa tudi z občinskim praznikom 16. oktobra, potem ko bodo na voljo že vsi predlogi kongresnih dokumentov pa jih bodo obravnavali v vseh osnovnih organizacijah.
Na seji so se še dogovorili, da bo programsko-volilna konferenca občinske mladinske organizacije po kongresu, in sicer 5. novembra, na njej pa se' bosta zamenjala tako predsednik kot sekretar m dve tretjini dosedanjih članov predsedstva. V ta namen poteka evidentiranje že vse od .maja, bolj pospešeno pa bo še do konca’tega meseca.
In nenazadnje: na seji so izpostavili vse bolj pereč problem pijančevanja mladine od 15. do 18. leta starosti v urbanih naseljih občine. Zato so člani predsedstva zahtevali, da se čimprej sestane koordinacijski odbor za boj proti narkomaniji in alkoholizmu pri predsedstvu OK SZDL in sicer v razširjeni sestavi s predstavniki gostinstva in delavci uprave javne varnosti.
Za delegata na kongresu jugoslovanske mladine pa so predlagali Antona Slano, mladega kmetovalca, vodjo aktiva mladih zadružnikov pri TZO Videm — Ivanjci in hkrati predsednika konference mladih kmetovalcev v občinski konferenci ZS MS Gornja Radgona.
V. Paveo
Predsednik temeljnega sodišča Štefan Toth s sodelavci (vodje enot v Murski Soboti in Lendavi) in predsednik sodišča združenega dela Ladislav . Pentek so spregovorili o reorganizaciji sodstva, ki je prinesla vrsto prednosti. Najpomembnejša .se zlasti zdi ta, da je potlej sodstvo bolj približano občanu. Hočemo reči, da je seveda tudi sodišče združenega dela, na katerem uveljavljajo svoje pravice zlasti delavci združenega dela.
Ko govorimo o sodišču, bodi,si rednem ali sodišču združenega dela, nas zanima tudi, ali število zadev narašča ali pa se zmanjšuje. Po-nestrokovni logični presoji se ponuja mnenje, daje najbrž manj zadev. Pa ni tako! Tako na rednem sodišču, kakor tudi na sodišču združenega dela, se število aktov povečuje. Pač rezultat »produkcije« vedno novih predpisov in osveščenosti občanov. ki s pomočjo sodišča uveljavljajo svoje pravice. Seveda pa sodišče ni le za to, da občan, organizacija združenega dela, društvo, skupnost ... na njem uveljavlja svoje pravice; na sodišče morajo tudi kršilci predpisov, zakonov, odredb . . . Skratka: vsak, ki pride navskriž z zakonom.
Slabo gospodarjenje
Resnično se malce čudno sliši, da si je kar 22 OZD s področja gospodarstva in 10 s področja negospodarstva v prvem polletju letošnjega gospodarskega leta izplačalo višje OD. kot pa bi si zaradi resolucije smeli. A naj se sliši še tako čudno, resolucije ni kršilo vseh 32 kolektivov.
Izvršni svet, oziroma komite za družbeno planiranje pri SO Ljutomer je naredil 21 strani obsežno analizo, v kateri so zajete vse DO. ki so v prvem polletju prekoračile resolucijske okvirje. Komite je to analizo proučil ter pripravil ukrepe za odpravo motenj: vsi nosilci planiranja šo dolžni storiti vse. da bodo planski cilji, predvsem tisti na področju pridobivanja dohodka in-njegovem razporejanju do konca leta, doseženi.
Devetnajst 'OZD se mora obvezati, da bodo do konca leta uskladile razporejanje dohodka z ustvarjenim dohodkom. in te OZD imajo tudi realne možnosti, da to dosežejo. Od teh 19 jih je 14 s področja gospodarstva, ena DO ni prekoračitelj. 4 OZD pa so s področja negospodarstva.
V drugo skupino spadajo OZD. ki sicer obvezo o usklajenosti sprejemajo, vendar je odstopanje od družbeno dogovorjenih meril preveliko, zato morajo ohraniti sedanjo raven OD do uskladitve. V resnici pomeni to. da morajo zamrzniti OD. Te OZD so štiri, in sicer dve sta kršili 10. člen dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, v letošnjem letu, dve pa sta izplače-, vali prevelike OD.
V tretjo in zadnjo skupino
Ob tem se ne moremo izogniti pripombi: v preiskovalnem postopku se velikokrat pojavljajo veliki grešniki. pozneje, ob razsodbi, pa se izkaže, da le ni tako hudo. To dasklepati. daso nekateri predlogi za postopek morda preveč napeti. Do tega spoznanja prihajamo tudi po tem. da je v tisku sorazme-roma malo informacij o obsodbah. Sicer pa velja nepisano pravilo: Boljše koga, dasiravno je kriv, ne obsoditi. kot pa obsoditi nedolžnega.
Medtem ko je sodišče združenega dela takorekoč ažurno, saj ima le dvomesečni zaostanek nekaterih nerešenih zadev, pa je na temeljnem sodišču in njegovih enotah kar precej aktov, ki kar kličejo po čimprejšni rešitvi. Temu je tako predvsem zaradi objektivnih vzrokov, ki pa jih v tem poročilu seveda ne kaže navajati. Delavci temeljnega sodišča (v poprečju 25 sodnikov) si prizadevajo čimprej rešiti vse zadeve. Po storilnosti (tudi njihovo delo se da meriti) so celo med najbolj produktivnimi sodniki v Sloveniji. Pa ne le glede na število razsodb, sklepov .... ampak tudi po odstotku potrditve na višjem sodišču. Če pa bi bilo sodnikov dovolj (29. kot to zahteva sistemi-
pa spadajo OZD. ki so do konca leta dolžne vrniti preveč izplačana sredstva za OD in sklad skupne porabe. Od devetih so tri OZD s področja gospodarstva, šest pa jih je s področja negospodarstva. Odstotek vračanja OD pa se giblje od 1.4 do 4.4 odstotka za OD in do 25 odstotkov za. sklad skupne porabe.
To je torej teh 32 »grešni-koy«. a kot je iz analize razvidno. ni vedno prekoračitelj tisti, ki ga že odstotki obsodijo
V skladu z odlokom o premiji za plemenske krave za povečanje staleža osnovne črede (Ur. 1. SRS št. 22) imajo vsi rejci, ki so imeli na dan 31. 12. 1981 vsaj dve kravi in so ali bodo to število v letu 1982 povečali, pravico do uveljavitve premije in sicer za vsako povečano plemensko kravo premijo v višini 8.000,00 din.
V kolikor hočejo rejci uveljaviti to premijo, se morajo s pogodbo, ki jo sklenejo s svojo kmetijsko zadrugo, obvezati, da bodo tako povečani stalež krav zadržali vsaj 5 let in da imajo krave v kontroli ,,A” ali ,,Z”. Za povečani stalež krav lahko prevedejo ali privežejo lastno žival, vendar mora biti mlajša od 5 let in mora imeti znano poreklo. V kolikor pa živali nakupijo, morajo biti te iz kontrole ,,A” in tudi ne smejo biti starejše od 5 let. Odlok dosledno navaja, da morajo biti to krave. Torej velja premija, v kolikor ste prevedli ali kupili brejo telico, šele ko le-ta oteli.
Prijavo napravite pri svojem kontrolorju. V kolikor smatrate, da ste upravičeni do te premije, se čim prej zglasite pri kontrolorju, ki pri vas opravlja kontrolo ,,A” ali „Z”. S seboj vzemite podatke o živali. Za telice, v kolikor so otelite, vzemite ,,Zapisnik o premiranju”. Kontrolor bo nato iz svoje evidence preveril stalež krav na dan 31. 12. 1981 in pri njem boste podpisali tudi prijavo. Posebna komisija bo nato te živali pregledala in ocenila, nakar boste sklenili s svojo zadrugo pogodbo o povečanem staležu krav in šele na osnovi te pogodbe bo lahko zadruga za vas uveljavila premijo.
Področna govedorejska služba mr. Milan Erjavec
Cilj sankcije ni v tem. da bi storilca kaznovali, ampak da bi vplivaji nanj, da bi se poboljšal. Če kje. potem smo v Pomurju pri mladini dosegli, da se je mladoletniški kriminal zmanjšal. Torej uspeh, v katerem je pa kljub temu kapljica pelina: nismo uspeli pri vseh, saj se pojavljajo nekateri, ki še naprej prihajajo.navzkriž z zakonskimi normami. Sploh pa moramo vsi več storiti za osebe, ki prihajajo s prestajanja kazni. Večina teh trdno sklene hoditi po pravi poti,-vendar, če ne more dobiti zaposlitve, če mu povsod obračajo hrbet, je »prisiljen« spet zaiti na kriva pota. To pa sev'eda ni opravičilo, nobena olajševalna okoliščina.
In kaj je novega na sodišču združenega dela? Ladislav Pen te kje v kratki inform aciji poudaril, da v Pomurju še nismo ustanovili posebnih sodišč pri interesnih skupnostih. zato narašča število zadev na sodišču združenega dela. Največ sejih nanaša na delovna razmerja. Najpogostejše so denarne terjatve, ki izvirajo iz neurejenega nagrajevanja ali pa kot odškodninski zahtevki zaradi nesreč pri delu. Varstvo pri delu je torej še vedno problem številka ena. Pa se bo
na to. Dejstvo je, daje v zaostrenih pogojih gospodarjenja vedno tako, da se najprej s prstom pokaže na krivca, šele potem pa se ugotavlja krivda. Mogoče so to nove zaposlitve, mogoče je to sprememba strukture kvalifikacije, mogoče so temu krive mase za izplačilo OD in tako naprej.
Res je tudi to. da morajo odgovorni (IS SO in zbori §O) v tem primeru resnično pazljivo ločiti zrno od plev.
Dušan Loparnik
spremenilo? V nekaterih or-  ganizacijah kljub pogostosti  nesreč kaj prida ne store, da bi bilo drugače.
Pravna pomoč delavcem I še prav tako ni urejena, vsaj  ne tako, da bi bili lahko z njo zadovoljni. Na občinskih I sindikalnih svetih -pravniki I nudijo nasvete, vendar k  njim prihajajo delavci večkrat s premalo dokumenti- -ranimi zahtevki. Pravniki I pač ne morejo vedeti na pa- ] met. kako imajo v posamezni organizaciji združenega g dela urejeno posamezno I področje v samoupravnem J splošnem aktu in drugih internih predpisih. Torej je g potrebno vzeti normativne  predpise s seboj. Enako je | tudi na sodišču združenega dela, kjer delavci velikokrat g prosijo za nasvete. V večjih I organizacijah združenega J dela imajo pravno službo. Prav bi torej bilo, da le-ta ne g bi ščitila le interesov podje- I tja. ampak tudi nudila po- | moč svojemu delavcu, dasiravno gre za odškodninski g zahtevek, torej v »škodo« I podjetja.	.	I
Še tole bi radi povedali'. Banka in kreditne službe g zadrug bodo poslej morale  skrbneje pretuhtati, komu 0 dati kredit za gradnjo hlevov. nakup strojev ... So- | dišče združenega dela na- I mreč ugotavlja, da so sred-  stva večkrat porabljena nenamensko. Pa tudi posojilo- | jemalci bodo morali bid I .boljšiplačniki,kajti nekaj jih | pozablja na odplačevanje anuitet. Štefan Sobočan |
Koristno usposabljanje zamejskih učiteljev
Od ponedeljka do petka s® Mili na seminarju v PomM učitelji in profesorji šol s 5,0 venskim učnim jezikom Tržaškem in Goriškem v ItaP Največ časa so se zadrza" Murski Soboti, kjer so jih 9° stitelji in predavatelji sezn nili s kulturnozgodovinskim gospodarskim razvojem ° cine Murska Sobota in kiji, en dan pa so preživeli m vosnovni šoli Drago Lugah^ Lendavi. Tukaj so neposr®0 (v razredu) prisostvovali ° jezičnemu pouku in se P®? robneje seznanili z dvo)Bz nim šolstvom ter problem" ko pripadnikov narodnosti v lendavski|fl sj boški občini. Nazadnje s°. ogledali še srednješo^g center tehniško-pedagb usmeritve v Murski Sobo«-
Na sklepnem razgovorbp tako udeleženci sern’2;za' kot organizatorji (organ cijska enota zavoda ^ahOti) stvo SRS v Murski Sop 0 ugotovili, da je bilo tovr» usposabljanje za pedagoške delavce z® "jaril ristno. To je posebej P° tudi ravnatelj slovensk.^ učiteljišča v Trstu Gid° ta, rekoč: »Izredno P°gjSKi no je, da so zlasti učitelji kulturno razgna-strokovno podkovan' ’ rodnostno osveščeni, ^i-slim, da smo imeli na rg-narju možnost, da sn'„niiH'‘ vno te .lastnosti’ izpoPu
STRAN 4

Zemljo naj obdeluje kmet
Tako kot šolska, so se po počitnicah odprla tudi vrata vrtcev, v katerih je v Pomurju 3478 malčkov. Novincev med njimi, ki bodo Prvič deležni organizirane vzgoje in varstva, je 957, vendar pa številke prvih deset dni v septembru ne veljajo povsem, saj bo ponekod prišlo do manjših sprememb.
V vzgojnovarstveni orga-nizaciji Murska Sobota je v 63 oddelkih 1366 predšolskih otrok, od tega v mestu, ki ima 42 enot, 219 novincev. Vseh malčkov, ki prvič vstopajo v vrtec, pa je 357. Ob sprejemu so bile ugodno rešene vse prošnje, po njem • Pa je evidentiranih še 35 vzgoje in varstva potrebnih otrok, za katere pa bo šele Pd prvih septembrskih dneh razvidno, ali bodo sprejeti « zdaj ali kasneje, ko bo Prostor. S tem imajo težave rudi v Gančanih, saj investitor nekoliko kasni in tako “est otrok iz Gančan zdaj obiskuje vrtec v Lipovcih, ker bi bili sicer brez varstva. Predvidoma bo adaptacija vrtca v Gančanih končana v ucsetih dneh, tako da za omenjenih šest in za ostale otroke iz te enote orga-mzirano varstvo več ne bo vprašljivo.
 novincev je v len-Oavski vzgojnovarstveni or-8anizacijj Kar 430 jih je od vseh 960 otrok v šestnajstih od°<?‘ Najmanj pa jih je I Pomurskih občin v ^omeru. od skupno 270 Vro, Jlk je prvič prestopilo P a,.vrtcev v sredo 70. V vo ^d8°ni pa je na no-3R» Sanih okroglih sto, od t , Predšolskih otrok v vseh n enotah vzgojnovarstve-n , °r8anizacije. Prvi p°^ateiji vpisa in obiska m septembrskih dni v Pomurskih vrtcih kažejo, da u v’*° otr°k v vrtcih ne-čat a’ ^prav je bilo za pri-.. ovat> manjše zanimanje XV.zaradi Padca stan-'n visoke stroškovne »e. ki jo plačilo dn n v vrtcih vnaša v yuzmske proračune. Sreča, Or	-emu tako’ saJ sta
st. lz’rana vzgoja in var-
1	otrok kako
Pomembni!
V občini Ljutomer je bilo ob koncu prvega polletja letošnjega leta prijavljeno 214 iskalcev zaposlitve. Število iskalcev se je v prvih šestih mesecih povečalo za 13. Osemdeset je takšnih, ki iščejo zaposlitev prvič, to so predvsem mladi, ki so v letošnjem letu končali srednje in poklicne šole. Plan zaposlovanja po resoluciji v letošnjem letu naj bi bil okrog 164 novih zaposlitev, do konca polletja pa so jih zaposlili le 25, ali komaj petnajst odstotkov resolucijskih predvidevanj. To so podatki, ki dajo misliti. Pravzaprav bi glede na rezultate gospodarjenja bili lahko dokaj realni, saj je znano, da vsaka gospodarska kriza veča nezaposlenost. A kaj, ko smo bili doslej tega vajeni drugod in ne tudi pri nas. In ko nas zadene, potem pričnemo razmišljati. Družbenopolitične organizacije, izvršni svet in še kdo so razpravljali o^eh številkah. Narejene so bile analize m se-
veda predlogi, kako vsaj do konca leta omiliti te številke, ’ kajti odpraviti jih ne bo mogoče. Ponuja se dosti rešitev: usmerjanje mladine v deficitarne poklice prek izobraževalne skupnosti, politiko štipendiranja usmeriti v deficitarne poklice, pri novih zaposlitvah spoštovati dogovor in prvenstveno zaposlovati iskalce zaposlitve, ki so prijavljeni pri občinski skupnosti za zaposlovanje. In še bi se našli predlogi in načrti, kako zmanjšati brezposelnost in doseči resolucijsko zastavljene odstotke. Zanimivi pa so nekateri predlogi, ki izstopajo od tistih standardnih, ki smo jih že slišali. Recimo: v občini Ljutomer (pa ne samo v njej) je v QZD, precej delavcev, ki poleg dela, ki ga združujejo v eni od delovnih organizacij, obdelujejo tudi polja, ki so v njihovi lasti, ali lasti bližjih sorodnikov (oče, mati, žena). Na teh površinah pridelujejo toliko, da bi se lahko s tem preživljali. Srečamo se
----LENDAVA
IZVOZ RASTE
Gospodarstvo lendavske občine je z izvozom v prvem polletju letošnjega leta iztržilo 510.313 tisoč dinarjev, kar je znatno več kot v prvem polletju lanskega leta, ko je iztržilo 188.692 tisoč dinarjev. Vrednost izvoza predstavlja torej 7,5 odstotka ustvarjenega celotnega prihodka. Močno je povečala izvoz Planika Turnišče.' saj je s prodajo na tuje ustvarila nekaj čez 60 odstotkov celotnega prihodka, pretežno večino izdelkov izvažajo na konvertibilno tržišče. IN A-Nafta je ssvojim izvozom ustvarila 20,3 odstotke celotnega prihodka, gre pa predvsem za izvoz metanola. Gorenje Varstroj TOZD Tovarna varilne opreme je z izvozom ustvarila 15,5 odstotkov celotnega prihodka. v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta pa je izvoz višji za 23 odstotkov. TOZD Montaža je v tujini opravil več investicijskih del. zato so z izvozom ustvarili nekaj nad 27 odstotkov celotnega prihodka. Nekaj prihodkov na tujem ustvarja tudi gradbeništvo, manjši del pa še gostinsivo in trgovina. Problematika pri izvozu je predvsem v veliki konkurenčnosti, kar znižuje ceno izvoznih izdelkov, tako so večino izdelkov izvažali pod lastno ceno. Problem je tudi v zagotavljanju reprodukcijskega materiala iz uvoza. Kritje uvoza z izvozom je 82.2 odstotka, na to pa seveda najbolj vpliva INA-Nafta z uvozom surove nafte.	Jani D.
RAZPOTJA V GRADBENIŠTVU
Brigita Bavčar
torej z dvojnostjo: delo v delovni organizaciji in delo doma na njivi. Vsekakor bi pri takih delavcih dosegli dvojno korist (če bi se odpovedali enemu ali drugemu): V času sezone dela na polju bi bilo manj »opravičenih« bolniških, produktivnost dela bi bila večja ... V nasprotnem primeru pa bi bila polja bolje obdelana, več bi jih bilo obdelanih ...
Korist, ki bi bila vsekakor dvojna.
Drugi primer: v občini Ljutomer je nekaj OZD, ki imajo dve ali pa tri izmene. Večina pa je takšnih, ki imajo samo eno izmeno. Razumljivo je, da ob sedanjem pomanjkanju reprodukcijskih materialov ni smotrno uvajati druge ali pa celo tretje izmene, a venda r so delovne organizacije, ki imajo surovin dovolj, delajo pa vendar samo z eno izmeno. Največkrat se ob teh razmišljanjih pojavlja ime DO Krka TOZD ISIS Ljutomer, pa še kakšna bi se našla.
Seveda pa ne gre vsega naprtiti združenemu delu. Del krivde bi lahko pripisali tudi samim' iskalcem zaposlitve. Zavod za zaposlovanje je v lanskem letu v času pobiranja sladkorne pese in trgatve ponudil delo nezaposlenim, a razen dveh ali treh izjem niso sprejeli dela, ki je bilo res sezonskega značaja — mesec ali dva. Tudi nezaposlenim, ki jim je bilo ponujeno »manjvredno« delo — redna zaposlitev v vinogradu, ali v kmetijski zadrugi — to ni dišalo. Potrebno bi se bilo vprašati, ali je resnično dobro delo samo tisto, kjer se nosijo bela srajca ali rokavice.
Rešitev je torej dovolj, celo preveč. Ob doslednem upoštevanju le-teh in s samood-povedovanjem bi verjetno ne bilo takšnih težav, kot so se pojavile. In končno — vsako delo je delo, ne glede nato, kje se združuje in kje so opravlja, kajti: bolje je kramp v roki kot pa skorja kruha na strehi.
Dušan Loparnik ‘
Šolska vrata so spet na stežaj odprta, na poletne počitnice pa bodo kmalu ostali samo spomini, o takšnih in drugačnih doživljajih v prostih dneh.
V Pomurju je v 40 osnovnih in 4 osemletkah s prilagojenim učnim programom zakorakalo v novo šolsko leto okrog 15 tisoč šoloobveznih otrok, v 7 srednjih šolah pa se usposablja za nadaljnje življenje oziroma za poklic okoli 3.900 učencev. Kaj je prineslo novo šolsko leto?
IVANKA KOREN, predstojnica organizacijske enote Zavoda za šolstvo SRS v Murski Soboti: »Če se najprej dotaknem vsebinskih sprememb, potem velja omeniti, da bodo vse osnovne šole v tem šolskem letu delale po novih smernicah in to pomeni tudi, da bodo glede na možnosti uvajale nove učne
načrte za določene fakultativne predmete. V organizacijskem pogledu pa je prišlo do bistvene spremembe le v šolskih okoliših Mačkovci Puconci. Ukinili smo namreč popolno osemletko v Mačkovcih, kjer je sedaj ostala samo podružnična šola za prve štiri razrede, učenci višje stopnje pa so se prešolali v novo centralno osnovno šolo v Puconcih. Prav tako smo ukinili dosedanjo podružnico mačkovske šole v Moščancih.
Za srednje šole pa velja ugotovitev, da učenci 3. in 4. letnikov nadaljujejo izobraževanje po starih programih, 1. in 2. letniki pa so vključeni v srednje usmeijeno izobraževanje. V Pomurju imamo 21 vzgojnoizobraževalnih programov, med njimi sta dva specifična, ker sta dvojezična, 4 pa so novi, in sicer: obdelava kovin in strojev, elektronika, kmetovalec ter poslovno-finančna dejavnost za dvojezične kadre.
Lahko tudi rečemo, da so se šole dobro pripravile na začetek novega šolskega leta in da so marsikje uspeli izboljšati tako materialno stanje kot kadrovske pogoje.«
Eden ali nobeden — program je!
Upravičenost kmetijskega proizvodnega programa v Lipovcih je- vprašljiva, je najkrajša vest, ki je pred 'tedni prišla v javnost iz Konstruktorjevega tozda Pomurje. Gre za izgradnjo obrata betonske prefabrikacije, kjer naj bi izdelovali betonske elemente in razno betonsko galanterijo; tu pa bi se našla tudi centralna železokrivnica za potrebe razvijanja programa in celotne gradbene operative. Dvakrat prepolovljena naložba bo s podražitvami stala okroglih 185 milijonov dinarjev, naložbeni elaborat so izdelali že v letu 1978. konec letošnjga oktobra pa.bi po predvidevanjih obrat začel delati s polno paro.
Nesporno drži, da so imeli pred štirimi leti v Konstruktorjevem tozdu Pomurje pre-
velike apetite in ko je zaškripalo s sredstvi — da drugih zagat, ki so jim zadajale, preglavice. ne omenjamo — so se podali na lov za sovlagatelji. Tako jim jp predlani uspelo podpisati poseben samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev s kar 16 organizacijami združenega dela, med njimi je bil lendavski tozd Gradbenik. V spora-
programa vprašljiva, če ne že kar tvegana. Soboški gradbinci so .tudi odločno proti temu, da bi v Lendavi gradili nov betonski obrat, ki je v okviru investicijskih vlaganj tozda predviden za to leto. Zatrjujejo, kako bi v danem primeru šlo za podvajanje kapacitet in argumentirajo, da so proizvodne kapacitete v Lipovcih dovolj obsežne gle-
ŠTEFAN HARKANJ, ravnatelj srednje družboslovne in ekonomske šole: »Novo šolsko leto nam je naposled omogočilo prehod na enoizmenski pouk, kar je vsekakor velika sprememba na bolje pri našem delu. Pridobili smo tudi 2 novi učilnici v kletnih prostorih naše zgradbe. Sicer pa ocenjujem, da
so se z usmerjenim izobraževanjem bistveno izboljšale možnosti za nadaljnje šolanje mladih. Kot primer naj navedem le program trgovinske dejavnosti, ki ni namenjen le za usposabljanje bodočih trgovcev, temveč tudi komercialnih tehnikov, trgovskih poslovodij in za nadaljevanje študija. Podobno je z nekaterimi drugimi programi, ki jih ima naša šola. Tako smo vsaj delno odpravili elitizem bivših gimnazij.«
Težave v ELMI
-naniTaciia združenega . V zadnjih dveh letih je »emeljna o ga	ce
‘ELMA Lendava zabredla	Izvažali skoraj
^oblcm ne ho regen dolgoročno, se . . ^ sorazmerno ve J . /'L čeprav so še leto poprej na tuje pr	na domačem
^anjšala se je tudi prodaja nji U an:a proizvodnje, zalog ^u, vse to na je privedlo do zmanj.	,ektjV je kljub močn
* skladiščih pa so se kopičile. nel0'Xlkna 80-odstotno plačane ?manjšani proizvodnji, delavce je poslal na tudj v okviru 'Zredne dopuste, še naprej ostal v teza\.t ’e kj je v dodatnem l l M’ niso na5U ?"me^ma lendavska ELMA
P °>zvodnem programu. Dejstvo, da 1 bjjn0 seveda se J 60 delavcev preveč, je za lendavsko obM k0|ektivaze ’‘. eee,sicerpa težave tega600-člans ega.arstvii. Da bi se v bivajo tud’ v celotnem občinsken g P najrtno zrna j-lektivu izognili še večjim izgubam.	delavci ostal1» &
,(1'!ati proizvodnjo to pa seveda pomen , d e nekaj n a- Nekaterim so dali druga dela ‘ n^kaj pa naj bi J ? Jod’li drugim delovnim organiza J ’ nizacijah- Vse to j zaPOslili v kmetijskih de.1®vn‘J. delovni kolektiv ne bo 'e delna in začasna rešitev,	novih proizvod
^p<-'ljala iz težav. Rešitev je prej ah.„. J-invizvozni usmeritvi. pr°Sramih, sodobni tehnologiji proizvodnje	Jani D.
^^NlK, 9. SEPTEMBRA 1982
Sprva je bila lipovska naložba — po izdelanem investicijskem elaboratu — ocenjena na 593 milijonov dinarjev, zajemala pa naj bi izgradnjo betonske prefabrikacije, centralno železokrivnico, kovinski obrat betonarno in infrastrukturo. Gradnja bi predvidoma potekala v dveh fazah, ki pa so jih vnovič prepolovili in od prvotne vrednosti je ostalo le še 185 milijonov dinarjev. Vanje so všteta lastna in združena' sredstva oziroma sredstva sovlagateljev, krediti banke in blagovni krediti dobaviteljev. V obratu, ki bo — po precejšnji kasnitvi — nared v začetku novembra letos, bo našlo zaposlitev kakih 85 delavcev oziroma naj bi jih približno toliko prerazporedili iz obstoječe gradbene operative v lipovske gradbene industrijske obrate.
zumu je poleg drugih določilo. da obrat v Lipovcih za-, jema poleg konstrukcijskega dela še tako imenovane fasadne elemente kot sestavni del omenjenega programa. Hkrati sporazum določa, da bo tozd Pomurje kot nosilec investicije podpisal sporazum z vsakim sovlagateljem posebej. V začetku leta 1981 je to storil tudi z lendavskim tozdom Gradbenik, s katerim, sta se sporazumela, da bo v okviru lipovskega programa Gradbenik razvijal fasadne ploskovne montažne elemente. a ne zgolj za kmetijski (F) program, marveč za vse. kijih ' bo opravljala delovna organizacija Konstruktor. Da se zna-prav ob tem določilu zavozlati. na to očitno pri podpisu niso pomislili.
Sčasoma so namreč v tozdu Pomurje — največ zaradi vsesplošno zaostrenih gospodarskih razmer— spoznali, da bi bila delitev lipovskega
de prostorov, opreme, kadrov, same lokacije in industrijskega tira — da bi sami zmogli izvajati načrtovano proizvodnjo. Še več: v razvojnih konceptih imajo zastavljeno, da bi navedeni obrat v prihodnosti postal specializiran tozd za betonski program — (konstrukcije. galanterija) za vso regijo.	. .
Vse je potemtakem še odprto in na končno odločitev bo treba nekoliko počakati. V okviru Konstruktorjeve delovne organizacije bodo ta čas temeljito proučili naložbeno politiko in dodobra pretresli srednjeročni načrt, nato pa.se najbrž, pobrigali tudi za soboške in lendavske gradbince. Razčiščen almh razprav na pomurski gospodarski zbornici. občinskih družbenopolitičnih organizacij in med samima tozdoma je bilo itak dovolj.
Branko ŽUNEC
GORAZD GORNJEC, učenec 2. letnika srednješolskega centra za tehniško-pedagoške usmeritve: »Obiskujem naravo-slovno-matematični program, ki je menda eden najtežjih v srednjem usmerjenem izobraževanju, vendar osebno mi še kar dobro gre. Presenečen pa sem bil prv idan, ko smo prišli v šolo,
pa še nismo dobili nobenega učbenika. Lani je bilo drugače, saj smo na začetku šolskega leta dobili skoraj vse.«
DEJAN FUJS, 1. razred osnovne šole: »Komaj sem že čakal, da bom lahko šel v šolo,, ker mi je bil doma dolgčas. Že prvi dan je bilo lepo. Dobili smo knjige in zvezke, barvice, svinčnike in plastelin. Samo torbico in peresnico sta mi morala kupiti mamica in očka. V šolo
bom hodil peš, ker nimam daleč. Prvi dan meje spremljala mamica in mi pokazala varno pot. Tudi rumeno rutico nosim okrog vratu.«
ANGELA ČISAR, ravnateljica doma učencev v Murski Soboti: »Pri nas smo bolj zadovoljni kot prejšnja leta pričakali začetek šole, kajti za bivanje v domu se je prijavilo več kot 260 učencev ali skoraj 50 več kot lani, tako imamo trenutno nezasedenih samo okrog 30 postelj. Lahko povem, da bo življenje v
domu zelo razgibano. Poleg organiziranega učenja se bodo odvijale še številne prostočasne dejavnosti — športne in kulturne. Cena pa je ostala nespremenjena in znaša 3.200,00 dinarjev mesečno, to je za vse dni.«
JOŽE GRAJ
STRAN 5
Dobri primeri gospodarjenja spodbujajo
i VZTRAJATI NA BOLJŠIH

Ze podatek, da v pomurskem gospodarstvu proizvodnja v delovnih organizacijah ne zaostaja, je razveseljiv. To kaže, da se delovni ljudje zavedajo tega, da je treba v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah delati dobro, kvalitetno in učinkovito. Vse bolj se v združenem delu tudi usmerjajo v izvoz, ki daje mnoge spodbudne rezultate. V prvem polletju letošnjega leta je izvažalo skupno 60 organizacij, ki so na tujem trgu prodale blaga v vrednosti nad 1,46 milijarde dinarjev oziroma za 33 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, s čimer so v bistvu izpolnile polletni izvozni nščrt. Razveseljivo je dejstvo, da je pomursko gospodarstvo celo 92,3 odstotka svojih izdelkov prodalo na konvertibilno področje.
Na splošno se zdijo spričo zaostrenih gospodarskih razmer, ko se je pomursko združeno delo moralo srečevati še z večjimi težavami zaradi pomanjkanja surovin in Reprodukcijskega materiala kot v četrtletju, polletni rezultati gospodarjenja v regiji razmeroma ugodni. S takšnimi ocenami se dejansko soočamo iz dneva v dan, kar ni pomembno le zato, ker predstavlja neke vrste nadzor nad uresničevanjem sprejetih planskih usmeritev. Njen temeljni pomen in težo lahko poiščemo predvsem v vsebini: na osnovi sedanjih rezultatov, ocen In predvidevanj je potrebno prihodnje aktivnosti prilagajati novim gospodarskim razmeram. Ravno z odpravljanjem pomanjkljivosti se bomo tudi hitreje približevali cilju, to je doslednemu uresničevan njo nalog ekonomske stabilizacije.
Da bi prikazali konkretne dosežke pomurskega gospodarstva, smo izbrali nekaj organizacij združenega dela, kjer so letos dokaj uspešno poslovali, k čemur je v znatni meri pripomoglo tudi povečanje izvoza.
Delo poiskati zunaj občine
REZULTATIH
stotkih 40,6. Med obema TOZD je bila v tem obdobju uspešnejša Proizvodnja anten in kablov, kjer so realizirali izvoz v 45,2 odstotka, v TOZD Proizvodnja elektronike in elektromehanike pa 32,5 odstotno. In v tej TOZD pričakujejo, da bodo zamuje-
no v izvozu nadoknadili do konca leta in tako dosegli planirano.
Ob teh rezultatih, ki so dobri, pa so v tej delovni organizaciji že zastavili vse moči, da bi bilo ob koncu leta njihovo poslovno leto še
uspešnejše. Pri tem pa je osnovno vodilo, da dosežejo planske rezultate s čim manjšimi stroški in tako zagotovijo tudi po finančni plati realizacijo plana v delitvi celotnega prihodka in v njegovi strukturi.
V. Paveo
V Panoniji povečali izvoz kar za 205 odstotkov
Gospodarjenje v gradbeništvu postaja iz leta v leto težje, posebej pa sedaj, ko so investicije močno zmanjšane. Razvoj gradbeništva v lendavski občini je povezan z razvojem podjetja Gradbenik, ki sedaj dela v okviru Konstruktorja. Domala vsi objekti, ki so bili zgrajeni v občini po vojni, so delo njihovih rok. Pred nedavnim so dobili tudi veliko občinsko priznanje ob letošnjem občinskem prazniku. Pa dovolj za uvod, raje preglejmo poslovanje delovne organizacije. Po podatkih za prvo polletje letošnjega leta je položaj še dokaj ugoden, celotni prihodek je večji za nekaj čez 11 odstotkov, čeprav je dela vse manj in ga je potrebno iskati zunaj občine pa tudi na tujem. Tako delavci lendavskega gradbenika delajo tudi v Iraku in
Različno po posameznih
Rezultati poslovanja samoupravnih organizacij in skupnosti v občini Gornja Radgona so, kot smo že večkrat zapisali in so to tudi ugotovili in obravnavali na vseh nivojih te družbenopolitične skupnosti in. v vseh družbenopolitičnih
Nemčiji.
Čeprav predstavlja gradbeništvo v celotnem prihodku lendavske občine le nekaj več kot?3 odstotke, pa je ta panoga pomembna za razvoj občine. Tudi v gradbeništvu se čuti pomanjkanje delovne sile, vsaj za tista najbolj enostavna dela, to pa skušajo nadoknaditi z nabavo sodobne opreme. Gradbinci trenutno gradijo v Lendavi dva večja stanovanjska objekta. Čeprav so obljubili, da bodo prvega dokončali do septembra, jim delo ne gre dobro od rok, zato bo stanovanjski objekt končan šele v oktobru ali novembru. Gradbeno podjetje ima več dejavnosti, med drugim opekarništvo in proizvodnjo gramoza. V Petišovcih imajo sodobno gramoznico, s to dejavnostjo pa se nameravajo tudi res-
OZD
škom poslovanja. V prvem polletju so ustvarili skoraj 585 milijonov celotnega prihodka, kar je za 39 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in za 3 odstotke več kot so planirali.
Ob tem je še posebej po
neje ukvarjati, sa je potrebno to naravno bogastvo čim bolje izkoristiti. V načrtu ie bila tudi gradnja keramične tovarne, a je ta zaenkrat preložena, do takrat, ko bo več denarja.
Delavci gradbenega podjetja so zaposleni tudi v tujini, tako se tudi ta delovna organizacija vključuje v prizadevanja za izvoz. Pa še nekaj podatkov o podjetju: v delovni organizaciji je zaposlenih kakih 450 delavcev, vse bolj so strokovno usposobljeni in vse več je objektov, ki jih uspešno in kvalitetno gradijo. V delovni organizaciji menijo, da bo potrebno najti pota do novih gradbišč, zaenkrat vidijo možnosti ob jadranski obali, saj so postali preveliki za občinske potrebe.
Jani D.
že presegli plan proizvodnje simetričnih kablov, medtem ko nekoliko nianj, pa vendarle ne toliko, da bi bili ogroženi letni načrti proizvodnje, avtomobilskih anten, mehanskega pribora in kabelskih setov. V TOZD Proizvodnja elektronike in elektromehanike pa so presegli načrtovano število elektronskega pribora in naprav TV plus, ter že skoraj dosegli načrtovano kooperacijsko proizvodnjo za letošnje leto.
Gorenje Elrad sodi že leta med najmočnejše izvozne stebre gornjeradgonskega združenega dela. V prvem polletju sicer niso izvozili tolike, kot so si začrtali, kljub temu pa še vedno precej. Celotna delovna organizacija je izvozila, vse na konvertibilno področ
Kot kažejo polletni rezultati gospodarjenja, so.v IMP enoviti delovni organizaciji Panonija v Murski Soboti, ki zaposluje okrog 700 delavcev, dokaj realno planirali. Celotni prihodek je dosegel nad 486,4 milijona dinarjev vrednosti, kar pomeni v primerjavi z enakim lanskim obdobjem 21-odstotno povečanje, nadvse dobre rezultate pa beležijo na izvoznem področju, saj so izvoz povečali kar za 205 odstotkov, medtem ko se je uvoz zmanjšal za 33 odstotkov. Na ta način so izpolnili 42,5 odstotka letnega plana izvoza in celo 101,3 odstotka izvoza, doseženega v lanskem letu.
POSLI TUDI Z DRŽAVAMI V RAZVOJU
Murskosoboška Panonija torej v izvažanju svojih izdelkov vidi bodočnost, kajti uspelo jim je prodreti na zahtevno tržišče Zahodne Nemčije, kjer so v sodelovanju z znano firmo Becker prodali velik del svoje proizvodnje setvenih in predsetvenih strojev. Tudi v Češkoslovaški so se že precej uveljavili z izdelavo rezervoarjev za gorivo za traktorje znamke Žetor. Prav tako so navezali tesne stike s kupci v Bolgariji in z državami v razvoju, kot je Nigerija v Afriki in druge. Iz Panonije gredo v promet na tuji trg zlasti okviri za brane (1200 kosov), zaboji za seme (960 kosov), motorne kosilnice (90 kosov) in že prej omenjeni rezervoarji za gorivo (7622 kosov). S tem pa je bil seveda po- ’ vezan tudi uvoz, predvsem delov za sadilnike, smole in pigment za izdelavo barvil, pištole za barvanje, silicij, in sicer iz Zvezne republike Nemčije in Avstrije.
Tako so v prvem polletju letošnjega leta dosegli 48,8 odstotka celoletnega načrtovanega uvoza. Sicer pa znaša pokrivanje uvoza z izvozom 160,8 odstotka, kar predstavlja nedvomno pomemben dosežek murskosoboške Panonije. "
PERSPEKTIVEN KMETIJSKI PROGRAM
Ce so s svojim poglavitnim kmetijskim programom, ki je v proizvodnji zastopan z okrog 70 odstotki (omenimo samo obračalnike, sadilnike, škropilne priprave, kotle za živinsko krmo in žganjekuho, traktorske kultivatorje), 30 odstotkov pa odpade na ostali program, kot so hladilni stroji, plinski števci in ostala kooperacija, lahko zares zadovoljni, pa tega ne bi mogli trditi za osnovna gospodarska gibanja. Pa čeprav podatki kažejo, da so v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta izgubljene ure zmanjšali za 30 odstotkov, za 10 odstotkov je povprečno znižani
OBRAČALNIKI ZA IZVOZ — V murskosoboški Panoniji naredijo v sezoni mesečno okrog 800 obračalnikov, kar pomeni dnevno približno 40 takšnih izdelkov. Z njimi ne oskrbujejo le domačega trga, ampak vse bolj prodirajo tudi v tuje države. Tekst in foto: M. Jerše
tehnološki čas, ja fizični obseg proizvodnje za okrog 2 odstotka nižji . od lanskoletnega. Tako izpolnitev plana realizacije znaša za letošnjih prvih šest mesecev 46,8 odstotka letnega plana oziroma 95,9 odstotka plana za prvo polletje leta 1982. Kot ugotavljajo v Panoniji, gre poglavitne razloge za takšno stanje pripisati kasnitvam in izpadom pri nabavi reprodukcijskega materiala, kar
je onemogočalo kontinuirano delo. Zaradi omejitve uvoza nekaterih potrebnih materialov in . problema plasmaja nekaterih proizvodov (brzoparilniki), je delovna organizacija morala opravljati zamenjave pri že načrtovani proizvodnji. To pa je vplivalo na zmanjšanje fizičnega obsega proizvodnje in realizacije ter na produktivnost.
V tem času pa se je Panonija morala soočati tudi s precejšnjimi likvidnostnimi težavami, na kar so vplivale zlasti povečane zaloge v primerjavi s celotnim prihodkom in neustrezna akumulativnost v preteklih letih, združevanje sredstev za surovin
sko bazično industrijo ter angažiranje sredstev za nabavo deviznih sredstev. Ob pričakovanem padcu povpraševanja, po izdelkih v drugem polletju / letos pa v murskosoboški Panoniji niso držali križem rok. Sprejeli so namreč vrsto ukfepov in t.'im-krizni plan, s pomočjo katerega bi naj zagotovili čim bolj not" malno proizvodnjo brez določenih zastojev./ Milin Jerse
organizacijah, precej skromni tako v rasti, posebno še nizki rasti industrijske proizvodnje, kot tudi zaradi prekoračitev vseh vrst porabe in nenazadnje v neuresničitvi zadanih izvoznih načrtov. Ti polletni trendi pa so seveda po posameznih delovnih organizacijah precej različni.
Med uspešnejše v tem obdobju sodi nedvomno eden največjih delovnih kolektivov Gorenje Elrad. V tej delovni organizaciji sicer niso uspeli realizirati vseh načrtov za prvih šest mesecev letos, tako v proizvodnji kot tudi v izvozu, vendarle pa so dosegli še boljše rezultate, kot so jih v položaju, ko so jih pestile precejšnje težave pri oskrbi z reprodukcijskim materialom, pričakovali.
Posebno ugodni so v tej delovni organizaciji finančni pokazatelji. V Gorenju Elrad so doseženi kvalitativni rezultati poslovanja dokaj ugodni, kljub izredno visokim stro-
membno dejstvo, da so v Gorenju Elrad prvič s smotrnim gospodarjenjem ustvarili sklade in si izboljšali stopnjo akumulativne sposobnosti. V delitvi. prihodka so posebej .. pozitivni rezultati v TOZD Elektronika in elektromeha-nika, kar je posledica prizadevanj delavcev zaposlenih v tej temeljni organizaciji in DSSS pri , realizaciji sanacijskih ukrepov sprejetih za letošnje leto.
Ce nekoliko podrobneje pogledamd proizvodnjo v Gorenju Elrad, vidimo, da je bila precej različna, tako v obeh TOZD, kot tudi po številu posameznih izdelkov, kar je posledica samega povpraševanja, pa tudi reprodukcijskega materiala, ki ga v prvem polletju ni bilo v izobilju.
V TOZD Proizvodnja anten in kablov.so v prvih šestih mesecih proizvedli največ TV in radijskih anten, koaksialnih kablov, za celo leto pa
MED SLABIMI SO TUDI DOBRI
Letošnji polletni gospodarski .rezultati OZD v občini Ljutomer so marrsikoga presenetili, in sicer po neprijetni plati, saj so dokaj neugodni. Seveda ne gre metati vseh OZD v en koš in precej je tudi objektivnih vzrokov za takšno gospodarjenje. Mogoče so najbolje gospodarili kolektivi, ki so si že prej dolgoročno zastavili svoje cilje, pravočasno poskrbeli za primerne energetske j vire in se usmerili v izvoz. Ena takšnih delovnih organizacij so Križevske opekarne. Kljub krizi, ki jo preživljajo opekarji v Soveniji, so gospodarski rezultati te DO dokaj spodbudni. 179 zaposlenih je v prvem polletju ustvarilo 84.815,000 dinarjev celotnega prihodka ali za 21 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Pri tem so porabili 61.044,000,00 dinarjev sredstev in ustvarili 23.771.000,00 dinarjev dohodka, kar je sicer nekaj manj kot v lanskem enakem obdobju, a je kljub temu (z ozirom
na porast stroškom energije —in to je pri njih ena glavnih postavk) dokaj dober rezultat. Uspešno se vključujejo tudi v izvoz, saj so v prvem polletju presegli načrtovan izvoz prek 56-odstotno, uvoz z izvozom pa pokrivajo 645-odstotno. Ob teh podatkih smo prosili tudi za kratek komentar Branka Zidarja, direktorja Križevskih opekarn, ki pravi takole:
,,Glede na dosežene rezultate gospodarjenja v prvem polletju in razmere, v kakšnih so bili doseženi, smo lahko zadovoljni. Že v samem začetku poslovnega leta, ko smo sprejemali plan, smo ugotavljali; da bo izračun dohodka precej bolj težaven, kot smo bili navajeni. Ko govorim o težkih razmerah gospodarjenja predvsem med opekarji, imam v mislih energetiko. Preskrba z gorivi je, kot vemo, zelo slaba in ni bilo malo opekarn, ki so proizvodnjo morale tudi usta
vljati. Pri nas tega problema nismo imeli, kajti že od leta 1979 uporabljamo kot glavno tehnološko, gorivo plin, ki ga po plinovodu dobimo iz Sovjetske zveze, zato redukcij zaenkrat še ne poznamo.
Posebne težave- so se pojavile ob zadnjih nenormalnih podražitvah plina, zaradi - razlike med mazutom in zemeljskim plinom. Porabniki plina, med katerimi smo tudi mi, ki smo s prehodom na ta energetski vir omogočili ostalim potrošnikom tekočih goriv rednejšo preskrbo, sami pa smo vložili velika sredstva v izgradnjo plinovodnega omrežja, smo danes v slabši situaciji, kot če ne bi prispevali ničesar, zato menimo, da je najmanj, kar lahko zahtevamo — izenačitev cene po kalorični vrednosti med mazutom in plinom.”
Izvozni rezultati so dokaj dobri. Kako se vključujete v izvoz? ,,Menimo, da se kvalitetno
vključujemo v izvozna pn^d vanja. Pravi izvozni rezultati s bili vidni šele lansko leto in sev da letos. Prodajamo v glavnem Avstrijo, Nemčijo in Švico.
Omenil bi še, da je izvoz naših iždelkov (strešna opeka "7 bobrovec) zelo kvalitete  Navajeni smo namreč, da nekateri izvozi obarvani različnimi predznaki, naš Križevskih opekarn Pa opremljen samo z predznake plus, kajti v letošnjem letu na tujemo 9,5 milijonov dinarj^ izvoza, uvozili pa bomo samo 10 odstotkov vrednosti ,0 ustvarjenega izvoza. Torej lan,, povemo, da je uvoz kvaliteten-
Dobre rezultate nja lahko pripišemo 1 dolgoročnim — pravilnim us ritvam, ki smo jih našteli z -u začetku, in seveda prizadeva celotnega kolektiva za kvam delo in proizvodne uspehe,

STRAN 6
VESTNIK, 9.
kulturna obzorja
Ustvarjalnost užiških umetnikov
ARHEOLOŠKA
IZKOPAVANJA
V začetku septembra so se na poljih Oloris pri Ddlnjem Lakošu v lendavski občini pričela sistematična arheološka izkopavanja. To znanstveno raziskovalno akcijo izvajata Inštitut za arheologijo v Ljubljani in Pokrajinski muzej soboškega kulturnega centra pod vodstvom kustosinje arheologinje Irene Savel in dr. Janeza Dularja. Arheološka izkopavanja, ki jih finančno podpira tudi kulturna skupnost Lendava, bodo predvidoma trajala do konca meseca. V tem času bomo pripravili tudi reportažni zapis s terena, bb
V galeriji AntejaTrstenjaka v Ljutomeru se s triinštiridesetimi deli predstavlja enaindvajset likovnih umetnikov iz Titovega Užica. Njihovo slikarstvo je v glavnem zastopano z olji, kombinirano tehniko in risbo, poleg skulptur iz lesa, keramike in nekaj plastike. Prav tako kot po materialu, ki ga uporabljajo, pa se užiški ustvarjalci razlikujejo po pristopu, starosti .in izobrazbi. Prisotni so tako akademski slikarji, kot likovni pedagogi in yubitelji, kar prispeva k predstavitvi raznolike in prave strukture sedanjega umetniškega trenutka v omenjenem kraju Srbije.
V Titovem Užicu živi in ustvarja tudi akademski slikar Milutin Korac, ki je avtor gornjega dela z načilnostmi. bb
Pevci spet pojo
Konec tega tedna odhajajo pevci sindikalnega pevskega društva Štefan Kovač iz Murske Sobote pet v sosednjo Madžarsko. V okviru že tradicionalnih izmenjav bodo gostovali v KOrmendu, predvidoma pa tudi v Porabju, bb
Madžarsko-slovenski slovar
Na narodnostno mešanem območju pri nas v Pomurju, pa tudi sicer, je v septembru s pričetkom šolskega leta postal odziven izid novega madžar-sko-slovenskega slovarja, ki ga je pripravil Jože Hradil, izdala pa Državna založba. Slovar je izšel v 4000 izvodih,
vsebuje 25.000 besed in ima
18.000 sinonimov, posebej pa
kulturni koledar
DOMAČEGA IZVIRA
V letošnjem poletju je v samozaložbi izšla pesniška zbirka pod naslovom Iz domačega izvira. Njen avtor je Oto Ku-znič-Otok, Zbirki na pot pa je v uvodu zapisano: »S pobočja strme gore ali iz vodnjaka panonske ravnine privre
izvir čiste vode in teče naprej v potok, nato reko; daje svoj delež bogastvu izvirne narave.
Tako se tu in tam odpre izvir poezije (med Slovenci je dandanes menda precej tisoč takih izvirov); tudi pričujoča zbirka je privrela na dan in teče kot rahel potok med ljubitelje pesmi.« Ljubim, Gabici, Materi, Rojstna vas, Slika moje sobe in Življenje je naslov šestih ciklusov pesmi, ki jih je mladi kovec verzov (na sliki) objavil šestintrideset. Kar bralne so.
bb
je prirejen za šolarje z namensko izbranimi besedami.
Pričujoči je drugi slovar, ki je izšel po vojni. Prvega (slo-vensko-madžarskega),že 1922 pa v Budimpešti je izšel mad-žarsko-prekmurski Flisarjev slovar, ki so ga ponatisnili 1942. leta.
Hradilov je doslej najbogatejši madžarsko-slovenski slovar,.avtor pa pripravlja tudi slovensko-madžarski slovar, ki ga prav tako potrebujemo. Predvidoma naj bi bil zajetnejši od dosedanjih, na 110 straneh, izšel pa bi čez tri štiri
Spodbuda razvoju domače in umetne obrti
Vsake dve leti je v Slovenj Gradcu razstava, domače in umetne obrti, ki želi ohranjati in spodbujati te dejavnosti v Sloveniji
V Slovenj Gradcu bo od 1. do 10. oktobra slovenska razstava izdelkov domače in umetne obrti. Razstavo organizira vsako drugo leto zveza obrtnih združenj Slovenije, njena namena pa sta predvsem dva: da bi spodbujala in razvijala dejavnosti umetne in domače obrti v Sloveniji, po drugi strani pa naj bi osveščala širšo dejavnost in dražbo, da bi bolje razločevala pristne izdelke od kiča.
. Slovenci imamo bogato dediščino domače in umetne obrti, izvirne ter estetsko oblikovane izdelke, ki so odraz ustvarjalnih hotenj in spoznanj naših ljudi ne glede na to, ali živijo v Sloveniji ali pa v zamejstvu. Razstava želi ohraniti in spodbujati te dejavnosti v njihovi izvirnosti iz narodnih običajev, nakazati pa želi tudi nadaljnje perspektive in možnosti. Poleg ohranjanja dosedanjih vrst izdelkov naj spodbuja proizvajalce k iskanju estetskih oblik in kvalitete iz naše dediščine ter prikaže vse zvrsti domače in umetne obrti v Sloveniji: ročno tkanje, vezenje, izdelke kovaštva, lončarstva in keramike, zlatarske izdelke, izdelke lesnih obrti in pletarstva,steklarstva, graverstva, pasarstva,svečarstva in lectarstva, izdelavo lutk, umetnega cvetja, igrač, mozaikov, noš, panjskih končnic, kmečkega orodja, sedlarstva, usnjarstva in kožarstva, kvalitetne kopije predmetov, pustne maske, razne vrste intarzij, barvno tkačenje in modrotisk, izdelke sodobnega oblikovanja — skratka vse izdelke domače in umetne obrti.
Ker se z izdelavo teh izdelkov ne ukvarjajo samo obrtniki, temveč tudi veliko drugih občanov, predvseftsv obliki dopolnilne ali konjičar-ske dejavnosti, želi zveza obrtnih združenj pritegniti k sodelovanju čim širši krog izdelovalcev predmetov domače in umetne obrti. Na razstavi lahko sodelujejo vsi samostojni obrtniki, ozdi, občani, zavodi in druge dejavnosti ter slovenski proizvajalci v zamejstvu. Rok prijave je 10. september, na naslov: Zveza obrtnih dzruženj Slovenije, organizacijski odbor IV. slovenske razstave izdelkov domače in umetne obrti, Miklošičeva 4, Ljubljana. V času razstave bo organizirana tudi prodaja nekaterih primerkov razstavljenih predmetov, izdali bodo katalog s seznamom razstavljenih izdelkov ter naslovi proizvajalcev; posebna strokovna komisija za presojo izdelkov domače in umetne obrti bo ocenila razstavljene predmete in ob koncu podelila priznanja za sodelovanje, za nekatere izdelke bodo izdali potrdilo z znakom kakovosti, najboljši razstavijalci pa bodo prejeli diplomo mojstra domače oziroma umetne obrti.
ČETRTEK. 9. SEPTEMBRA * HODOŠ — V domu kulture bo ob 1930 uprizoritev Goldonijeve MIRANDOLINE s katero gostujejo gledališčniki iz Subotice.
PROSENJAKOVCI — Narodno gledališče iz Subotice predstavlja delo Pierra Aristida Breala: DESET KIL ZLATA; v prireditveni dvorani ob 1930.
PETEK, 10. SEPTEMBRA
DOBROVNIK — V okviru že tradicionalnega gostovanja gledališčnikov iz Subotice bo ofb 1930 predstava MIRAN-DOLINA.
LENDAVA — V dvorani Nafte bo ob 1930 uprizoritev predstave DESET KIL ZLATA.
SOBOTA. 11. SEPTEM BRA
DOMANJŠEVCI —- Subo-tiški gledališčniki; Istvan Nagy. Maria Albert. Peter Szel, Lajos Santa Puzsta, Ferenc Szabo, Marhig Kama, Zoltan Baracius in Eta Siive-ges bodo nastopili z Goldonijevo Mirandolino. Predstava se bo pričela ob 1930.
HODOŠ — V domu kulture bo ob 1930 gostovalo narodno gledališče iz Subotice s predstavo DESET KIL ZLATA. SREDA, 15. SEPTEMBRA
MURSKA SOBOTA - V dvorani kina Park gostuje slovensko narodno gledališče iz Maribora. Mariborski gledališčniki bodo zaigrali v Goldonijevi PAHLJAČI. Ob 12. uri si bodo predstavo ogledali učenci usmerjenega izobraževanja, zvečer ob 19. h pa bo uprizoritev za ostalo občinstvo.
razstave
MURSKASOBOTA— Do 12. tega meseca bo v galeriji soboškega kulturnega centra na ogled razstava fotografij zahodno nemškega mesta Ingolstadt, od koder so tudi mladi likovniki, ki se predstavljajo z risbami in grafikami.
LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka razstavljajo likovni umetniki iz Titovih Užic.
V muzeju revolucije je na ogled razstava pod naslovom Začetki vstaje na Štajerskem med NOB.
V muzeju Edvarda Kardelja je razstavljena zbirka Taborska gibanja na Slovenskem.
LENDAVA — V galeriji na gradu sta na ogled stalna in muzejska zbirka.
RADENCI - V razstavnem salonu hotela Radin je razstavljena likovna ustvarjalnost Dragice Sršan — Kocjan iz Varaždina.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga so: Kirstov NEMIR V MALEM MESTU (založba Koper). ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH — Zakon o zaposlovanju in zavarovanju v primerih brezposelnosti (Dopisna Delavska univerza Ljubljana), MEDNARODNI GOSPODARSKI SISTEM avtorja Janeza Stanovnika.
9- SEPTEMBRA 1982
STRAN 7
kmetijska panorama
OB 4. KONGRESU VINOGRADNIKOV IN VINARJEV JUGOSLAVIJE
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
K


Pod pokroviteljstvom zveznega komiteja za kmetijstvo je potekal sredi prejšnjega tedna v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih 4. kongres vinogradnikov in vinarjev Jugoslavije. Poleg predsednika zveznega komiteja za kmetijstvo Milorada Stanojeviča in predsednikov komitejev za kmetijstvo iz vseh republik in pokrajin so se kongresa udeležili tudi številni gostje, med njimi predsednik CK ZKS Andrej Marinc in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc.
Več kot 300 priznanih strokovnjakov s področja vinogradništva in vinarstva je v treh dneh razpravljalo o možnostih nadaljnjega razvoja tega področja. Tem vprašanjem — stanje in smeri razvoja vinogradništva in vinarstva v Jugoslaviji do leta 2.000 ter prispevek koncepciji marketinga jugoslovanskih vin — so bili posvečeni tudi trije glavni referati, ob katerih seje zvrstilo še 16 koreferatov.
N a področju vinogradništva v Jugoslaviji še nismo optimalno izkoristili vseh naravnih možnosti in čeprav zavzema naša država po proizvodnji grozdja in vina pomembno mesto v Evropi in svetu, ga je treba še naprej razvijati. To še toliko bolj, ker predstavlja vinogradništvo 5 odstotkov celotnega prihodka v jugoslovanskem kmetijstvu in daje realne možnosti za
vključevanje v mednarodno delitev dela. Na površinah '244.000 hektarov proizvedemo letno v Jugoslaviji 7-milijonov hektolitrov vina, kar nas uvršča na sedmo mesto v Evropi, medtem ko predstavlja izvoz Je 15 odstotkov celotne proizvodnje, kar je še daleč pod objektivnimi možnostmi. Zlasti povečanju izvoza bo zato potrebno nameniti posebno pozornost, izvoz na zahodna tržišča pa mora postati imperativ naše proizvodnje. To pa pomeni, da moramo budno spremljati smeri vinogradniške in vinarske proizvodnje v svetu, saj je znano, da poraba vina v svfetu pada, narašča pa poraba; vi-
Potrošnja vina po prebivalcu je v posameznih državah zelo različna, Jugoslavija pa zavzema 11. mesto v svetu. Največja potrošnja je v Franciji, kjer popije vsak Francoz (všteti so tudi otroci) 94 litrov vina. Sledijo: Italija 93 litrov, Argentina 76 litrov, Portugalska 68 litrov, Španija 65 litrov, Luksemburg 48 litrov, Švica 47 litrov, Grčija 45 litrov, Avstrija 36 litrov, Madžarska 35 litrov, Jugoslavija 27 litrov, ZR Nemčija 25 litrov, Belgija 19 litrov itd.
sokokvalitetnih in vrhunskih • vin. Vsa prizadevanja bodo morala zato biti usmerjena v proizvodnjo teh vin, saj bo na zahodnoevropska tržišča možno plasirati le vrhunska vina.
Medtem ko smo v povojnem obdobju dosegli na področju vinogradrfiške in vinarske proizvodnje pomembne pozitivne premike, pa je bilo bore malo narejeno na področju prodaje in marketinga jugoslovanskih vin. Čeprav je vino hrana, porabimo v Jugoslaviji še vedno premalo vina po prebivalcu in med
Vinogradniški rajoni v Jugoslaviji se nahajajo na zelo različnih nadmorskih višinah — od 10 do 780 metrov. Na kvaliteto proizvodov vplivajo različni faktorji : naravni pogoji, sorta, teh-. nologija proizvodnje in tehno-' logija predelave. V Jugoslaviji so v prometu naslednje kategorije vin: visokokvalitetno vino z zaščitenim geografskim poreklom, kvalitetno vino z zaščitenim geografskim poreklom, namizno vino z zaščitenim geografskim poreklom in namizno vino brez zaščite geografskega porekla.
večjimi proizvajalci sta po , porabi za nami le Bolgarija in Nemčija. Statistični podatki kažejo, da porabimo letno .poprečno 27 litrov’vina po prebivalcu, ta potrošnja pa je po posameznih republikah in pokrajinah zelo različna (od
46.6 litra na Hrvaškem do 'samo 5,2 litra na Kosovu). Do konca stoletja, torej do leta 2.000. naj bi poprečna potrošnja vina v Jugoslaviji znašala’32 litrov^po prebivalcu. potrošnja jediintega grozdja pa naj bi se oj3 Sedanjih 6 kilogramov poveča Ih na 9 kilogramov po prebivalcu. ‘ Tako bo potrebno leta 2.000 za domačo porabo zagotoviti 960.0O0 ton vina. 90.000 ton žganih pijač in 300.000 ton jedilnega grozdja. Ker pa program razvoja vinogradniške in vinarske proizvodnje predvideva močno povečanje le-te. bi lahko leta 2.000 plasirali na svetovna tržišča 150 do 200 tisoč ton kvalitetnega in vrhunskega vina. 30 do 50 tisoč ton žganih pijač in 30 do 50 tisoč ton jedilnega grozdja. Ker je proizvodnja grozdja i rt vin a že zdaj ena od redkih vej kmetijstva, ki poleg tega, da zadovoljuje domače tržišče. proizvaja še za izvoz, bi se tako izvozni uspeh še povečal. Toše toliko bolj, ker seje naše vino že doslej uveljavilo na svetovnem tržišču in se zani- ' manje tega tržišča za naša vina še povečuje.
Med popoldanskim pogovorom kratek
Pri Lukačevih v Krogu so vsa povojna leta namenjali obdelovanju zemlje veliko pozornost, zato so v hleve privezovali čedalje več živine. Oče Lukač, ki Je gospodarjenje pred sedmimi leti predal sinu Janezu, je bil trden gospodar in zemlje ni puščal vnemar, čeprav je morala precej časa — ob ljudeh —
Janez Lukač, obetaven kmetovalec iz Kroga, je pri svojem delu dobre volje, saj ob njem raste mladi rod, ki ni brez posluha za kmečka opravila.
Foto: J. Stolnik
Janez Lukač, krepak možak, ki se je rodil med vojno vihro leta 1943, je izredno zgovoren, na vsako vprašanje ima odgovor, iskren odgovor, ker očitno nikomur noče lagati, tudi sebi in svojim ne. Z ženo Marijo morata pogosto premlevati probleme, iskati najboljše rešitve, včasih kakšno doda 77-letni stric Ignac, oba pa skrbno vzgajata, tri otroke. Martina je pri štirih letih najstarejša; vendar dvorišče, hlevi, njive in travniki za njo niso igrišče. Rada prime za delo, dveletna Monika vsaj zdaj porabi precej časa za igranje, Matej pa je še precej nebogljen, saj je star komaj eno leto. Kdo bo ostal na kmetiji, tega Janez in Marija ne moreta prerokovati, vesta pa, da bo eden od otrok nadaljeval njuno delo, saj vsi trije radi stikajo okrog strojev, posebno novejših.
živine, le star je in ne vedo, če^bi se odločili za posodobitev, ali pa zgradili novega. Oboje bi precej stalo. Denarja je malo, lastna udeležba pri najemanju kreditov pa je čedalje višja. Za odločitev, kot je povedal Janez, bodo rabili še nekaj časa in poiskali eno od dveh možnosti. Ne bodo odlašali predolgo, ker
0 KMETIJSTVU
— Pred dnevi je Pomurje obiskal sekretar Zve’ znega komiteja za kmetijstvo dr. Milorad Stanojevič. Ogledal si je selekcijsko-vzrejno farmo prašiče* Nemščak, kjer se je tudi pogovarjal s predstavniki ABC POMURKA, ogledal pa si je še v rejo prašičev usmerjeno kmetijo v Bakovcih, obiskal pa je tudi velikega proizvajalca mleka in rejca pujskov Omarja v Rankovcih in Živinorejsko veterinarski zavod za Po* murje.	...
Po kratkem obisku je novinarjem povedal: »P™1 obisk v Pomurju sem izkoristil za pogovore s pne®* stavniki agroživilskega združenja ABC POMURKA_o razsežnostih in načrtih pomurskega kmetijstva. P® tem, kar smo videli in slišali, sem dobil vtis, da je ABC POMURKA velik sistem s 100 tozdi, 12 tisoč zaposlenimi in s približno enakim številom zadružno of ganiziranih kmetov.
Posebej moram pohvaliti povezanost družbenega in zasebnega sektorja kmetijstva, pri čemer mislim na funkcionalno povezanost oziroma skupno koriščenje razpoložljivh zmogljivosti. Zmogljivo^ sušilnic, tovarn močnih krmil družbenega sektorja so namreč v enaki meri na voljo kmetom kot družbenem sektorju. Družbeni sektor pa nudi kmetom tudi vso strokovno pomoč in prenaša izsledke znanosti tudi ’ proizvodnjo združenih kmetov. Posebej uspešno je sodelovanje v reproverigi proizvodnje mesa in mle*"! pri čemer se v Pomurju ne srečujete s takimi težavam kot na drugih območjih Jugoslavije. »Posebej P®' hvalno je dr. Stanojevič ocenil proizvodnjo mleka, « ga letno zasebni sektor proizvede 500 tisoč hektoii’ trov brez izgub.	js
Za večjo proizvodnjo hrane u
Predstavniki večjih agroživilskjh združenj Slovenije j skupnih razgovorih na sedežu ABC POMURKA v Murski So skupaj s članoma predsedstva CK ZK Slovenije Stefanom rošcem in Gezo Bačičem ugotavljali kako se v praksi izvaj J, sklepi o hitrejšem razvoju kmetijske politike v republiki; preteklo jesen na 11. seji CK ZK Slovenije. Pozornost je ve J zlasti uresničevanju sprejetih usmeritev na . P^fLju družbenoekonomskih odnosov, planiranjd, združevanja de sredstev. Posebna.pozornost je veljala uveljavljanju kmeta; proizvajalca in samoupravljalca. Dogovorili so se,. da boa območjih Slovenije organizirano pristopili k uresnl*eVeOjli zastavljenih ciljev pri proizvodnji hrane Še prej pa bodo oc kaj je bilo storjeno doslej. Na osnovi ocen bodo po posam . območjih pripravili akcije za večjo proizvodnjo in netn?oVjti oskrbo s hrano. Med drugim bodo z akcijo morali žago .fle potrebna sredstva za naložbe v proizvodnjo poljščin, rejo in razvoj prehrambene industrije.	, tuJi
Kmetijstvo pa bo z napredovanjem lahko del presežk® bo izvozilo. O naštetih problemih kot tudi načrtovanih akcijah P konec septembra razpravljalo tudi predsedstvo CK t Vprašanje razvoja kmetijstva se namreč vključuje v ko prizadevanj resolucije 9. Kongresa zveze komunistov. jjJ
Boris Hegc
Pri krmljenju so se vsaj doslej zanesli predvsem na lastno krmo, zato so na njivskih površinah dosledni pri kolobarjenju, precej krme pa nakosijo tudi na travnikih, čeprav jih imajo v treh krajih na območju katastrske občine. Domače krme imajo dovolj, krmila pa kupujejo le za teličke in še za te skromne količine.
| za Cankovo J
V Bosanskem Samcu so pred kratkim podelil'^ Ilošnja priznanja Zadružne zveze Jugoslavije. Iz vrst .^j I venskih kmetijcev so jih dobili trije občani in dve teme | zadružni organizaciji. Priznanje za uspešno vodenje „ organ izacijo kmetijske proizvodnje je prejel direktor *	
B Cankova Ernest Kerec in »njegova« TZO, in s'ce I I rezultate v organiziranju pridelovanja sladkorne peS “ B drugč uspehe na področju poljedelske proizvodnje;
_ Priznanji, tako osebno kot kolektivno, sta pns I B pravi naslov, saj si tovariš Kerec, kakor tudi kmeB.
“ območju TZO Cankova resnično prizadevajo, da. ’ ^t g _ segli kar najboljše uspehe v poljedelstvu. Lanski
B pridelovanja sladkorne pese so izpolnili. Na 60 hek LQ I B so pridelali 2.700 ton sladkorne pese. Tudi letos si 00^^ 0 dober pridelek. Pripravljajo pa se seveda na
I dansko sejanje sladkorne pese, ko jo bodo pridelov 70 hektarjih.	. , brel
Kmetje z območja TZO Cankova dosegajo ^a|ir rezultate tudi v pridelovanju pšenice. Letos ^J^pton-I M 670 ton. prihodnje leto pa naj bi je oddali kar l-00 e. S l
Več goveda in prašil'
Glede na to. daje bil popis živine lani, poda^^vil^ vljamo zdaj, se morda zdi to poročanje neažurno. Tod jCjin so zgovorne! Pričajo, da smo Pomurci še vednogovedot J tudi pitamo vse več prašičev.	. ,
Pred desetimi leti so v naši pokrajini ob 78.275 goved. 3 L marca I98l pa 81.806. V soboški o.bC* bilo 44.822. radgonski 10.980. lendavski 15.034 in Iju , 10.970 goved. “	.
Ne nazadujemo tucfi pri prašičih; leta 1971 jih je m Ij^. lani pa 115.703. Prireja seje povečala zlasti v sobosk merski občini zmanjšala pa v lendavski občini! Stanje n j j 3. 1982 je bilo takole: Murska Sobota 54777. Radgo11 . Lendava 18.497. Ljutomer 18.839 prašičev. ,	č.S
Ludvik Kovač
z
STRAN 8
. VESTNIK, 9. SEPTEIVIB1^-
[nasi kraji in ljudje
S POTI PO SEVERNEM GORIČKEM
Ali še obstaja kmečka idila?
Goričke vasice vedno znova privlačijo s svojo slikovitostjo, nevsiljivo kP°to, narava je tod skoraj edini zaveznik človeka, njuna medsebojna Povezanost je še zelo velika, vsekakor mnogo večja, kakor pa smo “»vajeni v sodobnem, urbaniziranem svetu. Prav zato je vsak obisk v tem delu naše ožje domovine doživetje zase.
Tokrat sem se namenil v gomjepetrovsko krajevno skupnost. Obiskal tri tamkajšnje vasice: Neradnovce, Borečo in Martin je.
kg gob. Gizela mi je tudi zaupala, da je mož, ki je pravkar prinesel gobe, največji ,,gobanjar” v vasi. Tudi tokrat se mu je „izlet” v gozd splačal, saj je zaslužil 90 starih tisočakov.
NERADNOVCI — PROSTO-
VOLJNO DELO VAŠČANOV
JURČKI IN LISIČKE — LEP ..SEZONSKI” DOHODEK ZA BORECANE
Ce pripelješ iz Gornjih Petrovec zaviješ proti Lucovi, prispeš v Neradnovce po novi cesti, ki pa še “I urejena, vsaj ne dokončno. Urejali so jo brigadirji, ki so opravili zelo pomembna dela. Razširili so cesto, ki pa še ni utrje-“a. Kmalu sem opazil znak ,,delo “a cesti” in nekaj metrov za njim Je gruča ljudi pridno vihtela »rampe in lopate. Seveda sem se “stavil in se pozanimal, če se po tej Poti pride v Neradnovce. Delavci, moški in ženske, starejši in mlajši, so me živahno sprejeli in brez sramu, s pristno Goričko neposrednostjo pripovedovali o življenju na vasi.
, Zvedel sem, da imajo v Nerad-novcih 66 hišnih številk, mnogo pa hh je že (ali pa še bodo) praznih, ker mladih ni, starejši pa umirajo. Z življenjem v vasi so večinoma zadovoljni, zavedajo se, da so odmaknjeni od občinskega središča, prva večja vas so Gornji .^vci. Imajo zbiralnico mleka, , 'uje tudi gasilsko društvo (že od eta 1233) — načrtujejo tudi, da bi obnovili dom gasilcev. Sicer pa ži-v'jo tako, kot skoraj povsod v tem Predelu Prekmurja. Trdo delajo, a ° delo imajo radi, njihova Ijube-,en do hribovite goričke pokrajine J'neizmerna.
n b.esed° je povzel Stefan Balek, “dsednik vaškega odbora, mlad °žakar, poln energije in delovne neme. Zanimalo me je predvsem, "^0 so se odločili, da bodo sami Pomv^^ 2 gradnjo ceste, kako predvia0 dela in kdai naj bi jih Vdorna končali.
radn^’ že dol8o si vaščani Nevas klimo, da bi tudi naša notr n • zvezo S svetom, zato pa ^“Wnjemo avtobus. O tem smo prem b Variali k tri leta, pa se ni vsi m 0 na bolje- Tako morajo Murskrr^^°veani’ ki de!aj° V dai ;	vstati že zelo zgo-
kier , Se pe5 napotiti v Petrovče,
“ avtobus. Vozi sicer šolski delavHS’ W pa ie Prepozen, da bi .C1 Pravočasno prišli na delo. av,lpa so nam obljubili, da bo ure?? S vozil takrat, ko bo cesta Čani ln. tak° smo se Neradnov-zad?i da sami poprimemo k°nčali ” trinajstih dnevih bi naj naUmeId' sem jim, da bi kar imtreje uredili cesto in na ta tat p lzPolnili svoje največje pri-ovanje — avtobus.
Pot me je nanesla v raztreseno vasico — kar štirje hribi jo delijo — Borečo. Zmotil sem vsakdanji utrip naselja, ljudje so bili večinoma zdoma na njivah ali v službi. Hotel sem se pogovoriti s predsednikom vaškega odbora Štefanom Pasičnjekom, vendar je bila doma le njegova mati, 78-letna Neža, ki
povedala, kakšno je življenje vaščanov Boreče. Čeprav sem. jo zmotil sredi dela na polju, je to ni motilo, da me ne bi povabila v hišo. ,,Tako revne vasi, kot je naša, zlepa ne boš našel,” mi je dejala, nato pa nadaljevala, ,,imamo približno 45 hišnih številk, vendar je vedno več praznih domačij. Mladi niso za delo na kmetiji, raje gredo v šolo, tudi zaposlitev v mestu jim je ljubša od kmetovanja. V nekaj letih bo praznih gotovo okrog deset hiš. To je žalostno, posebej za nas, ki smo malo starejši in vemo, kaj vse ti zemlja lahko dš, zato jo tudi znamo ceniti.”
Gizela je pripoved prekinila in me pogledala, kot bi hotela vprašati, kaj bi še rad vedel. Tudi v Boreči ni avtobusa, postaja je precej oddaljena, imajo pa šolskega, ki otroke vozi v petrovsko šolo. Seveda so tudi gasilci aktivni, pred
ZAPUŠČENA ŠOLA V MARTINJU
Kaže, da se za zgradbo, v kateri je bila nekoč šola, nihče ne zanima . . .
Bojan Peček
pa ni kazala pretiranega navdušenja za pogovor s tujcem (predvsem jo je motil foto-aparat, saj je menila, da bo morala fotografije plačati), čeprav moram napisati, da je bila prijazna in ustrežljiva. Razumeti pa je treba, da jo je življenje marsikdaj neprijetno presenetilo, mnogo je bilo odkre-kanja in trpljenja . . .
Lična hiša z zelo lepo urejeno notranjostjo mnogo lepega cvetja okrog nje. Tu so doma Judovi. Sprva sem našel v hiši le malo Simono, ki obiskuje tretji razred petrovske osnovne šole. Poklicala je staro mamo — in Gizela Jud se je rada odzvala povabilu, da bi
kratkim so razvili društveni prapor, v njihovem domu pa se odvijajo vsi sestanki v okviru vasi.
Medtem je prišel možakar z dvema polnima vrečkama — v eni so bili jurčki (teh je bilo nekaj manj), v drugi lisičke. Simona mu je z otroško navihanostjo plačala za gobe, Gizela pa mi je povedala, da pri njih odkupujejo užitne gobe — in sicer za portoroško Drogo. Jurčki so po petnajst starih tisočakov, kilogram lisičk pa stane še več — 200 dinarjev. V vasi so kar tri odkupna mesta in vaščani pridno nabirajo gobe, saj se jim to kar lepo obrestuje. Včasih dnevno samo pri Judovih odkupijo nad 80
Ob koncu potepa po Goričkem sem se ustavil še v Martinju. Vaška kurirka, ki sem jo najprej srečal, me je napotila h Kozarjevim, kjer pa Alojza, ki je predsednik vaškega odbora, nisem našel. Tako sem kar „na pamet” stopil k domačiji, 'kjer je bilo doma več ljudi. Pri Sukičevih sem se zadržal kakšno uro in povedali so mi mnogo stvari, ob katerih sem se zamislil in vsaj malo dojel, kako težko je biti kmet in se s tem preživljati. Jože, mladi gospodar, mi je dejal, da je tu, v Martinju, ki je odmaknjeno od občinskega središča, zelo težko razvijati kmetijstvo — to pa je tudi vzrok, da mladih v Martinju praktično ni, saj se vsak raje odloči za ,,lažji kruh”. Jože je že aprila vložil prošnjo za posojilo — rad bi zgradil nove hleve — pa ga še vedno ni dobil. Tudi zrnje (rž in pšenica) še vedno leži v shrambah, kljub pogodbi s kmetijsko zadrugo, da ga bodo odkupili. Toda Martinje je pač na obrobju in na vrsto pridejo vedno zelo pozno — to pa Sukičevim seveda še malo ne koristi. Jože se zaveda, da vsi ne morejo biti prvi, vaščani pa si vendarle želijo, da bi mislili, tudi nanje, jim na ta ali oni način pomagali. O vasi so mi Sukičevi dejali, da je pač kmečka, ceste niso najboljše, imajo trgovino in aktivne gasilce.
Ko sem se peljal skozi vas, me je zbodla v oči zapuščena zgradba s polomljenimi stekli v oknih. Sicer pa je zgradba še trdna, v njej bi se dalo marsikaj urediti. Pri Sukičevih sem izvedel, da gre za staro šolo, ki tako sameva že od začetka sedemdesetih let. Prav lahko bi jo uredili za vaške potrebe, morda bi jo prevzel tudi kakšen obrtnik, toda za to, kot kaže ni interesa. Se posebej ne od takrat, ko je zgradba v pristojnosti občine, ki pa v zvezi s tem ničesar ne ukrene.
Tudi avtobusne zveze v Martinju niso takšne, kot bi si vaščani želeli, tudi tu morajo tisti, ki delajo v Murski Soboti vstati že ob treh zjutraj, da pravočasno pridejo na delo . . .
Takšen je torej utrip treh goričkih vasic. Vsaka zase se ubada s svojimi težavami, kmetje delajo, kolikor morejo, da se preživljajo. Žal pa so v teh prizadevanjih za boljši jutri vse preveč osamljeni, pogrešajo nasvetov za svoje delo (predvsem mladi kmetje, kolikor jih še je) pogrešajo toplo, prijazno besedo in pomoč. Tak je, vsaj vtis, ki sem ga dobil, ko sem se pogovarjal z vaščani.
Bojan Peček
KOBILJCANI BI POMAGALI
Dober kilometer ceste med Dobrovnikom in Kobiljem je ostal pred leti neasfaltiran in prav ta del buri duhove, saj je čestokrat v obupnem stanju. Vaščani Kobilja so pred leti zbrali sredstva in asfaltirali del ceste, ki sicer ni v njihovi pristojnosti, prav to pa so pripravljeni storiti tudi sedaj. Predstavnik krajevne skupnosti Kobilje je povedal, da so pripravljeni dati 50 starih milijonov dinarjev, vendarpa bi bilo potrebno zainteresirati tudi krajevno skupnost Dobrovnik, občinsko komurfalno skupnost in republiško skupnost za ceste. S skupnimi močmi bi gotovo uspeli in tako odpravili problem. Pred nedavnim je predstavnik krajevne skupnosti Dobrovnik pokazal pripravljenost za dogovore, saj je tudi tej krajevni skupnosti cesta potrebna.,Upati je, da bosta pripravljenost, občanov podprli tudi komunalna skupnost in republiška cestna skupnost.	Jani D.
  MMM MM MNMR MBS Plin iz nove vrtine  še letos |
Delavci INA-Nafte z velikim pričakovanjem čakajo konec letošnjega leta, ko naj bi iz 3200 metrov globoke nove vrtine začeli  redno dobivati plin. Strokovnjaki ocenjujejo, da ga bo letno za I kakih 40 milijonov kubičnih metrov. Pred nedavnim so vrtino ke- K mično obdelali, v septembru pa naj bi začeli nastreljevati plinske sloje, da bi tako prišli do večjih zalog. Ne skrivajo, strokovnjaki _ namreč, da bi v globjih. plasteh bilo mogoče dobiti še večje količi- K ne plina, zato že sedaj razmišljajo o vrtanju nove vrtine do globine * od 4 do 5 tisoč metrov. Takšno vrtanje pa je seveda izredno dra-go, stane okoli 300 milijonov dinarjev. V tem trenutku seveda še i ne vedo, kako naj bi zbrali tolikšna sredstva, saj je za raziskave £ bilo doslej namenjeno premalo sredstev. V Lendavi pričakujejo, da bo v prihodnjem letu le prišlo do novih raziskav in vrtanja. m Jani D. 
STARA TRGOVINA Z NOVIM LASTNIKOM
Po štirih letih zatišja so na avtobusni postaji v Gornji Radgoni ponovno odprli trgovino z ribami. Agrokombinat iz Maribora — TOZD Ribe se je »usmilil« lokala, ki so se ga tako dolgo otepali domači trgovci in druge sorodne organizacije, ga posodobil in že nudi Gomjeradgončanom in okoličanom vse vrste sladkovodnih in morskih rib. Vse s prostorom vred je veljalo le okrog dobrega milijona in sedemsto tisoč dinarjev. Očitno pa za domačine preveč. Ne vemo sicer, zakaj. Verjetno jim že posli cvetijo, da so dopustili, da bo odtekel denar iz domačih žepov v drugo občino.	vp
Šoli pomagajo tudi KS
Večkrat smo govorili o tem, da je potrebno med šolami in krajevnimi skupnostmi stkati tesnejše vezi, še posebej zavoljo tega, da bi probleme hitreje reševali, s skupnim delom pa bi privarčevali tudi marsikateri dinar. Pred nedavnim Je vodstvo osnovne šole Drago Lugarič v Lendavi poklicalo predstavnike krajevnih skupnosti iz svojega šolskega okoliša in se z njimi dogovorilo o nekaterih skupnih delih. Omenjena osnovna šola ima namreč več podružnic v krajevnih skupnostih Centiba, Dolina, Gaberje in Petišovd, pri njih pa je veliko takšnih del, ki bi jih lahko opravili krajani sami. Dogovorili so se, da bodo krajevne skupnosti poskrbele za ureditev okolice šol in pomagale tudi pri ugotovitvi drugih problemov. Pri nekaterih podružničnih šolah bodo gojili tudi zelenjavo, in tako zmanjšali stroške pri prehrani otrok. V času stabilizacije je takšno sodelovanje med šolami in krajevnimi skupnostmi gotovo dobrodošlo.	Jani D.
r- -SOŽITJE IN VARNOST
žarsk3™ k*er se st'kajo meje Jugoslavije, Avstrije in Mad-stj J® tromejnik, vas pa Trdkova. Če ime izvira iz trdno-krnet- anov se ne ve> lahko Pa bi bilo temu tako, saj so — he .z® P° večini prav trdni na svojem trikotnem kosu zem-rodnJ0 obt,®'uiejo hribovju navkljub. Seveda je zemlja bolj žive« o ravnici toda tudi v tem predelu Goričkega se da Pred1' ।sda ie malo odmaknjen, toda odkar so nekako Prikih.P?Idrugim mesecem na Trdkovi dobili telefonske v2h.1uck®> je zveza s svetom boljša. Tudi cesta je zdaj bolje makaHVana’ tako, da avtobus nemoteno vozi in je kljub sta 2a a!?u manj ovir za vsakršne voznike. Telefon in cesta sq nn"?bmeino območje še kako pomembna, predvsem pa Pa v j!V®mbni ljudje. Teh je okoli 340 na 80 domačijah, živijo mladi ^mnem s°žitju z graničarji bližnje karavle. Predvsem Posehf°-Vzpostavili s čuvarji meja tesne stike, kar se je sic6r ifl ukazalo ob minulem dnevu graničarjev, pa tudi
J« sodelovanje med njimi.
razreda, Drago pa je kot najmlajši hišni miljenček. S svojo svetlolaso glavico je resda prikupen, pa na gobe se že spozna. V pest je prav kmalu po prihodu v gozd na robu
NA VRHU GORIČKEGA--1
PRI ROGANOVIH JE ZBIRALNICA MLEKA IN GOB
Na Trdkovi 17 se je prijetno Ustaviti. Gospodar Jože je bil do [edavna predsednik vaškega od-^ra. Ker je sedanji — Karel Lang na začasnem delu v sosednji ^striji, je prav on tisti, ki je kar največ povedal o svoji vasi, pa tudi o svojem delu. Kmetovalec je z usmerjeno kmetijo na kateri goji Pomenske prašiče. Zmotili smo 9a sredi dela, ko je nezadovoljen menjaval	žične podlage
veka so bile,«
je dejal, »treba bo nabaviti trajnejše.«
Žena Dragica se je ukvarjala z gobami. Pri Roganovih je namreč tudi zbiralnica gob in Drogin kombi se često ustavlja. »Posebej v drugi polovici avgusta, je bilo kar veliko teh gozdnih sadežev. Zdaj v prvih septembrskih dneh se že pozna, da so noči hladne in jurčki ter lisičke ne poganjajo več tako kot prej.«
Med tremi otroci v hiši sta dva že šolarja. Najstarejša Ana — Marija obiskuje šesti razred, srednji Damjan je učenec četrtega
Vaški zvonik s sireno na vrhu le ponos vaščanov Trdkove. Ne le da je najvišji objekt v vasi ob meji, tudi plod lastnega dela je. Zdaj pa bi radi zgradili še novi dom, v katerem bi bilo prostora, poleg gasilcev tudi za aktivne mladince in ostale.
vasi nabral peščico lisičk, razen jurčkov, ki jih tudi že pozna, pa drugih gob ne nabira. Tako kot ostala dva Poganova, ki sta tudi spretna nabiralca gob. Na vasi jih je še več takih in nekateri otroci med nabiralci so si prav s prislu-ženim denarjem nakupili šolskih potrebščin.
Poleg zbiralnice gob pa je pri Poganovih tudi zbi ralnica mleka in je tako živo zjutraj in proti večeru, ko vaščani prineso dragoceno belo tekočino.
ZBIRALEC SLAME IN PO-KRIVAČ SLAMNATIH STREH
Ob vsem naštetem pa gospodar Jože občasno tudi pokrije kakšno slamnato streho. Čeprav mu tako po mladostnem videzu ne bi pripisali, da je vešč te izumirajoče obrti, je prav ročen. Pa ne le, da strehe pokriva, tudi slamo zanje poskrbi. »Zadnje čase je bolj slabo,- pravi, ker vedno manj ljudi ročno žanje in je iskane slame za šope malo. Povpraševanje pa je veliko, posebej pri petičnih Avstrijcih na drugi strani meje, ki v nostalgiji po starem, prekrivajo svoje nove vikende na stari način — s slamo.
Jože Rogan iz Trdkove je eden redkih, ki se še ukvarjajo s šopami. Teh svežnjev slame je tako kot pokrivačev slamnatih streh vedno manj, čeprav povpraševanje, posebej preko meje, ne poje-njuje in bi mladi gospodar lahko dobro živel le od tega, pa kaj, ko ima tudi veliko drugega za postoriti.
Kranjčevo Prekmurje slamnatih streh.
TELEFONI IN USMERJENO SADJARSTVO
Osrednji dogodek letošnjega poletja je bil na Trdkovi prevzem gasilskega prevoznega avta, še prej pa pridobitev petih telefonskih priključkov. Zanimanje za telefone v tem kraju bb meji pa je tolikšno, da jih bodo predvidoma v kratkem dobili še sedem. Tako bo centrala v Kuzmi postala stoštevilčna, saj je poleg Trdkove veliko telefonskih naročnikov tudi v drugih obmejnih vaseh te krajevne skupnosti.
Na Trdkovi najaktivnejši med vaščani te dni razmišljajo o tem, kako bi pričeli z usmerjenim sadjarstvom. Pospeševalci med njimi so se že sestali in se .dogovarjali o nasadih sadnega drevja. Vztrajni kakor so, bodo gotovo uspeli saj je gojenje sadik v tem predelu» lahko donosnejše kot obdelovanje njiv, brez strojev v hribovitih predelih.
Brigita Bavčar Foto: Štefan Celec
^SEPTEMBRA 1982
STRAN 9
Prav tako pa je bil prav Jože Rogan tisti, ki je pripeljal dva traktorja šop, da so filmarji v Filovcih lahko na trak posneli
GOSPODARSTVO REGIJE RADKERSBURG ra, VABI NA
 1. prodajno razstavo 
 V nekdanji jahalni šoli - hala Humanic
VELIKO ŽREBANJE
10,- 12.september 1982 odprto od 9.00 do 19.00
DRAGI SOLARJI!
Pa se je spet začelo. Toda ne recite mi, da vam vsaj malo ni bil dolgčas po šoli, po prijateljih . .. Morda ste pogrešali tudi vašo redno rubriko v Vestniku, kamor ste med šolskim letom pridno dopisovali in pošiljali risbe. Tudi sedaj pričakujem, da se boste čimprej oglasili. Napišite mi, kako ste preživeli počitnice in kako je zdaj spet v šoli. Vaš »stric« urednik
Vsem želim veliko prijetnih in uspešnih šolskih ur!
Se bom dolgo pomnil. . .
Ko sem hodil v vrtec, sem se nekega popoldneva sprehajal ob potoku. Rože, ki so cvetele na travniku, so lepo dišale, čebele so letale po njih in nabirale cvetni prah.
Hodil sem ob potoku in gledal v vodo, ki se je lesketala v popoldanskem soncu. Videl sem žabe, ki so urno skakale v vodo, ko so me zaslutile. Tu in tam sem opazil kako ribico, ki je plavala čisto na dnu lesketajočega se potoka. Nenadoma sem naletel na kačje pastirje, ki so letali med trstikami, in na vodne rastline.
Zelo sem se jih prestrašil in stopil nekoliko hitreje. Nato pa mi je kot blisk priletel kačji pastir na roko. Začel sem teči in vzklikal: ,,Mama, mama!” Ko sem opazil, da je kačji pastir odletel, sem postal nekoliko mirnejši. Ozrl sem se in zopet zagledal kačjega pastirja, ki je letal nad modrikasto vodo.
Znova sem se zbal in tekel. Ko sem pritekel pod senčnato drevo, sem nenadoma čofnil v vodo. Spodrsnilo mi je namreč, ker je bila trava mokra od jutranje rose. Ko sem se skobacal iz vode, sem bil ves moker in sem šel domov. Mama mi je dala suho obleko, mokro pa je oprala in dala sušit. Opazil me je tudi oče in vprašal, zakaj sem sam šel k potoku. Povedal sem mu, kako je bilo, potem se mi je nasmehnil in odšel ven. Mama pa mi je zabičala, da naj ne grem več sam od hiše.
Nasmehnil sem se in odšel v svojo sobo. Bil sem zadovoljen, ker se je vse tako dobro končalo.
Jože Horvat, 6. raz.
OŠ Velika Polana
ZGEP ,,POMURSKI TISK" n. sol. o.
TOZD TISKARNA n. sub. o.
Murska Sobota, Lendavska 1
Delavski svet TOZD TISKARNA
RAZPISUJE
po določilih statuta in na podlagi sklepa prosta dela in naloge
direktorja TOZD Tiskarna
(reelekcija)
Prijavljeni morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— visoka strokovna izobrazba
— 3 leta prakse na vodilnih delih in nalogah
Dela in naloge se združijo za dobo štirih let.

Nevarna igra
N a dvorišču sva se bratranec Srečko in jaz igrala. Našla sva velike prazne papirnate vreče. Potegnila sva se vanje. Legla sva na tla. Tako sva ležala ob cesti pri vhodu na dvorišče in hotela sva prestrašiti prvega, ki bo prišel mimo. Tedaj pa seje pripeljala mama z nekim stričkom. Če ne bi Srečko porinil iz vreče roke, bi se onadva peljala z avtom po nama. Ko sva zlezla iz vreč, naju je mama začela tepsti. Nisem vedela, da jo je to tako prestrašilo.
Takrat mi je bilo pet let. Od takrat se nikoli več nisem skrivala v vreče.
Alenka Meolic, 3. raz. OŠ Bakovci
Neprevidna vožnja
Tonček se je peljal po cesti, ne da bi se držal za krmilo. Zagledal je prijatelja. Zavil je na drugo stran ceste Zgodila se je prometna nesreča. Tončka so odpeljali v bolnico. Kolo je bilo uničeno.
Marjetka Cunk, 6. raz. OŠ Stogovci
dopisniki so zabeležili
ŠULINCI
Jubilejno leto gasilskega društva
Gasilci v šulincih praznujejo letos visok jubilej. Mineva namreč 50 let od takrat, ko so na pobudo napredne mladine in šolskega upravitelja Janeza Pavlika ustanovili gasilsko društvo in vanj pritegnili 31 članov. Bili so brez opreme in prostorov, pa tudi denarja ni bilo na pretek. Znašli so se. Delali so počasi, vendar zanesljivo, zato imajo dom in precej sodobno opremo.
Na osrednji slovesnosti so podelili več priznanj in značk, posebne pozornosti pa sta bila deležna Jože Miholič in Koloman šebjanič, ki sta bila med ustanovitelji društva.
mg
Letos so v Kobilju ustanovili športno društvo in za začetek pripravili ulični tek. Sodelovali so mnogi, od pioniijev do veteranov. Zora Šabjan je obljubila še več takšnih in podobnih prireditev. Na startu so starejši pioniiji.
K. Ščavničar
GRADIŠČE V SLOV. GORICAH
Ob prazniku šport in rekreacija
Društvo Partizan v Gradišču, ki s svojo prizadevnostjo veliko obeta, je ta teden, ob krajevnem prazniku, pripravilo tekmovanja v atletiki, trim hoji, nogometu, kolesarjenju in ženski odbojki. V program so uvrstili tudi tradicionalni nogometni turnir za prehodni pokal krajevne skupnosti.
Priznanja najboljšim bodo podelili na osrednji proslavj 12. septembra.
J. Lorber
Obrambno usposabljanje
Občinska konferenca ZSMS in štab za teritorialno obrambo občine Lenart bosta tudi letos pripravila obrambno usposabljanje mladih prostovoljcev. Za to so določili čas od 16. do 20. septembra.
Pripravljajo se temeljito, zanimanje Je precejšnje, zato upravičeno računajo, da bodo rezulta
ti zadovoljivi. Morda celo boljši kot
prejšnja leta. J. L.
Dopisnikova ponudba
Takole že nekaj let sameva mlin ob potoku Črncu v Trnju in kljubuje času, morda pa tu® ljudem, ki so ga zaradi prenizke vodne gladin zanemarili. Dopisnik Jože Žerdin predlaga, naj bi krajevna skupnost Crenšovci, skupaj ' mladino in ostalimi ta stari objekt preuredila Z kakšne koristne namene. Za kakšne, o tem bi morali dogovoriti.
SPROSTITEV NA PROSTEM
V krajih, kjer nočejo zaostajat za časom, najrazličnejše rešitve, posebno pri zagotavlja J. najnujnejših sredstev, ob tem pa žrtvujejo t precej časa. Tako je tudi v Gradišču v Slovens goricah. Pred kratkim so pripravili gasilci en nevno zabavno-sprostitveno prireditev, na kateh bila najzanimivejša točka vlečenje vrvi.
Ugotavljajo, da so takšne prireditve na ProSt^ bolj zanimive kot enolične veselice ob r priložnostih. Zbrana sredstva bodo porabi razširitev gasilskega doma.
J>
Pred dnevi sta proslavila zlato in Štefan Fujs iz Cankarjeve 12 v I* j, Soboti. Rada sta v družbi treh otrok, večje veselje pa so jima štirje vnuki.
Prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh od objave razpisa na naslov: splošno-kadrovska služba ZGEP ,,Pomurski tisk" Murska Sobota, Lendavska 1 z oznako na ovojnici, za razpisno komisijo TOZD Tiskarna.
Prijavljeni bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri, izbira izmed prijavljenih na razpis pa se bo opravila v roku 30 dni pb preteku razpisa.
ŠOLSKI CENTER RA-
DOVLJICA PREDHODNI HOTELSKO 'OPATIJA
razpisuje
VPIS na
FAKULTETO DISLOCI-
UPRAVNI ORGANI OBČINE MURSKA SOBOTA
Delovna skupnost strokovne službe skupščine in izvršnega sveta skupščine občine Ljutomer
objavlja
na podlagi sklepa skupnosti z dne 1/9-1982
JAVNO LICITACIJO
za osebni avto CIMOS CITROEN, tip D super — 5, letnik 1975 z izklicno ceno 118.000,- din.
Javna licitacija bo v sredo, dne 15. 9. 1982 s pričetkom ob 11. uri za družbene pravne osebe in ob 12. uri za civilne pravne osebe na dvorišču uprave SO Ljutomer.
Ogled vozila je možen istega dne med 9. in 11. uro.
Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti 10 % varščino.
Od licitirane vsote plača kupec prometne davke za osebno vozilo pri svoji občini.
RANI ODDELEK BLED' -SMER HOTELIRSTVO za šol. leto 1982/83 JI. st. študij).
Pravico vpisa imajo vsi, ki imajo dokončano srednjo šolo in so v rednem delovnem razmerju.
 Prijave pošljite na naslov:
ŠOLSKI ( DOVLJICA, sta 13 do 1982.
CENTER RA-, Gorenjska ce-15. septembra
Vpis bo 1.
in 2. oktobra
1982 na Bedu.
Informacije lahko dobite po telefonu št. (064) 75871.
RAZPISUJEJO
1 kadrovsko štipendijo za Študij na visoki ekonomsko-^0 mercialni šoli — smer analiza in planiranje.
Kandidati vložijo prijavo na obrazcu 8,40.
K prijavi je treba priložiti:	.. o
— overjen prepis zaključnega spričevala oz. potm'
opravljenih izpitih
— ustrezne podatke o materialnem in kandidata
socialnem pd0^
— potrdilo o vpisu	-henO'
— mnenje vzgojno izobraževalne organizacije o druz politični angažiranosti kandidata.
Rok prijave je 15 dni od dneva objave.
O podelitvi štipendije bodo kandidati pismeno obv® do 15. oktobra 1982.
Prijave sprejema kadrovska služba pri Sekretariat občo upravo Občine M. Sobota.

STRAN 10
sport
RAZGOVOR z MARJANOM DOMINKOM — PREDSEDNIKOM SKUPŠČINE TKS LENDAVA
Z novimi oblikami do večje množičnosti
„ Na zadnji volilni konferenci skupščine TKS Lendava je "" za novega predsednika izvoljen Marjan Dominko. Z njim ?mo se pogovarjali o nekaterih aktualnih vprašanjih telesne kulture v lendavski občini.
n . Kako ste si začrtali "^aljnji razvoj telesne kul-m e' 'endavski občini oziro-a kakšno usmeritev ste sprejeli?
aarOsnovna usmeritev na-.^Jnjega razvoja telesne tufe v naši občini je ftP/Ucib v aktivnosti čimveč To°Vni^ ljudi in občanov. n ?a  lahko dosežemo z n,,./- ™ sP°dbujanjem in takih organiza-ki bodo prite-mi -r aktivnostim čim več obhine, “ odraslih. Te DodA- mo razvijali na šOkL°CJU športne rekreacije, šporkta8ht ‘n selektivnega . vali a’hkrati pa si prizade-j odpravljati kadrovsko k0.<Pr°St0rsko problemati-’»oste na,°gam Pa nili n • e‘°šnjem letu name-"" največ skrbi?
J«1 rečeno je osnovna nos.ga sP°dbujati množič-bom"avseh. Področjih. Zato obliv razviJah že ustaljene vaniaedmin°Ž^neSa vključe-čanJ de‘ovnih ljudi in ob-sarieni trU?ske akcije kole-t°n tlv- kolesarski mara-akcije klvln dru§e trimske bomn'. i umskem času zanrtit rbeb za rekreacijo v '* športnrOSt°rih’ sPodbuja' .aktiv« n° ‘in rekreacijsko zaciiah ? v delovnih organi-Športnp er izvijali delavske že dok '$re' k* so v občini zirali božične. Organi-športneOni0. tekmovanja za in treti« Zflačke, prve, druge bilo vH;St?Pnje-Že doslej je nja Za .JUcenih v tekmova-stonniPSp?rtno značko prve vzgoin„ okro8 450 otrok iz dov ]z '^arstvenih „zavo-nje ,edeno je bilo testira-razredovnCev. P^ih petih drug« Za športno značko učencet pn->e ter testiranje Odrancih03 ,osnovni šoli v tretje Za športno značko zelo Dr°PnJe- Ker pa nam kader ^anjkuje strokovni ^Ijučiti’ b°mo Prizadevali ^mveč h V<- usPosabljanje Sijskep., anc*idatov prek re-^boti in f6??3 v burski yz8°jo k ^ Skega centra za VnašiobŽ°V V Ljubl->ani-Pičlimi sJj1 razpolagamo.s kaHum^dstV1 za telesno-se rad uJavnost’ zato bi $aovzan;Z  Vab‘ ‘ako tele-^hovnih0101 delavcem v V šolah OrSanizacijah kot ^atersL23, Požrtvovalno ‘Udi delo, hkrati pa Jam, i,: ‘Vnim Organizaci-__nam Pri tem poma-
»M
ZMAGA NAFTE IN REMI
Kietrovk11^ minut pred koncem tekmt v Izoli in igrala neodločeno 1.1. Go %ko. Soboška Mura pa je gostovala v Izoli in ig
Muro je dosegel Jančar.	ionske nogometne Uge vzhod je
LjutnJkuBem kolu tekmovanja druge slove
uier nepričakovano izgubil s Kladivarjern	Nafta gostuje v
K^.-J'^ledniem kolu igra Mura doma s g
n’ku, Ljutomer pa gostuje pri Ojstrici.
«nske
PORAZ POLANE IN RADGONE
Y Ptuju z Dravo 17:24. Gole za Polano so dosegle. W 8 Novinca ^dgOnOrvat 3, Kociper 3, R. Horvat in	z rezultatom
'l^l c ?a K Premagal v Ravnah na Koroškem	2 Hamler
G°‘e so dosegle: S. Mlinarič 5, Mauko 2, M. Mima naslednjem kolu igra Radgona doma z Eto, Polana p
Pred kratkim je bil v Subotici seminar za judoi-
gajo. Veliko razumevanja za, telesnokulturno dejavnost 'ima zlasti INA-Nafta, kije prispevala pomemben delež tudi pri gradnji teniškega igrišča in tako omogočila tudi v naši občini, da razvijamo to novo športno panogo. Prav bi bilo, če bi jo posnemale tudi ostale delovne organizacije v občini, ki
premalo dajejo za telesno kulturo.«
— Nekatere probleme ste že nakazali, kateri pa so trenutno najbolj pereči?
»Med problemi, s katerimi se srečujemo, bi na prvem mestu omenil pomanjkanje strokovnih delavcev, saj v zadnjem obdobju opažamo, daje vedno manj volonterjev, kar nam povzroča težave pri vključevanju v telesnokulturne aktivnosti zlasti starejših občanov. Manj aktivnosti je zlasti v poletnih mesecih, kar je tudi razumljivo, saj se pretežni del občanov poleg redne zaposlitve še ukvarja s poljedeljstvom in vinogradništvom. Moram pa povedati, da imamo v nekaterih krajih, na primer v Črenšov-cih. Veliki Polani in Turnišču zelo razvito športno dejavnost in se pojavljajo želje po razširitvi športnega programa. Take programe pa z razpoložljivimi sredstvi ne moremo podpirati, s tem pa zaviramo aktivnosti krajanov. Prav zaradi tega je naš razvojni program telesne kulture okrnjen in če se prispevna stopnja za telesno kulturo, kije med najnižjimi v Sloveniji, ne zviša, ne moremo pričakovati bistvenejših sprememb in hitrejšega razvoja telesne kulture v naši občini.
F. Maučec
SPEEDWAY — DRŽAVNO PRVENSTVO
RADGONA DRUGA
V organizaciji AMD Gorenje—Varstroj Lendava je bila na stadionu v Petišovcih prva dirka za ekipno državno prvenstvo v speedwayu. Presenetljivo je zmagala ekipa Kriškega s 37 točkami pred Radgono 32 in Gorenjem— Varstrojem 20 točk. Druga dirka za državno ekipno prvenstvo bo prihodnjo nedeljo v Osijeku.
Pomurska nogometna liga
Rezultati — H. kolo
Hotiza : Petišovci	2:1
Črenšovci : Turnišče	3:3
Tišina : Dobrovnik	2:2
Tešanovci : Beltinka	2:4
Radgona : Veržej	0:2
Lipa : Bakovci	1:1
Zaostala tekma
Bakovci : Radgona	3:1
Hotiza Beltinka Turnišče Bakovci Yerzej Črenšovci Dobrovnik Tešanovci Tišina Lipa Petišovci Radgona

Pokalne nogometne tekme
V Pomurju je bilo odigranih več pokalnih tekem. Rezultati: Grad—Dokležovje 4:2, Ap^če— Cankova 4:1, Rakičan—Ižakovci 2:4, Puconci—Čarda 1:4, Ren-kovci—Nafta 1:2, Borba—Mladost 5:1. Panonija—Olimpija 1:4, Zvezda—Graničar 2:3, Lako-š—Kapca 3:6, Odranci—Polana 6:0, Nedelica—Mostje 2:4 in Bistrica—Žitkovci 3:2. Pince je bilo prosto.
----INVALIDSKI ŠPORT----------------------------—
Uspelo srečanje
V Murski Soboti je bilo tretje športno srečanje invalidov Voždovca iz Beograda in Murske Sobote. Pomerili so se v kegljanju, streljanju in šahu. Uspešnejši so bili Sobočani, ki so zmagali v kegljanju pri moških za 201 kegelj, pri ženskah pa za 230 kegljev ter v streljanju z zračno puško za 149 krogov, Gostje iz Voždovca pa so zmagali v Šahu 7:1.
V Ljutomeru pa je bilo območno tekmovanje invalidov severovzhodne Slovenije v kegljanju. Pri moških je zmagal Antolos iz Maribora s 419 podrtimi keglji, Kardinar iz Murske Sobote pa je s 368 keglji zasedel četrto mesto. Pri ženskah je zmagala Grabnerjeva iz Ptuja s 368 keglji, Sobočanka Dolenčeva pa s 348 keglji zasedla tretje mesto.
----HOKEJ NA TRAVI ------------------------------
Drugi turnir mest v Murski Soboti
V soboto in nedeljo bo v Murski Soboti drugi turnir mest v hokeju na travi za mladince. Nastopile bodo ekipe Beograda, Zeline Murske Sobote, Pančeva, Zagreba in Ljubljane. V soboto bodo predtekmovanja, v nedeljo pa finalna srečanja. Igrali bodo na igrišču osnovne šole L, turnir pa se bo pričel ob 9.00 uri.
i--JUDO
Marjan Slak zvezni sodnik
KONJSKI ŠPORT Mm mM HOBB mM mM Mi MM
i Fegrina drugič zmagala na Brdu
Na Brdu pri Kranju je I bila druga velika konjeniška  prireditev za memorial mar-Išala Tita, ki jo je pripravil konjeniški klub Brdo. V osrednji spominski dirki, ki je imela dva teka, je Fegrina Ina vajetjh. lastnika Alojza Slaviča iz Križevec pri Ljutomeru ter tako ponovila lanskoletni uspeh. Fegrina  je pritekla na cilj prva v I obeh tekih, v drugem teku “ pa je dosegla le za desetin-Isko sekunde slabši kilometrski čas kot lani. V isti dirki je Dimitrija MS z Markom Slavičem mlajšim iz Ključa-
rovec zasedla četrto mesto.
V dirki dvoletnikov je Lero II (Hanžekovič. Veržej) zasedel tretje. Lareta
(Fras.
MALI NOGOMET
Veržej) pa četrto mesto.
Posebej velja omeniti, da je bil na prireditvi, ki si jo je ogledalo okrog 20.000 ljubiteljev konjeniškega športa
kot časten gost 80-letni Lud- n vik Slavič iz Grab, ki seje  začel s konjeniškim športom 
ukvarjati že leta 1919. V tem času je vzredil nad Sto konj.
Zmage domačinov
V prvi in drugi občinski ligi Ljutomer v malem nogometu so v I. kolu bili doseženi naslednji rezultati: I. liga: Železne dveri: Kamenščak 1:1, Presika:Bučkov-ci 12:1, Tehnostroj:Bunčani 4:1, Križevci I:Griava 3:1 in Križevci ILStročja vas 10:4. II. liga: Parti-zamCven 11:4. Veterani: Pristava 5:2. Razlagova:Stročja vas 7:1 in Razkrižje8Vesna 1:9.
T. Ficko
II. SRL VZHOD
Polet-Krog 23:20
V prvem kolu tekmovanja druge slovenske moške rokometne lige vzhod je Polet v Murski Soboti v pomurskem derbiju premagal Krog. Največ golov pri Poletu je dosegel Merčnik 8, pri Krogu pa Svetec-7 zadetkov.
KOLESARSTVO
Republiško prvenstvo vTropovcih
Kolesarski klub Pomurje iz beltinec — sekcija Tišina skupaj s Kolesarsko zvezo Slovenije prireja v nedeljo, 12. septembra 1982, ob 9. uri republiško pionirsko prvenstvo in tekmovanje za 4. pokal krajevne skupnosti Tišina. Start in cilj bo v Tropovcih pred gasilskim domom. Tekmovanje sodi v okvir praznovanja 35-letnice Kolesarskega kluba Pomurje iz Beltinec.
Na tekmovanju bodo sodelovali vsi najboljši slovenski pionirji ter tekmovalci iz Szombathelyja iz Madžarske. Sodeč po dosedanjih prijavah bo na dirki sodelovalo okrog 90 kolesarjev. Pri najmlajših pionirjih sta med favoriti brata Sooš. Pri pionirjih B so favoriti Judež (Novo mesto), Skubic (Grosuplje) in Jeromel (Branik). Pri pionirjih A pa se bodo za prva mesta potegovali Lapajne in Bonča iz Kobarida, Kalan (Sava) iz Kranja, Štangejj iz Novega mesta ter domača tekmovalca Mihalič in Cigut. Prizadevni kolesarski delavci iz Tišine, ki so se že doslej izkazali kot odlični organizatorji, pričakujejo, da si bo dirke tudi tokrat ogledalo veliko ljubiteljev kolesarstva.
---PRIJATELJSKI NOGOMET----------------------
BELTINKA-DINAMO 3:5
Kombinirano moštvo zagrebškega Dinama je preteklosoboto gostovalo v Beltincih in se v prijateljski tekmi pomerilo z domačo Beltinko. Domačini so nudili gostujočemu moštvu, v katerem so nastopili Deverič, Mlinarič, Čalasan in še nekateri drugi znani nogometaši, močan odpor, kar še posebej velja za drugi polčas, ko so dosegli dva zadetka. Gole za Dinamo so dosegli Dumbovič 3 ter Deverič in Čalasan, za domačine pa Hartman 2 in Rošu. Pred okrog 1000 gledalci je sodil Botjak iz Murske Sobote.
RAZPORED TEKEM
stične sodnike, katerega se je udeležil tudi Marjan Slak iz Murske'Sobote — doslej republiški sodnik. Uspešno je opravil izpit in tako postal zvezni sodnik. Trenutno ima Murska Sobota dva zvezna in štiri republiške sodnike. Kaže torej, da Sobočani dobro skrbijo, za sodniški kader.
V tem mesecu pa bo -v Murski Soboti seminar za inštruktorje in trenerje juda, ki ga bo vodil Peter Subic — profesor na Visoki šoli za telesno vzgojo v Ljubljani.
O.Š.
A. liga ONZ LENDAVA
I. kolo 12.9.1982
Nafta : Bistrica Borba : Nedelica Olimpija: Panonija Mladost: Mostje
II. kolo 19.9.1982
Bistrica : Mostje Panonija: Mladost Nedelica : Olimpija Nafta : Bbrba
III.	kolo 26. 9. 1982
Borba : Bistrica Olimpija : Nafta Mladost: Nedelica Mostje : Panonija
IV.	kolo 10.10.1982
Bistrica : Panonija Nedelica: Mostje Nafta : Mladost
Borba : Olimpija
V. kolo 17.10.1982
Olimpija: Bistrica Mladost: Borba
Mostje : Nafta Panonija: Nedelica
VI. kolo 24.10.1982
Bistrica : Nedelica
Nafta : Panonija Borba : Mostje Olimpija : Mladost
VII. kolo 31.10.1982
Mladost: Bistrica
IVJoste : Olimpija Panonija : Borba Nedelica : Nafta
B. liga ONZ Lendava
I. kolo 12.9.1982
Žitkovci: Lakoš Odranci: Kapca Zvezda : Graničar .Renkovci: Polana
Pince prosto
II. kolo 19.9. 1982 Graničar: Renkovci Kapca: Zvezda Lakoš : Odranci Pince : Žitkovci Polana prosta
III.	kolo 26.9.1982 Odranci: Pince Zvezda : Lakoš Renkovci : Kapca Polana : Graničar Žitkovci prosti
IV.	kolo 10.10.1982 Kapca : Polana Lakoš : Renkovci Pince: Zvezda Žitkovci: Odranci Graničar prost
V. Kolo17.10.1982 Zvezda : Žitkovci Renkovci : Pince Polana : LAKOŠ Graničar: Kapca Odranci prosti
VI. kolo 24.10.1982 Lakoš: Graničar Pince : Polana Žitkovci: Renkovci Odranci: Zvezda Kapca prosta
VIL kolo 31.10.1982 Renkovci: Odranci Polana: Žitkovci Graničar: Pince Kapca: Lakoš Zvezda prosta
Vlil, kolo 7.11.1982 Pince : Kapca Žitkovci: Graničar Odranci: Polana Zvezda : Renkovci Lakoš prost
9- SEPTEMBRA 1982
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
Statistika kot konjiček
I 80 LET F
ŠTEVILKAH
Američan Colin Walker iz Daytona v Ohiu, sin tovamaija in znanega konstruktorja, je bil svojevrsten čudak. Živel je 82 let in v ' tem času iz dneva v dan vestno beležil, kaj vse je počel — do minute natanko. Na 80. rojstni dan, 3. aprila 1936, je zbrane podatke skrbno pregledal, jih uredil in tako prišel do statistične slike svojega življenja. Ta nenavaden in nadvse zanimiv statistični pregled so tisti čas objavile številne ameriške in evropske revije in časopisi.
V 80 letih ali 29.220 dneh ali 701.280 urah ali 2.524,608.000 sekundah je Walker med drugim:
— spal 26 let, 312 dni in 28 ur,
— se šolal 2 leti, 13 dni in 6 ur,
— delal 19 let, 95 dni in 14 ur,
— se jezil in bil sploh nerazpoložen 6 let, 116 dni in 14 ur,
— jedel 5 let, 346 dni in 5 ur,
•— čakal (vse sorte čakanja) 5 let, 302 dneva in 16 ur,
— ljubil 4 leta, 39 dni in 8 ur,
— se igral in ukvarjal s športom 2 leti, 10 dni in 8 ur,
— počival v naravi 2 leti, 2 dni in 7 ur,
— potoval 3 leta, 273 dni in 18 ur,
— bral časopise 1 leto, 243 dni in 7 ur,
— se bril 228 dni in 2 uri,
— nakupoval in plačeval 142 dni in 14 ur,
— pisal pisma in se podpisoval 42 dni in 14 ur,
— se oblačil 139 dni in 19 ur,
— odklepal in odpiral vrata in okna 29 dni in 5 ur,
— svaril in kregal otroke 26 dni in 14 ur,
— si zavezoval kravato 18 dni in 12 ur,
— sedel v gledališču, kinu, cirkusu in podobno 16 dni in 23 ur, — se usekoval, si čistil nos, kihal in smrkal 12 dni in 8 ur, — si prižigal cigarete 12 dni in 16 ur,
— iskal različne stvari po hiši 7 dni hi 21 ur,
— zehal 4 dni in 2 uri,
— hvalil in kregal psa 2 dni in 14 ur,
— se smejal 1 dan in 22 ur.
Pa kajpada še marsikaj drugega. A na neko vprašanje le ni odgovoril, saj ga morda niti ni evidentiral. Namreč: koliko časa je porabil za vodepje te svoje čudne statistike.
Čeprav se zdi takšna evidenca vrh vsega smešna, vendarle kaže, da je velik del človekovega življenja zapolnjen z drobnimi, dnevnimi opravili in skrbmi. Recimo, odklepanjem in zaklepanjem vrat, čiščepjem čevljev, najrazličnejšimi čakanji, iskanji takih in drugačnih predmetov in na tisoče podobnimi, trivialnimi rečmi. Skratka, zanje porabimo več časa kot za resno delo, ustvarjalnost, hobije, užitke vseh vrst, potovanja in vse drugo, kar razumemo pod tisto, ,,za kar je treba živeti”. Sicer pa so to potrdile številne, znanstveno zasnovane analize.
Tako torej statistika! Če vas morda zanima, za kaj vi porabite največ časa, vam predlagamo, da se zgledujete po gospodu Colinu Walkerju. Izdelajte si statistično sliko enega vaših povsem običajnih dnevov ali tednov in nemara se primeri, da si boste po tem zaželeli menjati katero od svojih navad ali razvad!
drugje smo prebrali
Po najnovejših statističnih podatkih se je število prebivalcev v Iranu v zadnjih nekaj letih povečalo za okrog 6 in po* milijona. Letni prirastek je okrog milijon Irancev in če jih je leta 1976 bilo 32 milijonov, jih je zdaj že skoraj 39 milijonov.
V francoskih kioskih se je pred kratkim pojavil vodič za nudiste. Na podrobnem zemljevidu so točno označeni kraji-7 y takih plaž je okrog 200 — kjer je dovoljeno kopanje i^
sončenje brez oblek.

,,Naše ljubo Pomurje, z vsemi njivami, travniki, mlakami in z ostalimi nepremičninami, meri nekaj več kot devetdeset tisoč hektarjev. To pa je nekako toliko, kolikor ima obdelovalne zemlje agrokombinat Beograd v Vojvodini. Te nepojmljive pomurske razsežnosti, ki so razdeljene med štiri občine, so že marsikoga zapeljale, prav tako kot tiste hrabre Ljutomerčane, ki so se z avtomobili odpravili nič več in nič manj kot do Jalte. So menda mislili, da je ta črnomorska Jalta nekje tam hitro za štrigovskim bregom, blizu Vukanovca. Pa so jezike do popkov ven držali, ko so požirali tisoče in tisoče kilometrov tja in spet toliko nazaj.
Menda so se potem zakleli, da takšnih podvigov ne bodo več ponavljali. Sobočani so v tem pogledu veliko bolj nabrisani, saj ne gredo dlje kot do Monoštra ali Zalaegerszega na Madžarskem, nakupijo salame in jo ucvrejo domov. Nič zato, če temu ali onemu carinska kontrola salame odvzame. Ker ni vsak dan petek, podvig ponovijo. In še v enem pogledu so Sobočani večji kampeljci od vseh ostalih Pomurcev. Na jugovzhodni periferiji mesta so tako lepo združili mesnopredelovalno industrijo, bolnišnico in dve pokopališči. Po
STRAN 12
Filmski svet je spet ostal brez velike zvezde. I mrla |e Ingrid Bergman, vrhunska umetnica, ki so jo svojčas proglasili za naslednico Grete Garbo. Nek ameriški filmski kritik je nekoč o njej zapisal, da je »tako lepa, da je že sama po sebi umetnost«. Da ni bila le lepa, ampak je imela tudi odlične igralske sposobnosti, pa dokazujejo »oskarji«, ki jih je prejela za svoje vloge. Na fotografiji je prizor iz«» Casablance«, na sliki pa je Ingrid z igralcem Humphryem Bogartom
Po podatkih svetovne zveze za zaščito narave, šimpanzi, vse boH izumirajo. Trenutno je na svetu le okrog 17.000 teh opic. Ce se bo njihovo uničevanje nadaljevalo z enaki® tempom, bodo povsem izumrli in bodo ostali le v živalskih vrtovih;
VAS POSEBNE
VRSTE
Italijanski dirigent Nello Santi je na nekem koncertu-' to se je zgodilo na Bavarskem ob izvajanju »Aide« — udari mladeniča, ker ga je razjezil s svojim žvižganjem. Taudarecg je stal 6.000 nemških mark. Tako je namreč odločilo sodišče.
Vas brez gostilne ali vsaj kakšne prodajalne alkoholnih pijač je gotovo redkost na vsem svetu. Taka vas pa se vseeno nahaja v indijski državi Tamil Nadu. To je vas Thular, ki šteje več kot tisoč prebivalcev, vsi vaščani pa so zakleti sovražniki »dobre kapljice«.
Prebivalci te edinstvene vasi v prenaseljeni Indiji, kjer so zastrupitve z metilnim alkoholom vse pogostejše, ljudje pa se z njim zastrupljajo tudi v privatnih točilnicah, so' namreč soglasno sklenili, da prepovedo odpiranje gostiln in točilnic v njihovi vasi. Tistega, ki se ne drži prepovedi, čaka huda kazen. Pijanec, vaščan Thularja, se mora razkazovati na glavni vaški ulici, poleg tega pa plača še denarno kazen v višini 500 rupij, kar predstavlja nekoliko mesečnih plač. »Pančajat«, vaški odbor je do kršiteljev zelo strog, poleg tega pa je vas
LJUBO DOMA, KDOR GA IMA
Thular znana še po nekaterih posebnostih.
Thular je gotovo edina izmed več kot pol milijona indijskih vasi, kjer se vaščani lahko pohvalijo, da so brez dolgov. Če že nanese slučaj, da se kateri od vaščanov zadolži zunaj vasi, takoj priskoči na pomoč »pančajat«, ki dolg vrne, dolžnik pa ga mora v obrokih vrniti vaški blagajni. V tej ogromni deželi, ki se še vedno ne more rešiti spon številnih kast, je vas Thular spet izjema. V vaškem odboru, ki šteje devet članov, so kar štirje člani »haridani«, to je kasta, ki je na lestvici družbenih kast najnižje.
Ne glede na pripadnost različnim kastam pa so vaščani zelo složni in z neke vrste samoprispevkom skupno gradijo vaške vodovode in druge infrastrukturne objekte. Enkrat mesečno se zvečer vsi vaščani zberejo pred cerkvijo, kjer se odločajo o vseh najpomembnejših zadevah in skupno rešujejo probleme, ki se pojavljajo. Vtej vasi — tako piše v neki publikaciji tamkajšnjega ministrstva za informacije — ni tudi sedeža nobene od političnih strank, niti vladajoče, niti opozicijskih, pač pa v kraju visi le • indijska nacionalna zastava.
Brezskrbni dopustniški in počitniški dnevi so zdaj že Pre' Iteklost. Spet smo se znašli v šolah, tovarnah, za stroji,/ pisarnah. Ostali so le spomini na poletje in seveda na moiJe — za tiste seveda, ki so se v njem kopali. Tudi za dekle na fotografiji je bilo tole zadnje letošnje kopanje. Je Št®' I dentka in zdaj jo čakajo izpiti. Bikini, za katerim s°  mnogi obračali, gre med garderobo v naftalin in nihče se ne  bo več ogledoval po njem. Se bodo pa mnogi še naprej  obračali za dolgonogo lepotico, saj vendarni bil bikini tisti, za katerim so hrepeneli...
razsežne so bile tudi tiste zdrahe v Radenski in okrog Radenske, o katerih se Je po oštarijah zelo veliko razpravljalo in pretiravalo v eno in v drugo stran. Sosed Blaž, ki je modrijan, ob takih zadevah modro poudari: ,,Bog je gospod! Se pravi, nič se ne vč, za katerim grmom tiči zajec. ” Botra Kristina, ki jč samo avstrijsko margarino in ima zato nekaj presežkov v možganih, pa Je oni dan ob najrazličnejših poslovodskih primanjkljajih in podobnih Zadevah vzdihnila: ,,Ja, ja, tako pač je, ko pa so se nekateri že vsega preobjedli!” Lani je bilo v Pomurju nekakšno kulturno leto.
Prekmurci so se videli v novem fdmu (Let mrtve, ptice — op. brž). Nekaterim je zadeva tako ugajala, da so  kar ves teden presedeli ob večerih v kinodvorani, drugi so spet preklinjali in se pridušali, da je to vse skupaj ena velika oslarija na filmskem traku. Med Prleki je tudi lani izbruhnil kolikor toliko deževen pomurski sejem, ki je ves teden ponujal najrazličnejše kulturne dobrine, Sobočani pa so vse leto z vnemo v oblakih gradili kulturni dom, ki naj bi celo prekašal pomurske razsežnosti. Graditi v oblakih niti ni tako hudo, kajti tam namreč ni nobenih semaforjev. Takšnih, kot sojih tik, preden seje lansko
leto do kraja ožmekalo, postavili v Soboti. Ko bi ti soboški semaforji vsaj toliko rabili namenu, kot tisti radenski! Cepa že ne bodo v hasek prometu, pa naj bodo našim številnim delegatom, ki se tako vneto iz dneva v dan dogovarjajo. Naj bo pri teh debatah vsaj včasih nekoliko rdeče luči, da si malce oddahnemo. Ce bi bilo našega Pomurja vsaj takole za dva beograjska agrokombinata, bi lahko uvedli nekakšno konfederacijo štirih pomurskih občin, ki pa bi nujno vsaka za sebe morala imeti tudi v OZD svojega delegata. Bi že slišali, v tem mednarodnem forumu, kako se tej stvari streže, ki se ji medobčinsko sodelovanje pravi.
Naši Pomurci bi na mah razrešili vso svetovno problematiko. S tem bi likvidirali OZN, kar pa bi pomenilo popolno katastrofo. Zato je bolje, da ostane naše ljubo Pomurje še naprej takšno kot je. ”
Pojasnilo: Ne bodite preveč užaljeni ali celo hudi, če boste v telje humoreski iz leta 1975 — njen avtor je J. M., stari novinarski maček, objavljena pa je bila tudi na radiu Murska Sobota našli tudi samega sebe.
-brž-
za razvedrilo



PRED IZLOŽBO — Vidiš, Mirica,
— In kakšen je bil odgovor?
— Očetovsko vljuden, vendar s pripisom: »Denar ti bom poslal, če bom hotel!"
OH, LJUBO MOČVIRNI-ŠTVO!
Med osnovnošolci (pripravniki) je novinarka spraševala, kaj bi rad kdo
tole
obleko bi ti rad kupil za spomin na najino poletje. Kaj praviš?
— Miha, povem ti lahko samo to, da nimaš pomanjkanja slabega okusa.
MILO ZA DRAGO
Sinek, mižjenček, je očetu ob naročilu za kakšno manjše opravilo dejal: »Bom, če bom hotel!" Oče mu ni ostal dolžan. Sinek je od vojakov poslal obsežno pismo o vsem, o nalogah, prijateljih, odnosih ... in ob koncu dodal: »Prosim, očka, če mi pošlješ nekaj denarja. Na suhem
sem!'
,opili postal,odgovori pa približno takile:	jra-
- Jaz BOM BIL
vnik...	.
— JazBOMBLA«” cinska sestra. ... pri
- Če bo vse v/e^ji-učenju, BOM BLA v teljica.	^fO'
Oh ljubo, vase za vano močvirništvo-^

Najprej bodo premog dobili lanski naročniki
r.kih je pri IjaHJanritl Knivoprodaji deset tisoč - Letos enake kok-
ŽAMŠKJ
VESTNIK, 9. SEPTEM^^
koprive najbolj pečejo
zg vsakogar nekaj.
NEGA OTROŠKE KOZE
Mnogi menjjo, da je potrebno z nego kože začeti šele tedaj, ko je •u nujno — v puberteti. Pa temu ni tako! Starši morajo posvetiti skrb otroku, kar zadeva nego kože, že v otroški dobi. Ce ravnajo tako, Potem bo otrok imel lepo polt in zdravo kožo.
Kozmetični preparati za najmlajše vsebujejo snovi, ki ne povzročajo alergije na koži. Naši proizvajalci kozmetičnih izdelkov so pripravili vrsto proizvodov: krem, olj, pudrov, mil razpršilcev in drugega, kar je potrebno za sodobno nego otroka.
Ne smemo prezreti, da je poleg rednega vzdrževanja higiene otroške kože, nujna preventiva Pred neugodnimi vremenskimi vplivi kot je zaščita pred močnimi sončnimi žarki, vetrom in hladom, kajti preobčutljiva otroška koža, če ni zaščitena, se lahko poškoduje. Če gremo z otrokom na morje, ga ne smemo Pustiti sončiti se cel dan, ampak samo dopoldne, kvečjemu do desete ure, a popoldne šele po četrti uri, kajti v ostalem času je sončna pripeka najintenzivnejša, žarki padajo navpično na površi-no, atmosfera je ogreta in Potemtakem ne preseneča, da je temu otroška koža še posebej izpostavljena.
. Zvečer, ko dajete otroka spat, je nujno, da odstranite vse sledi zaščitnih sredstev za sončenje in na čisto kožo nanesete kremo ali °lje za nego kože. Ni dovoljeno nanašati sloja enega preparata eez drugega, ker lahko- pride do vnetja, ki pozneje zahteva zdravljenje.
Starši pogosto kupujejo otrokom očala za sonce. To ne le da
ni potrebno, ampak je celo škodljivo. Otroško oko se lahko prilagaja na močno svetlobo in zato zaščita na ta način ni potrebna.
Vbodi insektov na otroški koži so nevarni, saj lahko povzročijo oteklino. Prav zaradi tega moramo imeti snov, s katero se premaže mesto vboda in tako prepreči infekcija.
To, kar smo zapisali, je sicer bolj namenjeno otrokom, ko s starši letujejo. Toda tudi tedaj
(in to je zdaj!), koi se vrnete z dopusta, morate skrbeti za nežno otroško kožo. Po vsakodnevnem večernem tuširanju obvezno namažite najoobčutljivejše dele telesa vašega fantka ali deklice. Preglejte tudi, ali nima otrok morda odrgnin, recimo na laktih in kolenih, na licih... Pač posledica vnete otroške igre čez dan! Za vsakodnevno otroško nego kozmetičarji svetujejo uporabo otroških pudrov, olj, mleka in seveda krem.
Pa še nekaj! Da bi vaš otrok od zgodnjih let vzdrževal elastičnost telesa, je potrebno, da ga že zdaj navajate na najenostavnejšo gimnastiko zaradi pravilnega razvoja mišic.
RAZSVETLJAVA
Fluorescenčna svetila
Fluorescenčna svetila pri nas v razsvetljavi stanovanjskih prostorov še niso dobila tiste veljave, ki bi jo morala imeti. Mogoče je temu vzrok nekoliko višja cena Svetil pribora ali pa tudi razširjeno mnenje, da s temi svetili ne pridobimo potrebne svetlobne intimnosti, ki je potrebna za družinsko življenje. Nekaj resnice v tem prav gotovo je! Toda v določenih primerih ima flouroscenčna osvetlitev več prednosti kot navadna z električnimi žarnicami. Tako indirektna svetloba iz več fluorescenčnih cevi izza zavese v dnevni sobi deluje dekorativno in daje pritajeno svetlobo. Fluorescenčne cevi so prav tako pripravne za osvetlitev kuhinje, posebej delovnih površin, in kopalnice, potem v predsobi nad ogle-'dalom, prav tako pa je primerna taka razsvetljava za delovne prostore. Za pravilno delovanje fluorescenčnega svetila morate imeti vsaj eno rezervno cev in nekaj starterjev. Važen podatek za odločanje za flourescenčno razsvetljavo je tudi trajnost vira take svetlobe: za žarnice je povprečno 1000 ur (seveda boste to zdaj demantirali, ko pa tako hitro pregprjjo), medtem ko flourescenčna cev sveti 2000 ur. Ko priporočamo fluorescenčno razstvejjavo, nas vodi tudi misel na varčevanje z elektriko; fluorescenčna razsvetljava porabi manj toka. Nekaj časa so sicer bile težave pri nakupu te vrste svetil (jih pač nisi vselej dobil), zdaj, ko pa je stanovanjska gradnja nekoliko zastala, je ponudba takih svetil kar zadovoljiva.
Sadni kruh
Sestavine: 15 dekagramov moke, pol zavitka pecilnega praška, sol, 5 dekagramov margarine, 1 rumenjak, 1 žlica ruma, 3 dekagrame sladkprja.
Nadev: 10 dekagramov mandeljnov ali orehov, 10 dekagramov fig, 10 dekagramov rozin, 10 dekagramov dateljnov, 10 dekagramov suhih češpelj, 10 dekagramov arancinov, 5 dekagramov ci-tronata, 1 zavitek vanilina, 1 žlička cimeta, 1 žlica ruma, malo naribane limonine lupinice, 1 jajce za mazanje, nekaj olupljenih mandeljnov.
Priprava: Moko presejemo skupaj s pecilnipi praškom in soljo. V njej razdrobimo margarino, dodamo še druge sestavine in hitro
pognetemo v krhko testo, ki naj počiva pol ure. Vse sestavine za nadev sesekljamo ali zmeljemo. Prilijemo rum in aobro zmešamo. Testo razvaljamo. Položimo nanj
nadev, ki ga oblikujemo v enakomerno debel svaljek. Zavijemo ga v testo. Podolgovat model pomastimo in pomokamo in vanj položimo pripravljeno sladico. Testo večkrat prebodemo, da se lepše prime nadeva. Pomažemo ga z jajcem in obložimo z mandeljni. Pečemo v srednje vroči pečici 30 minut.
Morda ne boste uspeli kupiti vseh naštetih ,.surovin” za nadev. Nič ne de! Sadni ,,kruh” bo dober, četudi bo v njem kaj manjkalo.
VKUHAVANJE SADJA
IZ DŽOUŽIJOVOGA DNEVNIKA
vkuhavanje si priskrbimo najboljše sadje. To velja ta-ko za vkuhavanje kot za pripravo Za vkuhavanje rabimo zre-sadje, za P”Pravo J?«?6 p?edv°br0 Gorelo sadje. Sadje SP^no, moramo temeljito P ati. To opravimo najbolje na si-“PodTekočo vodo. Manjše sad-J tc«nje, višnje, slive) vkuhavamo s koščicami. Marelice in breskve  azP°lovimo, odstranimo koščice " _oluplmo jabolka in hruške -“'mo na četrtine, odstranimo ie in stresemo v vodo in 'samo z limoninim sokom, da ne Porjavijo. Zložimo v kozarce, ta-oj zalijemo s sirupom in kozarce ZaPremo.
Najpogosteje vložimo sadje ta-’ da ga zalijemo s sirupom, ki ga : acpega zlijemo na sadje. Na sad-> ki ima trdo meso, zlijemo toliko lruPa, da obstane 2 centimetra pod
vratom kozarca. Na sadje,’ki ima obilo soka, nalijemo sirup le do polovice kozarca. Najbolj zanesljivo vlagamo v patentne kozarce. Ko smo vloženo sadje že izparili, se moramo prepričati, če so kozarci tesno zapirajo, sicer zamenjamo gumo in ponovno postavimo v soparo. Kozarce pustimo do drugega dne v vodi, nato jih shranimo. Pri shranjevanju in vlaganju sadja moramo zelo paziti na snago. Kozarce in pokrove skrbno operemo, jih izplaknemo v vreli vodi in pustimo, da se voda odcedi (kozarcev ne brišemo, pokrove pa zelo skrbno obrišemo). Gumijasta tesnila prekuhamo v slani vodi in jih posušimo.
Sirup kuhamo počasi, a ne predolgo, da ne povre. Med vrenjem nastale pene poberemo. Važno je, da hranimo vkuhano sadje v hladnem,' suhem in zračnem prostoru.
BRESKOV KOMPOT
Sestavine: 5 kilogramov breskev, 2 litra vode, 1,40 kilograma kristalnega sladkorja. Sladkor z vodo zavremo, poberemo pene in še malo časa kuhamo, nato sirup ohladimo. Lepe, velike, trde, ne. prezrele breskve razpolovimo in jim odstranimo koščice. Z nerjavečim nožem jih olupimo in zložimo v kozarce s prerezom navzdol. Ko kozarec napolnimo, takoj nalijemo že ohlajeni sirup in kozarce tesno zapremo. Ko smo vse breskve tako pripravili, zložimo kozarcev lonec in kuhamo v sopari 15—20 minut. Ko se kozarci ohladijo, jih vzamemo iz lonca in shranimo v hladnem, suhem prostoru.
kristalnega sladkorja, 1—2 limoni. Nepoškodovane, trde, ne prevelike hruške zrežemo na štiri dele, jih olupimo, izrežemo peščišče in damo v vodo, okisano z limoninim sokom ali z limonino kislino, sicer porjavijo. Iz sladkorja in vode skuhamo sirup in pustimo, da se ohladi. Limone v tekoči vodi s krtačko temeljito operemo, zrežemo pa tanke kolobarje in odstranimo koščice. Hruške poberemo iz okisane vode, zložimo v kozarce, vmes damo 1—2 kolobarčka limone. Tudi na vrh damo 1—2 kolobarčka in nalijemo ohlajeni sirup. Kozarce skrbno zapremo in kuhamo v sopari približno 15 minut. Kozarce pustimo v loncu, da se ohladijo, nato shranimo.
VKUHANE HRUŠKE
Sestavine: 3 kilograme hrušk, 1 liter vode, 60 dekagramov
za razvedrilo
RAZOČARANJE
— vse je iz dneva v dan aražje, ljudje se znajdejo Po svoje, celo službe faradi boljšega zasluž-menjujejo, meni pa doma pravijo, da sem iznajdljiv, da sem s*ratka »trdek«!
.'Z Saj, pa imaš dobro jjg b°, tudi plača ni start 7" To že, vendar med plovnim časom ne mo-'i šušmariti. Že tako as> skupini očitajo, da
Pri odvažanju smeti n odpadkov prepočasni!
BLOKOM
" Čuj, paglavec, kaj pa m°jem avtomobi-
" Jaz za vas nisem noben Paglavec. Imate srečo, da ^jega očeta ni zraven . . •
zveza
Halo!
" -Tu ...
" Imate vrata?
— Imamo.
— Imate okna?
— Tudi okna imamo.
— torej lahko pridemo in odpeljemo?
— Ne, to pa ne.
— Zakaj?
— Okna in vrata imamo vzidana.
— Ja kdo pa je sploh tam, kakšna trgovina ste?
— Nismo trgovina. Tu je zasebno stanovanje ...
SPRAVA PO PREPIRU
— Zdaj, ko sem pri sebi, mi povej, zakaj si mi na gasilski veselici rekel, da sem zmešan ?
— Take besede pa nisi slišal iz mojih utst. Jaz sem ti samo povedal, da se ti je v možganih ustavil kolešček, ki smeti ven meče . . .
BREZ KLOPOTCA
— Vidim, da si v vinogradništvu zelenec. Za tako obsežen vinograd bi
moral, skoraj obvezno, imeti klopotec.
— Saj bi ga tudi imel, vendar se je zataknilo pri določanju lokacije, zakasnil je projektant, izvajalec pa je ob koncu avgusta ob vrčku lanskega dejal, da bom moral počakati še eno leto.
PO FANTOVŠČINI
— Lujzek, med sodelavci si razbobnal, da sem bil na Pe-pijevi fantovščini tečen in nadležen kot muha na... Zakaj me nisi mahnil?
— Saj bi te, vendar so me drug i opozorili, da pri so d n iku za prekrške ni izjem. Posledice bi bile takšne, kot če bi udaril parne th ega ...

SLIVOV KOMPOT
Sestavine: slive in kristalni sladkor. Lepe, zrele, trde in popolnoma nepoškodovane slive hitro operemo, da jim ostane puhasti nadih, odcedimo, ostranimo peclje in koščice. V dobro opran kozarec zložimo plast sliv, nanje nasujemo nekaj kristalnega sladkorja in tako po plasteh kozarce napolnimo. Vmes z roko malo potlačimo. Med slive damo malo cimetove skorje in nageljnovih žbic. Na vrh pride sladkor. Kozarce dobro zapremo in  kuhamo v loncu v pari 10—15 minut. Ohlajene kozarce vzamemo iz lonca in shranimo v suhem, hladnem prostoru.
VKUHANO GROZDJE.
Sestavine: 3 kilograme grozdja, 1 liter vode, 70 dekagramov kristalnega ' sladkorja, limona. Grozdje pod tekočo vodo hitro operemo, jagode prevdno potrgamo in zložimo v kozarce. Vodo in sladkor zavremo in ohlajeni sirup vlijemo na grozdje. Limono s krtačko temeljito operemo, narežemo jo na obročke in na vrh vsakega kozarca položimo 1 obroček. Kozarce tesno zapremo. Zložimo jih v lonec in kuhamo v pari 10 minut. Ohlajene kozarce poberemo iz lonca in jih shranimo na hladnem prostoru.
NASTRGANA JABOLKA
Sestavine: kiselkasta jabolka, kristalni sladkor. Oprana jabolka olupimo, nastrgamo jih na strgalu za zelje in v plasteh s sladkorjem zložirho v kozarce. Dobro potlači-
mo.
Kozarce zapremo in , jih
postavimo v lonec ter kuhamo v sopari 10 minut. Kozarce pustimo v loncu, dokler se ne ohladijo. Tako shranjena jabolka so zelo dobra za zavitke ih za močnate jedi.
SESTAVIL MARKO NAPAST	SPOMIN NA KAJ. ODMEV TUJEGA DELA	KORALNI OTOK	ZEMELJSKO NAD-GLAVIŠČE	NASAD S POVRTNINO	PEVKA ŠTEFOK	RAZSTRELIVO	PUSTINJA V ČILU
SLABA NAVADA						-	
GRADBENI MATERIAL, AZBESTNE PLOŠČE							
DRŽAVA NA ZAHODU ZDA							
AZIJSKI VELETOK				BANDIT. RAZBOJNIK	AKTINIJ POSVECE- VFP IZBRANEC		
AVTOMOBILSKA OZNAKA NORVEŠKE		STRAH ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC					
IZVRŠNI ODBOR			SLOVENSKI VIOLINIST (IGOR) ETILEN				
NEZMOŽ- NOST VIDA							
DOBESEDNI NAVEDEK						PRELEŽA-NINA	KITAJSKI ZLATNIK (ANAGRAM: LETAJ
NAJVISJA GORA NA SVETO (MOUNT)							
SRBSKI TEDNIK Z VISOKO NAKLADO				MATI GRŠKIH BOGOV TITAN			
AVTOMOBILSKA OZNAKA CELJE			MOŠKO IME (MARTIN) TONA				
TRGOVSKI PREDMET							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: pločnik ravioli, oparnik. III. Nal, za, Vida, vtis, AD, Aaron, I, J, atol’ Ankaran, ne. osi. Jirasek, Elektra.
7—-------
"—SEPTEMBRA 1982
STRAN 13
LU XUN
DARKO KUZMIČ ,	S KOLESOM PO JUGOSLAVIJI
Brazgotina, na njenem čelu, ki je za vse vaščane pomenila sramotno znamenje, je ni motila — molče je opravljala svoje delo. Ves dan je z mrkim izrazom na obrazu pometala, ribala pod, čistila zelenjavo in prala riž. Ves čas ni porabila niti beliča in ko je preteklo eno leto, je dvignila vse svoje prihranke, jih zamenjala v dvanajst srebrnikov in zaprosila gospodarje za prost dan, da je lahko šla k templju boga zemlje. Že pred malico pa se je čisto spremenjena vrnila. Iz njenih oči je sijalo veselje in zadovoljstvo. Vsa srečna je povedala Četrti teti, da je kupila nov prag za tempelj.
Ko se je bližal čas novoletnega žrtvovanja, se je polna prekipevajoče energije in nove moči vrgla na delo. Četrta teta je pripravila svete posode in skupaj z A Minom sta prenesla hišni oltar na sredo sprejemnice. Vdova je tedaj pohitela po kozarce in jedilne paličice.
»Xiang Linova žena, roke proč!« je glasno zavpila Četrta teta. Kot bi se opekla, je Xiang Linova žena odmaknila roke. Vsa kri ji je izginila z obraza. Tokrat ni niti poskusila prinesti sveč; Ne-02 močno in izgubljeno je ob-v stala sredi sobe. Šele, ko je tn prišel Četrti stric prižgat ka-® dila in ji ukazal, naj odide, je zapustila sprejemnico.
Z Odtlej je pričela vidno < propadati. Ne samo, da se je že naslednji dan zdelo, kot da g so njene oči padle nekam 2 globoko v očesne votline; vi-> deti je bilo celo, kot da bo poslednja iskrica življenja v 0. njej vsak hip ugasnila. Poleg Itega jo je ves čas mučil grozen strah. Ne samo, da se je bala teme — ustrašila se je vsake sence in vsakega človeka, pa
Novoletna žrtev
tudi če je šlo za njena gospodarja. Nervozno in plašno je hodila naokrog, kot miška, ki kuka iz svoje vame luknje v slepeč sončen dan. Večino dneva je presedela v kakšnem kotu in odsotno strmela predse. Spominjala je na leseno lutko. Že po šestih mesecih so njeni lasje pričeli siveti in spomin jo je skoraj popolnoma zapustil. Prišla je celo tako daleč, da je največkrat pozabila oprati riž.
»Kaj pa je s Xiang Linovo ženo? Le zakaj smo jo takrat sprejeli v službo?« je vedno pogosteje tarnala Četrta teta, včasih celo v navzočnosti Xiang Linove žene, kot da bi jo opominjala, naj se poboljša. Toda videtije bilo, daje Xiang Linova žena »brezupen primer«. Družina seje odločila, da jo bodo odpustili in jo poslali nazaj k tetki Wei. Ko sem bil zadnjič v Luzhenu, so o tem šele razpravljali, zato ne vem, alije Xiang Linova žena postala beračica takoj, ko jo je Četrti stric vrgel iz hiše, ali pa je bila nekaj časa pri tetki Wei.
Zbudilo me je pokanje petard. Videti je bilo bliske in
slišati sikanje ognjemeta. Grmenje in treskanje v bližini mi je povedalo, da družina Četrtega strica praznuje novo leto. Bilo je tik pred zoro in petarde so bile znak, da je čas za začetek žrtvovanja. V polsnu sem nejasno zaslišal, da so eksplozije petard postajale vse pogostejše, dokler ni bil zrak poln odmevov njihovega pokanja. Grmenje se je pomešalo s plesom snežink in zavilo ves trg v oblak prazničnega novoletnega vzdušja. Ta vrtinec hrupa in svečanosti me je potegnil s seboj in polastil se me je občutek blažene ugodnosti. Praznično vzdušje je povzročilo, da sem pozabil na vse dvome in duševne muke, ki so me bile mučile prejšnji večer. Čutil sem samo, da so duhovi sprejeli žrtve in vdihnili vase njihove opojne vonjave, tako, da so sedaj pijano in majavo plavali po nebu. V zahvalo so gotovo vsem prebivalcem Luzhena namenili leto, polno brezmejne sreče in veselja.
KONEC
DANVPARAClNU
Sprejem je bil enkraten. Razume se, bili smo veseli drug drugega, posebno mi brigadirji. Se kasno v noč smo v novem hotelu ob nežnih zvokih in petju lepe pevke pili in se veselili. Tu so me tudi pregovorili, da sem ostal še en dan. Jutro v Pa-račinu je bilo enkratno, kar preveč so skrbeli moji gostitelji zame, saj sem moral samo jesti in piti. S prijateljem Buckom sva se po zajtrku napotila v mesto. Obiskovala sva razne delovne organizacije, pa tudi na naše prijatelje na OK ZSM Para-čin nisva pozabila. Vsepovsod sem bil prisrčno sprejet, najbolj pa se mi je vtisnil v spomin obisk v steklarni Paračin. Popoldne smo skupaj z novinarjem Milence-jem obiskali naselje Avtocesta 82 v Paračinu. Tu sem naletel na brigadirje iz Trbovelj. seveda smo to srečanje dobro zalili s pivom, saj Trboveljčani slovijo po tem, da so skoraj enaki Pomur-cem (mislim v ptiju). Med pogovorom smo ugotovili, da smo bili pred leti skupaj na akciji, to pa je bil že zadosten razlog za še eno steklenico. Kaj hitro je minil čas, predviden za obisk, zato smo se poslovili in že smo bili v mestu. Po nekaj zalogajih, za več nisya imela časa, sva z Buckom krenila na »korzo«, to je sprehod po mestu. Res enkratno doživetje, ko se ceste za promet zaprejo, in je na njej vse staro in mlado. Deklet je kar mrgolelo. Bucko me je nenehno zbadal, češ zdaj imam priliko, da »neko uhvatim«, jaz pa sem le' ostal zvest Slovenkam. Večer smo končali tako, da smo dodobra napolnili mizo s steklenicami in se veselili v družbi lepih Paračink. Ura
seje bližala polnoči in moral sem spat. Naslednji dan, po kratkem slovesu, sem spet zajahal svojega sotrpina inže sva hitela neznanemu naproti.
Vročina je postajala čedalje hujša in moj nos je spet rdel. Bolj sem se trudil, da bi ga obvaroval pred opeklinami, bolj seje lupil. Toda zaradi tega se nisem kaj dosti vznemirjal, kilometri so ostajali za mano, to paje bilo važnejše. Tu in tam sem se
ustavil, popil kaj hladnega, to si res dobil vsepovsod, ne tako kot pri nas, in spet pridno vozil dalje. Okrog poldneva sem v bližini Kraljeva srečal brigadirje, ki so se vračali v naselje. Rad bi se jim pridružil, asem seodločil za nadaljevanje poti. Nekaj kilometrov pred Požego sem poiskal prenočišče. Bil sem kar prijetno utrujen, ne od kolesarjenja, temveč od nenehnega hrupa, vročine in avtomobilskih plinov. Ni manjkalo tudi'takih voznikov, zaradi katerih sem moral večkrat zaviti v jarek, če sem hotel ostati živ. Zjutraj sem že pozabil vse tegobe minulega dneva. V Sevojnu se mi je pripetila majhna nezgoda. Kot iz neba se je pred mano pojavil pešec in trčenje je bilo neizogibno. Jaz sem jo skupil z nekaj praskami in majhnim udar
cem po glavi, pešec pa se je kar precej trudil, da je stopil na noge.
Ophzil pasem, da je bil kar precej v »rožicah«. Tudi miličnik se je od nekod prikazal, se pozanimal, kako se je to zgodilo, pogledal pešca in rekel, da je to njihov stari znanec, saj ga večkrat pobirajo iz jarka.
Po dveh urah vožnje sem prispel v bližirto Titovega Užica. hfe bom našteval, po čem vse je to mesto znano. Srečal sem tudi brigadirje, ki so ob cesti kopali jarke. Kar debelo so me gledali, ko so zvedeli, od kod sem. Da bi j ih prepričal, da sem tudi jaz brigadir, sem si od neke brigadirke sposodil lopato. Za moje petminutno delo so me brigadirji nagradili z glasnim brigadirskim ZDRAVO. Pokazali so mi pot v naselje in po nekaj kilometrih sem že sedel za mizo v štabu akcije Kadinjača 82. Ne bom omenjal, kako podrobno sem moral opisati moje potovanje. Ko sem se odpočil, sem spet bil le popotnik. ki hiti v neznano.
Takoj za mestom sem se začel vzpenjati. Že prej sem na zemljevidu videl, da je ravn ine konec. Sicer pa me je zanimalo, kako bom premagoval vzpetine. Vozil sem se po prekrasni cesti, stisnjeni med velikimi skalami. Cesta pa se je nenehno vzpenjala. Začuda je bilo kar prijetno, vmes sem tudi pešačil in tako je čas mineval. Zopet sem srečal štoparja, ki se ga pred nekaj dnevi videl v Beogradu. Bil je z Irske. Pogovarjala sva se, vendar se nisva kaj dosti razumela. Proti večeru sem prispel v Višegrad. ki je znan po čudovitem mostu. Po počitku in pivu sem se napotil proti kraju, ki ga poznajo prav vsi — proti legendami Sutjeski-

ko so cvetele marelice
Zaradi tega dogodka se je Darko potihem jeziT name. Zaman seje trudil, da bi vzrok za disonanco med nama zvrnil na ta ples. Vedela sva oba, da je vzrok nesoglasja drugod, globlje v meni in da bova, kakor že tolikokrat, obračunala drugače, temeljito, globoko. Vedno je tako storil v svojem nesmiselnem trpljenju, a zdaj se je stvar obrnila. Obračunavam jaz. V ta obračun me je potisnila nezadržna sila. Utemeljen povod imam, da mislim najhujše. Peklo me je, trpela sem in se mučila. Preveč jasno je vse, preveč otipljivo. Nisem mogla dvomiti, da v resnici ni več povsem moj.
Pozno zvečer smo se vrnili v vas, v kateri je bil štab brigade. Dežurni edinice, ki je zavarovala vas, je raportira! komandantu, da se ni zgodilo nič posebnega. Da se je zgodilo marsikaj posebnega, sem vedela samo jaz.
Šli smo spat na senik, oblečeni, opasani in z orožjem ob sebi. Čutila sem, da spi na senu precej ljudi, ker so nekateri smrčali, drugi so seveda prisluhnili, ko smo prišli in si iskali ležišča. Darko je imel svojega. Prijel me je za roko in me peljal do njega.
Legla sva in čez čas me je otipa! po obrazu in me poljubil. Nisem se zganila. Predolgo sva živela skupaj, da ne bi poznala drug drugega, vsak najmanjši premik v radost ali bolečino. Zato se mi ni bilo treba pretvarjati. Niti mi ni bilo po tem dolgem dnevu do tega, da bi se pogovarjala. Jasnost je utrujala oba, posebno Darka. Brez besed sva si znala povedati, kaj misliva. Molče sva si objasnjevaia stvari, o katerih sva bila nasprotnih mnenj in sva brez uspeha prepričevala drug drugega.
Tako sem ležala vznak in strmela v temo. Tu in tam je zašu-melo pod kom seno. Najbrž kdo ne more zaspati, ali pa začenja z ljubezensko igro, ki jo ne more čisto prikriti. Tudi to sem doživela, preden sem odšla v Ljubljano. Med ofenzivo. Spomnila sem se. Sploh je seno močno dišalo, a duh mi ni bi! v teh okoliščinah nič prijeten. Misli so bile prepletene z mojimi težavami. Odveč mi je bilo, da sem tu, da sem doživela, kar sem doživela. Mislila sem na komisarko. Žgale so me njene lepe oči, njeni svetli, skrbno počesani lasje, kiso.se zlivali s titovko; žgala me je njena tesno prepasana postava.
,,Spet sva začela," mi je zašepetal. Očitajoče, težko, skoraj jezno.
Nisem mu odgovorila.
,, Kar prehitro, "je dejal čez čas.,, Če misliš, da imam kaj z njo, se motiš. " Mislil je na komisarko.,, Vihrava, živa je; pač taka je. Vedno. Z vsakim. A ne misli nič slabega."
Lahko bi mi govoril o njej ali o kateri drugi vso noč. In čim več bi govoril, manj bi mu verjela. Z njo preživeti večer kje na seniku, saj to sploh ni več nič posebnega. Kako bi mi naj reke!
drugače, kakor da punca ne misli nič 'slabega, saj je tu vse dovoljeno.
Kaj je v teh trenutkih z otrokom? Ves večer, vso noč je jokal, kakor da mi ne odpušča tega, da sem šla. Gledala sem na njegov položaj v trdni resničnosti, v kakršni se je znašel. Še Helene ni več.
Mogoče je imel Darko prav, ko me je danes gledal drugač-. no; da so moje oči, nos, moja ramena zdaj nekaj drugega. A da so moja čustva in moje misli postale drugačne, tega ni opazil. Kako je mogel pomisliti, da je prav, ker sem se rešila jaz, ko bi nama obema moralo biti prav, da se reši on, ki je ostal za žično ograjo. Darko je živel brez teh novih obveznosti, zato bi me stisni! k sebi kljub tako preživetemu dnevu, šel bi celo mimo mojih spoznanj, za katera je predobro vedel, da so me potisnila k tlom.
9.
Še preden nas je zajela nemška ofenziva, je prišel v štab brigade član CK Maček-Matija. Brž ko meje zagledal, se je zapiči! v to, kaj še počnem v edinici.
,, Ti boš šla pa z menoj," je dejal.
Kam, seveda nisem vedela. Saj mi je bilo vseeno. V tem hipu sem bila spet vpeta v kolesje, kar sem v Ljubljani pogrešala, ko sem mislila, da me nihče več ne potrebuje.
Iz edinice grem rada. Ne spadam vanjo. Vseeno mi je bilo, kam me odpelje Matija. Vedela sem, da bom prav na tistem mestu, kamor me bodo postavili, najbolj potrebna. V prejšnjih časih se mi je celo zdelo, da je še umirati laže, Če so te zasačili na mestu, kjer si bi!,potreben'. Spet bom kolešček v mehanizmu, ki se je na življenje in smrt uprl. Tam bom v korist, to je bistveno.
Matija me je odpeljal v neko vas pod Rogom, kjer je bil nastanjen del izvršnega odbora osvobodilne fronte. Kako velika sprememba, ko sem naenkrat imela opraviti s pisarniškim de-. lom. Res da je bilo vse improvizirano, a zaradi tega še bolj mikavno. Uredila sem pisarno po svojih zamislih. Vse je bilo pregledno, dopisi so romali v mape, zapisniki so bili na tekočem, arhiv urejen. Pač moj svet, v katerem sem se počutila doma. In še sem lahko sanjarila o malem Darku. Usodo sem včasih hotela kar prisiliti, da mu mora biti naklonjena, da se mu ne sme goditi slabo, da mora priti v dobre roke in mora ozdraviti.
Trdno sem se vživela v svoje delo in mislila sem, da bom tu vsaj do ofenzive. A nekega dne me Matija preseneti: vzel meje s seboj.
Vedela sem, da so me prestavili drugam. Spet sva šla na pot, a zdaj na Rog, v gozdove. Matija je znal biti včasih zelo oster, a za,svoje' ljudi je bil izredno topel. Približal se jim je in« njem so vedno našli ne samo zaveznika, več. Prijatelja. Znanje bil po tem in tudi jaz sem to občutila.
V Matijinem spremstvu sta bila takrat še dva fanta. Hodih smo, hodili. Uro za uro. Res da so dajali ti roški gozdovi občutek varnosti, a vendar so me istočasno navdajali s tesnobo. Stiskali so me in ne vem, zakaj se mi je zdelo, da me bodo prav ti gluhi gozdovi še bolj ločili od malega Darka.
Končno smo le prišli na cilj. Na bazo 20. Tu je bilo celotno vodstvo partizanskega gibanja.
Presenečena sem bila nad tem, kar sem zagledala. Cela vasica barak. Steze med barakami so bile, živo shojene, vijugaste, ker so se izogibale skal in mnogih vrtač,- Same skale in sploh čudno, da so lahko med njimi rasle smreke, mogočne smreke-Okolje je dišalo po pragozdu. Torej to je srce vsega, kar se dogaja v Ljubijani, v brigadah in kar prodira v zunanji svet.
Nastanili so me v cekajevski baraki, tesni, bolj mračni, ker je tičala v globači. Tu so delali in spali tudi drugi. Sploh je P°. barakah bivalo dosti ljudi. Stisnjeni smo bili in prisiljen1 spremljati prijetne in neprijetne navade drug drugega, kar je bho naporno, vznemirjajoče, neizbežno. Kljub prostranim gozdovom nam je življenje za vsakega odmerilo malo prostora.
V tej baraki sem prebila več ko eno leto. Spet pisarniško delo, a vendar drugačno, kot je bilo spodaj pod Rogom: sprejemanje in razdeljevanje pošte, ki je prihajala na bazo 20, Pre' pisovanje in včasih že kar dešifriranje majhnih pisemc z drobno pisavo, ki so prihajala s položajev in odborov iz vseh koncev Slovenije, in seveda prepisovanje pošte, ki je odhajala iz ba«e 20 po široko razpredeni mreži kurirskih TV postaj v vse kotičke naše dežele. Ob večerih pa me je pogosto klical Kidrič-'6' ter in mi diktiral svoje govore, poročila, proglase, napotila ?a vojaške edinice, koncepte brošur.	.-
V veliko uteho mi je bilo, ker sem tu našla več mater, k so tudi imele ilegalčke v Ljubljani in so v istih skrbeh in nemir v prikriti nestrpnosti pričakovale vesti od Ziherlove mami 1 Ljubljane.	
Sicer pa je bilo zame mnogo boljše, da nisem vedela, * ' se dogaja z malim Darkom. Ne vem, kako bi prenesla resnic o njegovem bivanju v Ljubljani po mojem odhodu. Kar sem P vojni zvedela o tem delu njegovega življenja, je bilo vse z davno za menoj in za njim. Kako laže je bilo obujanje SP0^, nov od razmer, v katerih se je tedaj znašel. To vrzel sta mi & ko zapolnili največ Štefka in Francka.	.»K
(Nadaljevanje prihodnji

VESTNIK, 9. SEPTEMBRA
STRAN 14
kronika
UPRAVE ZA NOTRANJE. ZADEVE V MURSKI SOBOTI  
I Nesreče z avti, traktorji
Z
domnevne vinjenosti, s katero je bil obremenjen Harl, je prišlo do prometne nesreče: Harl in Kostanjšek sta po naletu v osebni avto padla. Kostanjšek se je hudo poškodoval.
KROG: NESREČA V GOVEJEM HLEVU - Stefan Svetec, rojen 1915. leta,
g »ost voznika. Materialna škoda znašatn mn dinarjev.
I*hSš81Q.000 dinarjev.
Aleksander Horvat, rojen •915. leta, Mačkovci 8, Je vozil traktor, ne da bi Imel I vozniško dovoljenje. Pri hiši številka 2 je zavil na desno, wPeljal na stransko vaško cesto, ki je na nasipu nek-I"anJe železniške proge. Po 8 metrih vožnje je zaradi neizkušenosti zapeljal s osste In traktor se je prevr-™ v jarek. Horvat, ki Je pa-Ioel pod traktor, se je hudo
Poškodoval, saj Ima ’lomljena rebra. Lažje se je Poškodovala tudi 8-letna I*nukinja N. H., ki je sedela
P® blatniku In prav tako Podla s traktorja. Telesnih Poškodb pa ni dobila 3-letna - Z: C., ki jo je neprevidni 	med vožnjo držal
I JL^nih. Seveda je tudi
voŽ® OB SCAVN,C,:
IJ^JA PO LEVI - 1.
•“Ptembra ob 22. uri se Je a na regionalni cesti v
Vidma od Ščavnici |k°n»fna nesreča, v kateri * Polog telesnih poškodb še gmotno prikraj-oje za 16 tisočakov.
In-^otnlk osebnega avta ^"•lan Kšela, rojen 1958. le-n' *^Hnci 48, se Je peljal žlhlavi. V blagem des-"Om ovinku mu Je nasproti I Popeljal po |ew| #trani ceste /‘’nlk kolesa z motorjem “^anko Harl, rojen 1959. le-5/ doma v Sovjaku 111. Vo-L ' Je tudi sopotnika Zvonka jo«tanjška Iz Biserjan 4. zaradi vožnje po levi In
PO TRČENJU — Tak je osebni avto, ki se je 30. avgusta v Petišovcih zaletel v nasproti vozeče vozilo. Oba voznika — Ogrizek in Petrovič — sta bila mrtva na kraju nesreče.
Foto: Š. Abraham.
kmetovalec v Krogu številka 31, Je 2. septembra gnal skozi hlev teličko. V sredini hleva je nenadoma padel, z glavo udaril ob betonska tla In se hudo poškodoval. Žena in sorodnik sta mu takoj priskočila na pomoč, ga odnesla v stanovanje, nato pa so poskrbeli za prevoz v bolnico. Poškodba je huda.
V BELTINCIH: TRIKRAT SE JE PREVRNIL - V petek, 3. septembra, ob 16.40 se je zgodila v Beltincih prometna nesreča, v kateri se je voznik sicer le lažje poškodoval, pač pa je tem večja materialna škoda. Leta znaša 70 tisočakov na avtu in 3 tisoč na drogu reklamnega napisa.
PRI PRESTAVAH - Zelo huda prometna nesreča se Je zgodila 4. septembra ob 16. uri v Grabonošu. Franc Rožman star 62 let, doma v Grabonošu 11 je s traktorjem peljal kcruzo. Ko je peljal po hribu navzdol, Je hotel ročico prestaviti iz višje v nižjo prestavo. Ko pa je pritisnil sklopko, je vozilo začelo drseti vzvratno po hribu navzdol. Po 50 metrih take vožnje se Je prikolica obrnila počez, traktor pa se Je začel prevračati bočno. Voznika je vrglo na njivo in pri padcu na tla se je hudo poškodoval. Zlomil sl je namreč medenično kost In rebra.
V PETANJCIH: NESRE-
Pogrešanega našli
V prejšnji številki smo objavili, da je 22: junija 1982 odšel od doma Lovrenc Korošak, rojen 1914. leta, doma iz Jamne-številka 6. Na dan objave, torej 2. septembra, so delavci organov za notranje zadeve organizirali iskanje pogrešanega in ga naposled našli. Žal pa samo ostanke njegovega trupla, l/se kaže, da je naredil samomor, kajti ob njem so našli steklenico s škropivom za krompir. Obstaja upravičen sum, da je použil precej te nevarne tekočine. Zakaj je to storil, je skrivnost, ki jo je 68-letni mož odnesel s seboj v grob. Tudi obdukcija je potrdila, da na truplu ni znakov nasilja.
O samomorih v našem listu sicer ne pišemo, toda število teh je v Pomurju resnično zelo visoko — letos že 30. Dvakrat več jh poskusov samomorov. Otr tragedijah v prometu je samovoljna prekinitev življenja problem, ob katerem se ne kaže le zamisliti, ampak predvsem ukrepati.	(šs)
tovarna elektronike , elektromehanike , anten in kablov
ponovno razpisuje v skladu z Zakonom o usmerjenem izobra-evanju in Pravilnikom o štipendiranju za šolsko leto 1982/83
Kadrovsko štipendijo
19 ING- ELEKTROTEHNIKE
1 štipendija
P°GOJ| RAZPISA:
Kandidati naj pošljejo prijavo na obrazcu DZS 8,
K Prijavi je potrebno priložiti:	notrdilo
" overjen prepis ali fotokopijo spričevala
° opravljenih izpitih,	. cnrialnem položaju
" ustrezne podatke o materialnem m sociain
kandidata,
" Potrdilo o vpisu v šolo,	.. . „_x,ranosti kandi-
" mnenje 00 ZSMS o družbenopolitični anga
data.
Rok
Pr a Prijavo je 15 dni od dneva objave.
sPreierna kadrovska služba Gorenje-EIrad, Gornja Rad-9 na' Partizanska cesta 3.
Štefan Gjerek, rojen 1960. leta, doma v Lipi 74/a, se Je z neprimerno hitrostjo peljal iz Beltinec proti Murski Soboti. V bližini bencinske črpalke je zaradi prevelike hitrosti zapeljal s ceste v jarek, kjer se je vozilo trikrat prevrnilo in je nastala že omenjena gmotna škoda.
GRABONOŠ:	TEŽAVE
posredovali tole verzijo:  Voznik osebnega avta golf Dragoslav Petrovič iz  Varvarina, Srbija, sicer pa B nam bolj znan kot prodaja- I lec sadja na soboški tržnici, se Je 5. septembra ob 2.30 uri peljal s tremi sopotnl-  cami iz Murske Sobote proti I Radencem. V Petanjcih pri  hišni številki 23 Je zaradi neprimerne hitrosti,,sekal"  ovinek, kar je bilo toliko  bolj tvegano, ker Je bila go- | sta megla. V tem hipu pa mu Je nasproti pripeljal s — stoenko ' Emil Sočič Iz  Petanjec 47, nakar sta avta I čelno trčila. Petrovičev avto  Je naposled obstal obrnjen pravokotno na cesti,  Sočičevo vozilo pa se je B obrnilo na bok In obstalo v | jarku. Hudo so se poškodovali: oba voznika in Petrovi- _ čeva sopotnica Sabina B Šarkezi; Cecilija Šarkezi in B Marina Horvat, ki sta prav  tako bili v Petrovičevem B avtu, pa sta lažje ranjeni. | Vsi so Iskali zdravniško pomoč. Gmotna škoda na  avtomobiloma znaša 350 tl- B soč dinarjev.
SOTINA: NEPRIMERNA HITROST — 5. septembra se  Je zgodila prometna nesreča I na regionalni cesti v Sotini. | Pri gostilni Žbiil se Je nepravilno vključeval v promet _ Anton Buček, rojen 1922. I leta, stanujoč v Sotini 100. I Nanj je naletel avtomobilist  Štefan Kranjec, rojen 1961, Nuskova 53. Buček, ki Je se-  del na invalidskem vozičku, B se Je večkrat prevrnil In se | hudo poškodoval.
PUCONCI: MALOMAR- B NOST PRI RAVNANJU S B TRAKTORJEM - Jože Far- B telj, rojen 1957. leta, stanujoč v Tešanovclh 92, se Je 5.  septembra peljal s traktor-  Jem skozi Puconce. Na ® priključeni prikolici je peljal otavo, zgoraj pa Je sedela — Elizabeta Fartelj, rojena j 1959. leta, Puconci 42. V bli- E žlni puconske opekarne Je z  nogo nehote pritisnil na ročico hidravlike, ki dviga  prikolico, nakar se je ta se- B veda dvignila In tako Je z nje | zdrsela ne le otava, ampak tudi Farteljeva sopotnica, ki _ se Je ob padcu na tla hudo B poškodovala.
S. S.
Komisija za delovna razmerja pri osnovni šoli France
Prešeren Črenšovci
razpisuje
dela in naloge
UČITELJA
v podaljšanem bivanju za določen čas od 1. 9. 1982 do 31. 8. 1983.
Pogoji po zakonu o osnovni šoli.
Rok prijave je 8 dni po objavi.
Komisija za delovna razmerja TOZD Osnovne šole Vlaj Lajos Genterovci
RAZPISUJE
dela in naloge
učitelja razrednega pouka
v 2. razredu za določen čas od 1. 10. 1982 do pričetka II. polletja šol. leta 1982/83 (nadomeščanje v času porodniškega dopusta).
Razpisni pogoji: učitelj razrednega pouka in aktivno znanje slovenskega in madžarskega jezika.
Kandidati naj prošnje pošljejo v 15 dneh.
krvodajalci
MU RA MU RSKA SOBOTA — Marjan Zelko (10). Jože Činč (1). Barbara Vogrinec (1). Franc Kreft (6), Štefka Kuplen (9), Ida Serec (2), Helena Cer (1). Marija Kranjec (5). Angela Gorčan (8), Vika Tratnjek (4). Danica Kovačič (2), Šarika Železen (5), Vera Smej (3), Cvetka Malačič (3). Valerija Dani (5), Metka Žižek (4). Rozina Hari(l), Jasmina Hahn (1). Katica Kavaš (6). Anica Gostanj (10), Mira Zver (5), Marta Fartelj (6). Brigita Senčar (2), Viktorija Buzeti (6), Marija Lukač (7), Anica Tuš (5). Rozalija Nemec (9). Marija Tomec (1), Cecilija Drvarič (8), Anica Farič (5), Terezija Lovrenčec (8), Karolina Dravec (20), Marija Dogar (1). Bela Makari (14), Maijeta Amuga (9). Barbara Cigan (6). Štefka Kolarič (4), Marija Novak (12), Marija Prelec (10), Marija Puhar (14). Dragica Hameršak (2), Janez Madjar (6), Karel Gjerek (6), Bela Benkič (5). Štefan Bukvič (1), Zorica Bejek (1). Angela Slavic (4), Cvetka Sukič (1). Lizika Forjan (1 j, Stanislava Horvat (1).
KRVODAJALCI OD DRUGOD — Jože Cener (17), Podjetje Sobota M. Sobota; Dominiko Zver (3), Oto Baranja (12). Boris Škrjanec (49). Vladimir Jambor (6). Janez Miholič (30), Štefan Ritvper (4), vsi Panonija M. Sobota; Stanko Čerpnjak (18). Štefan Zelko (14), Drago Horvat (8). Martin Virag(8), Ana Režonja(13). vsi TMI M. Sobota; Irma Novak (5), TMP M. Sobota; Jolanka Cmar (11), Motovilci 75; Dejan Jevtič(1), Slobodan Bosiljkovič(1). Dejan Šeranovič(1), Fuad Rekič (1), Aleš Matko(2). Jožko Tominc(l), Liljana Lobnikar(2),_Majda Kolednik (1). Mihaela Vasle (1). Štefan Šafarič (2). Helena Cerplin (1), vsi z mladinske delovne akcije Goričko 82.
Prispevki z a kirurgijo
Potrošnik M. Sobota — sind. organizacija TO PR (namesto venca na grob pok. očetu od Lorbek Jolanke TO PR) — 1.000,— din; Društvo invalidov Gornja Radgona, Področni odbor Kapela (namesto venca na grob pok. Karvaš Ladislava, Radenci 39) (— 500,— din; OOS Vzgojno-varstveni zavod M. Sobota (namesto venca za pok. matere Casar Ludvika) — 800,— din; Družini Fujs in Šiftar, Št. Kuzmiča 38 (namesto venca pok. Dolgov Emi) — 500,— din; Podlesek Anka, Vrtna 8, (namesto venca pok. Dolgov Emi) — 500,— din; Srednješolski center M. Sobota — Kovin, del. (namesto venca na grob pok. očeta od sodelavca Horvat Adolfa) — 1.200,— din; Potrošnik M. Sobota, sind. organiz. TO IZ (namesto venca na grob pok. materi od Bencak Marjane) — 1.000,— din; Potrošnik M. Sobota, sind. organiz. TO IZ (namesto venca na grob pok. očetu Vogrin Hedvike) — 1.000,— din; Komite občinske konference ZKS M. Sobota — DO Gozdarstvo (namesto venca pok. Jožetu Balažiču) — 1.000,— din; Društvo invalidov M. Sobota (namesto venca pok. člana Lovrenčič Matije, Bogojina) — 200,—; Društvo invalidov M. Sobota (namesto venca pok. člana Novak Jožeta, Bratonci 165 in Sočič Katarine, M. Sobota Staneta Rozmana 3) — 400,— din; Društvo invalidov M. Sobota (namesto venca pok. članov Cahuk Marije, Križevci 131 in Simon Anice, Gradišče 47) — 400,— din; OOZS Delovna skupnost PZC M. Sobota (namesto venca za pok. soprogo sodelavca Simon Jožeta) — 500,— din; OOZS PZC Del. skupnost M. Sobota (namesto venca za pok. očeta sodelavke Sambt Jolanke) — 500,— din; OO sindikata L Osnovne šole M. Sobota (namesto venca za pok. mamo Fras Marije) — 1.000,— din; OOZS PZC Delovna skupnost M. Sobota (namesto venca za pok. brata sodelavke Horvat Dragice) — 500,— din; OOZS Avtoradgona G. Radgona (namesto venca ob smrti za Pavlinjek Karela) — 1.000,— dih; OOZS Avtoradgona G. Radgona (namesto venca ob smrti za Vinčec Ignaca) — 1.000,— din; OOZS Avtoradgona G. Radgona (namesto venca ob smrti za Hajdinjak Marjana) — 1.000,— din; Kološa Jože, Bogojina 159 b (namesto venca na grob pok. Gyorek Leopolda, Bogojina) — 500,— din; štivan Irena, Gederovci 12 (namesto venca na grob pok. Šparaš Gizele, Zenkovci) — 1.500,— din; Družina Štivan Ernesta, M. Sobota, Štefa Kovača (namesto venca na grob pok. Šparaš Gizele, Zenkovci)— 1.000,— din; Zrinski Marija, M. Sobota, Cankarjeva ul. 95 (namesto venca na grob pok. Dolgov Eme M. Sobota) — 700,— din; OQ ZSS Pomurski tisk TOZD Kartonaža namesto venca na grob Štefana Bulka — 1.000,— din.
Darovalcem se zahvaljujemo!
Prispevek nakazujte na račun: 51900-763-30297
XVI. ZLATARSKA
RAZSTAVA V CELJU
Tudi v letošnjem letu so Zlatarne Celje od 17. 9. do 26. 9. 1982 organizator zlatarske razstave z mednarodno udeležbo. Postavili smo nov koncept zlatarske razstave, ki ni samo prikaz ponudbe in povpraševanja ter predstavitev novih proizvodov, temveč vzpodbuda kreativnosti novega zlatarja-oblikovalca in vzpodbuda kupcu na današnji stopnji družbenega razvoja ter vzpodbuda prodajalcu kot posredniku za pridobitev strokovnih znanj.
Na razstavi sodelujejo vsi jugoslovanski proizvajalci nakita ter več kot 50 oblikovalcev iz Jugoslavije, Amerike, Švice, Francije in Japonske.
Nakit je umetnost, nakit je lepota, nakit je ljubezen in spoštovanje.
Vabljeni!
KOMISIJA ZA DELOVNA RAŽMERJA DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ZA PTT PROMET MURSKA SOBOTA, p.o.
OBJAVLJA
PROSTA DELA IN NALOGE
1.	IZDELOVANJE NAJZAHTEVNEJŠIH ANALIZ IN PLANSKIH DOKUMENTOV—1 izvajalca
Pogoji: — II. stopnja ekonomske fakultete in 2—3 leta delovnih izkušenj ali
— I. stopnja ekonomske fakultete in dvakratna maksimalna doba zahtevanih delovnih izkušenj
— Poskusno delo traja 90 dni.
2.	DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK (pri pošti Murska Sobota) 3 izvajalce
Pogoji: Poklicna šola za poštnega manipulanta ali — popolna ali nepopolna osnovna šola (z naknadnim opravljanjem strokovnega izpita) .
— Poskusno delo 60 dni.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za delovna razmerja 15 dni po objavi.
O izidu bodo kandidati pismeno obveščeni v 8. dneh po izbiri.
SEPTEMBRA 1982
STRAN 15
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona razpisuje na podlagi pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti, združenih v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gornja Radgona, in v skladu z določili zakona o stanovanjskem gospodarstvu in družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva SR Slovenije ter po sklepu zbora uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona z dne 31/8-1982 naslednji	*	—
I. NATEČAJ
ZA DODELITEV KREDITOV IZ SREDSTEV VZAJEMNOSTI
I.	NAMEN KREDITIRANJA
Krediti, dodeljeni po tem natečaju, se lahko uporabljajo za:
— gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti in — nakup stanovanj v etažni lastnini.
II.	UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV KREDITA SO:
—	delavci, ki združujejo delo v organizacijah združenega dela oz. delovnih skupnostih, ki združujejo sredstva vzajemnosti v samoupravni stanovanjski skupnosti;
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, če združujejo sredstva vzajemnosti v samoupravni stanovanjski skupnosti in '
—	upokojenci in invalidi.
III.	NATEČAJNA VSOTA ZNAŠA 5,035.000,00 DINARJEV
IV.	NATEČAJNI POGOJI
Delavci in drugi upravičenci imajo pravico do kredita za gradnjo, nakup in prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oziroma neprimerno stanovanje ali niso sami ali njihbvi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljivega vikenda, katerega površina presega 50 kv. metrov;
—	da pred razpisom natečaja namensko varčujejo za stanovanjsko graditev pri banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjski kredit in zagotovili lastno udeležbo;
—	da imajo zgrajeno stanovanjsko hišo do III. gradbene faze, v kolikor gre za novogradnjo, razen v primeru gradnje montažne stanovanjske hiše, kjer morajo imeti sklenjeno veljavno pogodbo o nakupu montažne-hiše;
—	da imajo sklenjeno kupno oz. predkupno pogodbo, v kolikor gre za nakup stanovanja;
—	da imajo veljavno gradbeno dovoljenje oziroma potrdilo o priglasitvi gradnje, če prenavljajo stanovanje oziroma stanovanjsko hišo.
Prav tako lahko dobijo kredit tudi prosilci-:
—	ki bodo s preselitvijo v novozgrajeno stanovanjsko hišo sprostili v roku 2 let po prejemu kredita družbeno stanovanje, o čemer sklenejo s samoupravno stanovanjsko skupnostjo ustrezno pogodbo.
Če delavec oz. drugi upravičenec ne izprazni stanovanja v roku, ki je določen v pogodbi, dospe kredit po izteku roka za izpraznitev stanovanja takoj v celoti v plačilo.
Skupna vsota kreditov, kijih lahko dobi delavec oz. drugi upravičenec, za nakup ali gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše izsredstev vzajemnosti združenih v samoupravni stanovanjski skupnosti, znaša največ 20 % od predračunske ali kupoprodajne cene standardnega stanovanja oziroma vrednosti prenove, ob upoštevanju določb 8. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti, oziroma 30 %za nakup stanovanja v etažni lastnini. Pri tem se upoštevajo že prejeti krediti po prejšnjih natečajih, ki se revalorizirajo na osnovi vsakoletne cene m2 individualne stanovanjske gradnje v občini Gornja Radgona.
Skupna vsota vseh kreditov, kijih lahko dobi delavec, ne sme presegati:
—	pri nakupu etažnega ali zadružnega stanovanja 80 %,
—	pri zadružni gradnji zasebnih stanovanj 75 %,
—	pri gradnji zasebne stanovanjske hiše 60 %.
—	pri prenovi stanovanj ter stanovanjskih hiš po pogodbi oz. predračunu 60 % vrednosti stanovanja ali stanovanjske hiše.
Kredit za nakup, gradnjo in prenovo stanovanja ter stanovanjske hiše v zasebni lasti se daje delavcem in ostalim upravičencem največ za dobo 14 let.
Obrestna mera za kredit je 4 % in se pp 10. letih odplačevanja poveča za 2 %.
Višina lastne udeležbe in znesek kredita, ki pripada delavcem oziroma drugemu upravičencu glede na višino dohodka na družinskega člana v preteklem letu bosta izračunana po naslednji tabeli:
če znaša popr. mes. dohodek v primerjavi s	znaša lastna ude-	znaša lastna ude-	potem pripada delavcu kredit v % od	potem pripada delavcu kredit za 
popr. mesečn. osebnim	ležba v % od cene	ležba v % od cene	cene stanovanja sta-	nakup etažnega
dohodkom v gospod, v	standardnega sta-	stanov, za etažne	nov. hiše oz. prenove	stanovanja največ 1
SRS v pret letu %	novanja %	lastnike %	največ do %	do %
do 50	30	20	20	30
nad 50 do 75	35	25	15	25	l
nad 75 do 100	40	30	10	15
nad 100	50	35	5	10
Poprečni mesečni osebni dohodek v		gospodarstvu v	SRS v letu 1981 znaša 11.153,00	
din.	
Prednost pri dodelitvi kredita imajo prosilci, ki:
— imajo nižji poprečni osebni dohodek na člana družine,	
— zidajo oziroma prenavljajo stanovanjsko hišo oziroma stanovanje, ob upoštevanju standarda, ki znaša pri stanovanju in stanovanjski hiši največ 90 m2,
— imajo večje število družinskih članov in
— imajo stanovanjsko hišo, zgrajeno do višje gradbene faze.
V.	DOKUMENTACIJA	
Prosilec mora k izpolnjenemu obrazcu prošnje za dodelitev kredita priložiti naslednjo I dokumentacijo:
X— potrdilo o višini osebnega dohodka oz. pokojnine	—
— kupno oz. predkupno pogodbo, v kolikor gre za nakup stanovanja ali stanovanjske I hiše,
— predračun o ceni del, v kolikor gre za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše,
—veljavno gradbeno dovoljenje oz. druga dokazila, iz katerih bo razvidna upraviče-  nostdo kredita,
— izjavo o pridobljenih kreditih po prejšnjih natečajih in
— druge ustrezne dokumente, kijih zahteva banka.
VI.	OSTALE DOLOČBE:
Obrazci za vloge za kredit se dobijo pri Poslovni enoti Ljubljanske banke. Gor. Rad- | gona, ki bo do 24/9-1982 zbirala vloge za ta natečaj in kjer bodo prosilci dobili tudi vse potrebne informacije.
Vloge prispele po tem datumu, nepopolne oz. neustrezne vloge, ne bodo obravnava- I ne.	I
Banka ima pravico, da resničnost predloženih podatkov oziroma dokumentov preveri. Prosilci, katerih bo odobren kredit, sklenejo pri PE Ljubljanske banke, Gornja Radgona, I kreditno pogodbo.
Pri razlagi vsebine razpisa se uporabljajo določila pravilnika o pogojih in merilih za  pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona, splošni akti Ljubljanske banke in drugi ustrezni predpisi s področja I stanovanjskega gospodarstva.
O rezultatih natečaja bodo prosilci kredita obveščeni v roku 60 dni od dneva poteka roka za sprejem vlog.	SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST I
OBČINE GORNJA RADGONA J
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona razpisuje na podlagi pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, ki delajo pn zasebnih obrtnikih in drugih upravičencev in v skladu z določili zakona o stanovanjskem gospodarstvu in družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za zagotavljanje m usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji ter po sklepu zbora uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona z dne 31/84982 naslednji'
I. NATEČAJ
ZA DODELITEV KREDITOV IZ SREDSTEV, NAMENJENIH ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ DELAVCEV, KI DELAJO PRI ZASEBNIH OBRTNIKIH IN DRUGIH UPRAVIČENCEV	/
L NAMEN KREDITIRANJA
Krediti, dodeljeni po tem natečaju, se lahko uporabljajo za:
— gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti in — nakup stanovanj v etažni lastnini.
II.	UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV KREDITA
Upravičenci za pridobitev kreditov iz namenskih sredstev so:
— samostojni obrtniki, pri njih zaposleni delavci in delovni ljudje, ki kot poklic ' opravljajo umetniško dejavnost, če združujejo v samoupravni stanovanjski skupnosti sredstva za kreditiranje nakupa, gradnje in prenove stanovanj v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana za obdobje 1981—1985.
III.	NATEČAJNA VSOTA ZNAŠA 1,400.000,00 DIN
IV.	NATEČAJNI POGOJI
Natečajni pogoji So enaki, kakor pri I. natečaju o dodelitvi kreditov iz sredstev vzajemnosti
V.	DOKUMENTACIJA
Upravičenci morajo k izpolnjenemu obrazcu prošnje za dodelitev kredita priložiti dokumentacijo, kakor je določeno v L natečaju za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti.
VI.	OSTALE DOLOČBE
Ostale določbe so enake, kakor pri L natečaju o dodelitvi kreditov iz sredstev vzajemnosti s tem, da se pri razlagi natečaja upoštevajo določila pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, ki delajo pri zasebnih obrtnikih in drugih upravičencev.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona razpisuje na podlagi sklepa o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev solidarnosti borcem NOV in kmetom borcem NOV, združenih v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gornja Radgona, in v skladu z določili zakona o stanovanjskem gospodarstvu in družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji ter po sklepu zbora uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona z dne 31/8-1982 naslednji
II. NATEČAJ
ZA DODELITEV KREDITOV IZ SREDSTEV SOLIDARNOSTI BORCEM NOV IN KMETOM BORCEM NOV
I.	NAMEN KREDITIRANJA
Krediti, dodeljeni po tem natečaju, se lahko uporabljajo za:
— gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti in za — nakup stanovanj v etažni lastnini.
II.	UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV KREDITA SO:
—	borci NOV in kmetje borci NOV;
—	vdove in vdovci padlih ali po vojni umrlih udeležencev NOV ter za pridobitno delo nesposobni otroci padlih ali po vojni umrlih borcev NOV.
III.	NATEČAJNA VSOTA ZNAŠA 13004)00,00 DIN
IV.	NATEČAJNI POGOJI
Razen natečajnih pogojev, kijih vsebuje I. natečaj za dodelitev kreditov iz sredstev vzajemnosti, se pri dodeljevanju kreditov iz sredstev solidarnosti borcem NOV in kmetom borcem NOV ter ostalim upravičencem po tem natečaju upošteva tudi aktivno m organizirano delo v NOV, in sicer pripada udeležencem NOV s priznano dvojpo dobo za čas sodelovanja v NOV:
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE GORNJA RADGONA
objavlja na podlagi sklepa skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja R31^ gona
JAVNO LICITACIJO
ZA PRODAJO:
1.	stanovanjske hiše s stavbnim zemljiščem v Stogovcih št. 12
2.	stanovanjske hiše s stavbnim zemljiščem v Apačah št. 42
3.	stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem in stavbnim zemljiščem v Vidmu ob Ščavnici št. 16
4.	stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem in stavbnim zemljiščem v Lutvercih št. 62
Izklicna^ 706.208,60 d 202.964,9° d'
269.190,8° d'n
447.331,2° d'n
pad' Licitacija bo v petek, 24/9-1982 v prostorih sejne sobe Obrtne zadruge 14. oktober v Gor.
goni, Trg svobode 10, ob 15. uri.	✓
Stanovanjske hiše so naseljene in imajo predkupno pravico stanovalci.	g
Interesenti morajo pred pričetkom licitacije vplačati varščino pri licitacijski komisiji v višin' izklicne cene.
Ob sklenitvi kupne pogodbe mora kupec razen kupnine plačati še prometni davek in prenosa lastništva. Kupec stanovanjske hiše pod zap. št. 3 je dolžan razen kupnine in 0 povrniti vložena sredstva stanovalca v višini 82.500,00 din. Za vse nepremičnine, ki so P' jp v te licitacije, mora kupec v roku 30 dni po opravljeni licitaciji skleniti kupno' pogodb v 45 dneh po licitaciji vplačati celotni izlicitirani znesek. Če kupec ne sklene kupne P°9 določenem roku se smatra, da odstopa od nakupa in mu vplačana varščina zgpade.
Vsem, ki na licitaciji ne bodo uspeli, se varščina vrne.
Vse informacije v zvezi z licitacijo lahko dobite po telefonu št. (069) 74-334, int. 7.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKOPJA OBČINE GORNJA RA^^,
STRAN 16
-----------—----
VESTNIK, 9. SEPTEM£^>-^
VSEBINA 8. številke DELEGATSKEGA VESTNIKA
-Skupščina bo zasedala 23. septembra 1982
-	Gospodarska gibanja v prvem polletju
-	Razporejanje dohodka v prvem polletju
-	Kako smo in kako bomo delili sredstva manj
razvitim KS
Predsednica in predsednika zborov občinske skupščine sklicujejo
seje zborov. Seje bodo 23. septembra 1982 ob 8. uri, v veliki sejni dvorani Skupščine občine Murska Sobota.
Predsednika Zbora združenega dela in Zbora, krajevnih skupnosti predlagata naslednji začasni .
dnevni red:
1.	izvolitev verifikacijskih komisij,
2,	poročila verifikacijskih komisij,
3.	potrditev zapisa 4. sej, zborov z dne 26.7.1982,
4.	osnutek sprememb in dopolnitev Družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985,
5.	gospodarska gibanja v I. polletju in uresničevanje resolucije občine Murska Sobota v letu 1982,
6.	informacija o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v I. polletju 1982 v občini Murska Sobota, ‘
7.	informacija o planu jesenske setve,
8.	poročilo o škodi po toči dne 7.8.1982,
9.	poročilo o uporabi sredstev za financiranje razvojnih programov manj razvitih krajevnih skupnosti za leto 1981 in predlog razdelitve sredstev za leto 1982,
10.	periodični delovni načrt zborov občinske skupščine za IV. trimesečje 1982,
11.	predlog odloka o davku na promet nepremičnin v občini Murska Sobota,
12.	predlog odloka o spremembah jn dopolnitvah odloka o
sprejemanju zazidalnih načrtov za posamezna območja v mestu Murska Sobota,
13.	predlog odloka o sprejemanju zazidalnih načrtov za posamezna območja v naselju Bakovci,
14.	osnutek odloka o novelaciji zazidalnega načrta Beltin-ci-zahod,
. 15, razrešitve in imenovanja,
16.	delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja,
17.	predlogi, sklepi, mnenja in obvestila.
Predsednica Družbenopolitičnega zbora predlaga naslednji začasni
dnevni red:
—	poročilo o prisotnosti delegatov.
—	obravnava vprašanj, ki jih bosta ostala dva zbora obravnavala pod točkami 3., 4., 5., 6., 10.. 15., 16. in 17.
Gradivo za obravnavo 3., 7., 8., 10., 11., 12., 13., 14. in 15. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij.
Gradivo za obravnavo 4. točke dnevnega reda je objavljeno v Poročevalcu, ž dne 2. avgusta 1982, stališča Izvršnega sveta občinske skupščine bodo posredovana vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij ter delegatom Družbenopolitičnega zbora.
Gradivo za obravnavo 5., 6. in 9. točke dnevnega reda je objavljeno v današnji številki Delegatskega vestnika.
Gospodarska gibanja v prvem polletju in uresničevanje resolucije občine Murska Sobota v letu 1982
— Osnovne značilnosti gospodarskih gibanj v občini v prvem polletju 1982
Gospodarstvo občine Murska Sobota je v prvem polletju	dohodek 31 %, sredstva za osebne dohodke 31 %, akumulacijo
1982 v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo celotni '	27 % in amortizacijo po minimalnih stopnjah 84 %.
prihodek za 41 %, porabljena sredstva 43 %, dohodek 35 %, čisti	.
1 - DELEGATSKI VESTNIK
-V vrednostnih kazalcih so bili doseženi naslednji rezultati:
— v 000 din
I. polletje
	1981	1982	Indeks
Celotni prihodek	9,744.078	13,759.816	141
Porabljena sredstva	7,708.509	11,018.382	143
Amortiz. po min. stop	166.608	306.490	184
Dohodek	2,035.569	2,743.433	135
Čisti dohodek	1,436.176	1,881.983	131
Sredstva za OD	1,002.657	1,313.910	131
Sredstva za pos.ski. in raz. mat. osn. dela	332.981	443.052	133
Akumulacija	443.313	564.824	127
Zaloge	2,740.203	4,054.072	148
ČOD na zaposlenega	9.131	11.512	128
Izgube	42.483	52.305	123
Izvoz	549.449	703.295	128
Uvoz	278.938	315.200	113
Nadpovprečna so bila gibanja celotnega prihodka in dohodka v industriji, kmetijstvu, gozdarstvu, trgovini in obrti, precej pod povprečjem pa so bili ti pokazatelji v komunali, gradbeništvu, vodnem gospodarstvu ter prometu in zvezah.
Organizacije združenega dela so izvozile blago in storitve v vrednosti 703.295.000 din od tega 88,3 % na konvertibilno tržišče. Več kot polovica izvoza odpade na DO MURA, večji izvozniki pa so še Mesna industrija, Panonija, ABC DO Zunanja trgovina, Moravske toplice, Beltinka iz Beltinec, Gradbeništvo Pomurje, Agromerkur, Pletilstvo Prosenjakovci, ZGEP TOZD Tiskarna in KZ Panonka.	
Uvoz blaga je znaša! v prvih 6 mesecih 315.200.000 din in seje glede na enako obdobje lani povečal za 13 %.
Pri razporeditvi dohodka ugotavljamo, da seje v strukturi nekoliko zmanjšal delež obveznosti za skupno porabo, povečal pa se je del za delovne skupnosti in za obresti za kredite. Zaradi zmanjšanja udeležbe čistih osebnih dohodkov in skupne porabe delavcev v celotnem dohodku so v strukturi porasla sredstva za reprodukcijo, ki so v prvem polletju znašala 871.313.000 din ali za 43 % več kot v enakem obdobju lani. V tem je najbolj porasla amortizacija po predpisani minimalni stopnji in sicer za 84 %, medtem ko seje amortizacija nad to stopnjo zmanjšala
Z izgubo je v prvem polletju poslovalo 5 organizacij združenega dela. Od celotne izgube odpade 40.365.000 na Mesno industrijo kjer se je povečala za 4 %, 10.526.000 din na DES TOZD Elektro M. Sobota in 1.414.000 din na Konstruktor TOZD Opekarna Puconci. Vzroki izgub so: v Mesni industriji isti kot so bili ugotovljeni v 1. trimesečju leta; v DES Elektro izpad v realizaciji letnega plana elektroenergetske bilance in plačilo obresti za kredite, ki so prej bremenile SOZD ter v Opekarni Puconci daljši remont krožne peči, visoki materialni stroški, pomanjkanje goriva, problemi s slabo kvaliteto gline in transportnih poti idr.	-
Se vedno je prisotno precejšnje naraščanje zalog. V celotnih zalogah so najbolj porasle zaloge gotovih proizvodov 82 %, zaloge nedokončane proizvodnje za 75 % in blaga za 31 %.
Poleg zalog, ki predstavljajo največji delež v obratnih sredstvih (63,6 %) odpade velik del (28 %) tudi na terjatve od kupcev, ki so v prvem polletju leta višje za 42 %.
Struktura virov poslovnih sredstev je nekoliko ugodnejša kot v I. polletju lani. Izredno hitro (za 88 %) so porasla združena sredstva, ki pa v skupnih sredstvih predstavljajo le 2,8 %. Ob-d° dobaviteljev so višje za 51 % vendar je njihova višina za 32 /o manjša od višine terjatev od kupcev.
Na kredite odpade 36,44 % vseh virov poslovnih sredstev Močneje so porasli sanacijski krediti za 104 % in kratkoročni krediti za obratna sredstva za 36 %:
Iz prikazanih gibanj izhaja, da so bila v prvem polletju dosežena v gospodarstvu občine dokaj ugodna in načrtovana gibanja. Gospodarska gibanja v občini so v primerjavi s povprečnim gibanjem v SR Sloveniji višja za okoli 50 % .in v primerjavi s povprečnim gibanjem v pomurski regiji za okoli 3 j /o.
Še vedno je prisotno hitrejše naraščanje porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka, vendar nekoliko manjše kot v prvem tromesečju oz. v lanskem letu. Zaskrbljujoča in negativna gibanja se kažejo v prisotnosti izgub, velikem obsegu zalog, motnjah v preskrbi na tržišču predvsem z reprodukcijskim materialom, upadanje investicijske aktivnosti ter visoka rast cen in življenjskih stroškov.
Za investicije v občini je bilo izplačano 708.933.000 din, kar je za 24 % več kot v lanskem I. polletju, od tega za gospodarske naložbe 619.959.000 din ali za 27 % in za negospodarske 88.974.000 din oz. za 8 % več sredstev.
Večje investicije v teku so gradnja hotela v Moravcih, izgradnja gradbenega industrijskega obrata v Lipovcih, ureditev tehnologije v Muri, gradnja kirurškega bloka v Rakičanu in dograditev osnovne šole v Puconcih.
Na področju izgradnje gospodarske infrastrukture so bila realizirana oziroma so v teku dela pri asfaltni ureditvi makadamske ceste v Pertoči, rekonstrukciji cestnih povezav Čepin-ci-Šalovci in Čepinci-Neradnovci, gradnji severnega kanalskega kolektorja, gradnja vodovoda do STTC in do hotela v Moravcih ter pripravi zemljišč za blokovsko stanovanjsko gradnjo v M. Soboti in individualno gradnjo v Krogu. Delovna organizacija za PTT promet je investirala V novo končno avtomatsko telefonsko centralo v Beltincih in razširitev KATC v Moravcih.
Organizacije združenega dela in skupnosti s področja negospodarstva so v I. polletju povečale celotni prihodek za 32 %, porabljenasredstvaza39 %,dohodek27 %, čisti dohodek 24'% in sredstva za osebne dohodke za 25 %.
Z izgubo So polletje zaključile Osnovna šola Gornji Petrovci v višini 247.000 din, Pomurski zdravstveni center TOZD Splošna bolnica 1.524.000 din in Dom oskrbovancev Rakičan v višini 84.000 din. Vzroki nastalih izgub so v glavnem visoki materialni stroški.
Po podatkih statistike je bilo v obdobju januar-junij 1982 v občini povprečno zaposleno skupaj 17.824 delavcev, od tega 14.687 v gospodarstvu in 3.137 v negospodarstvu. Glede na enako obdobje lanskega leta seje zaposlenost povečala za 2,5 %, v primerjavi s stanjem v decembru pa za 1,6 % (v gospodarstvu za 1,7 % negospodarstvu zasl,4 %).
—Skupna poraba
Prihodki
Celotni prihodki vseh samoupravnih interesnih skupnosti družbenih'dejavnosti so porasli za 29 % in sicer za dejavnost 29 %, za vzajemnost 19 % in za investicije 36 %.
Gibanje prihodkov po posameznih interesnih skupnosti je riaslednje:
I—Vit 9811—V11902-
1. Skupnost otr. varstva	73.473	92.674	126
— dejavnost od tega:	70.800	88.796	125
— za osnov, dejavnost	18.458	26.779	145
— za denarne pomoči	21.278	25.327	119
— iz solidarnosti za:	3.923	5.712	145
— osnovne dejavnosti	128	199	155
— za denarne pomoči	3.795	5.513	145
— iz ostalih virov	27.141	30.978	114
— investicije (po pris.			
stopinji 0,21 »/oj	2.673	3.878	145
2. Izobraževalna skupnost	101.579	131.802	130
— dejavnost od tega:	94.945	123.130	129
— za osnovno dejavnost	67.426	90.347	133
— iz solidarnosti	19.327	22.134	114
— iz ostalih virov	8.192	10.649	129
— vzajemnost	1.138	1.283	112
— investicije (po pri.			
stop. 0,40 %)	5.496	7.389	134
3. Kulturna skupnost	9.566	7.817	81
— dejavnost od tega:	8.725	7.817	89
— za osnovno dejavnost	4.858	6.837	140
— iz ostalih virov	3267	980	25
— vzajemnost	841	—	—
A
DELEGATSKI VESTNIK - 3
4. Telesnokultuma skupnost	5.009	6.477	129
— dejavnost od tega:	4.928	6.477	131
— za osnovno dejavnost	4.306	5.732	133
— iz ostalih virov	622	745	119
— vzajemnost	„ 81		—.
5. Skupnost social, skrbstva	22.522	27.845	123
— dejavnost od tega:	22.276 ’	27.542	123
— za osnovno dejavnost	14.975	20.383	136
— iz solidarnosti	3.151	3.299	104
— iz ostalih virov	4.150	3860	93
— vzajemnost	246	303	123
6. Zdravstvena skupnost	192.194	256.555	133
— dejavnost od tega:	181.813	241.782	133
— za osnovno dejavnost	139.170	181.849	131
— iz solidarnosti	17.964	25.601	142
— iz ostalih virov	24.679	34.332	139
— vzajemnost — skupna poraba	2.422	4.079	168
— investicije (po pr. st o,60 %)	7.959	10.694	134
7. Skupnost za zaposlovanje	5.393	6.725	125
— dejavnost od tega:	5.072	6.368	125
— za osnovno dejavnost	3.091	4.180	135
— iz solidarnosti	1.111	806	72
— iz ostalih virov	870	1.382	159
— vzajemnost	321	357	111
SKUPAJ PRIHODKI:	409.736	529.895	129
— dejavnost od tega:	388.559	501.912	129
— za osnovno dejavnost	252:284	336.107	133
— za denarne pomoči	21.278	25.327	119
— iz solidarnosti za:	45.476	57.552	126
— osnovna dejavnost	41.681	52.039	125
— denarne pomoči	3.795	5.513	145
— iz ostalih virov	69.521	82.926	119
— vzajemnost	5.049	6.022	119
— investic. (po p ris. st. 1,21 %)	16.128	21.961	136
Odhodki			
Celotni odhodki samoupravnih interesnih skupnosti v občini so porasli za 24 %, v okviru teh za dejavnost 24 %, vzajemnost 23 % in investicije 73 %./
Obseg in gibanje odhodkov po posameznih interesnih skupnostih je bilo naslednje:
— v 000 din
I—VI19B1 l-V11982 Ind.
1. Skupnost otr. varstva — dejavnost od tega za:	60.307 60.307	77.180 77.180	127 127
— osnovno dejavoost	23.456	30850	131
— denarne pomoči (otr. dod.			
in krneč, otr. dodatek)	36.851	46.330	125
2. Izobraževalna skupnost	100.932 ‘	131.799	130
— dejavnost	94.177	117.708	125
— vzajemnost	1.138	1.283	113
— investicije	5.617	12.808	228
3. Kulturna skupnost	7822	7.653	104
— dejavnost	/	6.481	7.653	118
— vzajemnost	841	.—	—
— investicije	—	—	—
4. Telesnokultuma skupnost	4.230	5.662	134
— dejavnost	4.149	5.662	129
— vzajemnost	81	—	—-
5. Skupnost social, skrbstva	17.737	20.371	115
— dejavnost	17.491	20.068	115
— vzajemnost	246	303	123
6. Zdravstvena skupnost	218.321	264.914	121
— dejavnost	207.940	250.141	120
— vzajemnost	2.422	4.079	168
— investicije	7.959	10.694	134
7. Skupnost za zaposlovanje	4.578	5812	127
— dejavnost	4.257	5.456	128
— vzajemnost	321	356	111
SKUPAJ ODHODKI	413.427	513.391	124
— dejavnost	394.802	483868	123
— vzajemnost	5.049	6.021	119
— investicije	«	13.576	23.502	173
V občinski zdravstveni skupnosti so ob polletju			nastali
nekriti odhodki v višini 8.359.000 din.			
—Poraba v SIS materialne proizvodnje
Prihodki
Celotni prihodki vseh samoupravnih interesnih skupnosti
gospodarstva v občini so v I. polletju znašali 258,583.000 din, , kar je za 14 % manj kot v enakem obdobju lani. V cestno-komu-nalni skupnosti je bil priliv sredstev za več kot polovico manjši od prihodkov lani.
Obseg in gibanje prihodkov po posameznih SIS je naslednji:
— v 000 din
I-V11981 I—V11982 Indeks
SIS — Cestno kom. dej.	129.622	62.159	48
Območna vodna skupnost	45.562	85.450	187
Samoupravna stan, skupnost	118.800	102.205	86
Območna SIS za PTT	2.644	3.165	120
Skup, za varstvo pred požarom	4.320	5.604	130
SKUPAJ	300.948	258.583	86
Odhodki
Samoupravne interesne skupnosti so imele odhodke v višini 208.108.000 din oz. za 26 % manj kot v I. polletju lanskega leta. Nižji so zlasti odhodki pri cestno-komunalni skupnosti. Samoupravni stanovanjski skupnosti in Skupnosti za varstvo pred požarom.
Naslednja tabela prikazuje obseg in gibanje odhodkov po posameznih SIS:
— v 000 din
I—IV 1981 I—V11982 Indeks
SIS Cestno kom. dej.	129.622	42.999	33
Območna vodna skupnost	26.033	54.352	209
Samoupravna stan, skupnost	118.800	102.205	86
Območna SIS za PTT	354	4.680	1822
Skup, za var. pred požarom	4,232	3.872	91
SKUPAJ	279.041	208.108	74
Splošna poraba
Na področju splošne porabe v občini šo bili v prvem polletju letos doseženi celotni prihodki 93,584.000 din in so porasli za 30 % v primerjavi s prvim polletjem lani.
V istem obdobju so znašali odhodki 87.416.000 din in se povečali za 21 %. Do hitrejšega porasta je prišlo zaradi večjega prilivanja presežka v republiko. Sredstva proračunskih koristnikov v občini pa so se povečala v skladu z resolucijskimi določili.	.
-Uresničevanje resolucije o izvajanju družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981-1985
v letu 1982
Z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine za obdobje 1981 —1985 v letu 1982 so načrtovane naslednje rasti gospodarskih, gibanj: družbeni proizvod 2 %, industrijska proizvodnja 2,5 %, kmetijska prooizvodnja 4 %-izvoz 13 %, za-poslovanje2 % in produktivnost 1 %. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb bodo rasla 9% počasneje od rasti dohodka v gospodarstvu občine in sredstva splošne porabe se bodo povečala ?:a 15,6 %. Sredstva za osebne dohodke se bodo povečevala v odvisnosti od rasti dohodka v skladu z določili dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982. V letu 1982 naj bi cene predvidoma porasle za 15 % (december 1982 na december 1981).
Po podatkih zavoda SRS za statistiko so v prvem polletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani porasle cene na drobno za 27,7 % in življenjski stroški 28 %.
Na osnovi polletnih doseženih nominalnih gibanj in prisotne rasti cen, ocenjujemo, a so v p I've m polletju letos dosežena
4 — DELEGATSKI VESTNIK
v občini naslednja realna gibanja: družbeni proizvod 4,5 %, industrijska proizvodnja 6 %., izvoz 14 % zaposlenost 2,2 % produktivnost 2,2 %, in realni osebni dohodki — 2 %.
V prvem polletju so dosežena z resolucijo načrtovana gibanja, rast družbenega proizvoda in industrijske proizvodnje je celo nekoliko hitrejša od načrtovane.
Sredstva za osebne dohodke v gospodarstvu in negospodarstvu naraščajo v občini kot celo ti v skladu z določili dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v. letu 1982. V’skladu z določili dogovora naraščajo tudi sredstva skupne porabe SIS družbenih dejavnosti.
Povečujejo se sredstva za reprodukcijo predvsem zaradi močnega povečanja sredstev amortizacije po minimalnih stopnjah.	y
Ugotovitve in stališča Izvršnega sveta
o gospodarskih gibanjih v prvem polletju 1982 in uresničevanju resolucije občine Murska Sobota v letu 1982
Izvršni svet Skupščine občine je na seji dne 31. 8. 1.982 razpravljal o gospodarskih gibanjih v prvem polletju in uresničevanju resolucije občine Murska Sobota v letu 1982 ter
ugotovil:
V občini Murska Sobota je v prvem polletju leta 1982 porasel celotni prihodek za 41 %, porabljena sredstva 43 %, minimalna amortizacija 84 %.čisti dohodek 31 %, sredstva za osebne dohodke 31 %, akumulacija 27 % in izvoz za 28 % v primerjavi s prvim polletjem lani. Z izgubo so polletje zaključile
DES Elektro Murska Sobota, Mesna industrija in Konstruktor TOZD Opekama Puconci v skupni višini 52.305.000,- din.
Iz gospodarskih gibanj za prvo polletje izhaja, da so bila dosežena dokaj ugodna in višjh gibanja kot so bila pričakovana v oceni o gospodarskih gibanjih za prvo polletje. Dosegajo se z resolucijo načrtovana gibanja, rast družbenega proizvoda in industrijske proizvodnje pa je celo nekoliko hitrejša od načrtovane..		.
Še vedno pa so prisotna zaskrbljujoča in negativna gibanja kot naraščanje stroškov poslovanja, zalog gotovih izdelkov in nedokončane proizvodnje, izgube ter slabšanje likvidnosti in ekonomičnosti poslovanja.
Sredstva skupne in splošne porabe se gibljejo v okviru določil resolucije..
Na podlagi ugotovitev je izvršni svet sprejel naslednja stališča:
1.	Ugotovljena gospodarska gibanja so pozitivna in kažejo na uresničevanje resolucije za leto 1982. Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja v II. polletju, pa je potrebno v vseh sredinah vložiti maksimalne napore za ohranjanje pozitivnih trendov in doseganje z resolucijo načrtovanih gibanj ob koncu leta.
2.	Ker so na podlagi doseženih polletnih gibanj ugotovljena določena negativna gibanja, ki so bila prikazana že v oceni polletnih gospodarskih gibanj in v zvezi s tem sprejeta določena stališča na skupščini občine Murska Sobota 26.7.1982, je treba ta stališča v vseh sredinah dosledno izvajati. Ob tem je potrebno vložiti maksimalne napore zlasti za doseganje načrtovanega obsega izvoza na konvertibilno področje, zmanjšanje stroškov poslovanja, odpravljanje vzrokov ižgub, zagotavljanje optimalnega obsega zalog ter doseganje usklajene rasti osebne, skupne in splošne porabe z rastjo dohodka in določili resolucije.
Informacija o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v prvem polletju 1982 v občini Murska Sobota
Razporejanje sredstev za osebne dohodke
V skladu z določili dogovora mora zaostajati rast sredstev za OD v organizacijah združenega dela gospodarstva 8 % za rastjo primerljivega dohodka (dohodek + amortizacija po predpisani minimalni stopnji) pri rasti 20 do 23 %. Pri manjšem porastu primerljivega dohodka od 12% dopušča dogovor 12% rast sredstev ža OD v okviru razpoložljivega dohodka, pri rasti nad 50 'X. paje možno povečati sredstva za OD le ža 32.50 %. Dogovor dovoljuje manjše zaostajanje sredstev za OD pri rasti dohodka pod 20 %, pri rasti nad 23 % pa mora biti zaostajanje višje. Poleg gibanja primerljivega dohodka upoštevajo delavci pri razporejanju sredstev za OD tudi doseženo raven povprečno razporejenih sredstev za osebne dohodke na delavca v letu 1981 in dosežene poslovne rezultate z izvozom na konvertibilno področje. ,
V delovnih skupnostih skupnih služb lahko porastejo sredstva za osebne dohodke v skladu z osnovami in merili dogovorjenimi v ustreznih samoupravnih aktih ter največ v sorazmerju s povprečno rastjo sredstev za osebne dohodke delavcev v temeljnih organizacijah za katere opravljajo dela in naloge. Organizacije združenega dela v katerih odnosi pridobivanja dohodka med temeljnimi organizacijami in delovnimi skupnostmi skupnih služb niso urejeni v skladu z zakonom o združenem delu v letu 1982 ne smejo povečevati sredstev za OD do sprejema ustreznega samoupravnega sporazuma.
V	organizacijah združenega dela s področja negospodarstva lahko porastejo sredstva za osebne dohodke največ do rasti v gospodarstvu. Tudi osebni dohodki na zaposlenega ne smejo rasti hitreje kot v gospodarstvu.
V samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah ter. drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih mora rast sredstev za osebne dohodke za 10 % oz. 5 % zaostajati za rastjo sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu občine.
Gospodarstvo
V I polletju letos se je v'gospodarstvu občine povečal dohodek za 35 %, primerljivi dohodek za 38,5 %., del čistega dohodka za osebne dohodke za 31 %, vrednost izvoza blaga m storitev na konvertibilno področje za 22%, prihodek na konvertibilnem področju v primerjavi s celotnim prihodkom seje povečal od 6.4 % na 6.8 %, z izvozom pa je bilo pokrito 221 % uvoza (lani 199). Ob takih gibanjih bi lahko gospodarstvo občine povečalo sredstva za osebne dohodke za 36.65 %, dejansko pa jih je za 31.04 %. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega je v I. polletju znašal 11.512 din ali za 26 % več kot v enakem obdobju lani.
Glede na celoletno povprečje leta 1981 je gospodarstvo razporedilo za osebne dohodke v m asi za 22.86 % več. na delavca pa za 19.34 % več sredstev.
Po podatkih iz periodičnega obračuna za prvo polletje je določila dogovora.prekoračilo 21 organizacij združenega dela in delovnih skupnosti.
Višjo stopnjo rasti sredstev za osebne dohodke od možne izkazujejo naslednje organizacije:
STRAN 20 VESTNIK, 9. SEPTEMBRA 1982

Možna rast		Dosežena rast	Primer, dohodek	Povpr. meseč. NODna zap.		Štev, zapos.
			Indeks	din	Ind.	Ind.
1. Elektro M. Sobota	20,04	38,34	121,78	14.034	132	103
2. Panonija	12,00	13,22	110,76	11.069	119	107
3. Opekarna Puconci	13,00	15,24	83,51	91482	120	101
4. DO Ll Platana	19,72	39,63	117,53	10.387	130	105
5. Platana DSSS	17.85	50,20	181,07	11.287	148	100
6.	Mura DSSS 7.	Pletilstvo	37,55	47,59	154,65	16.123	134	111
Prosenjakovci	35,80	50,53	165,41	9.310	136	111
8. Intes M. Sobota	24,11	39,01	127,40	13.006	138	100
9. Tovarna ml. pr.	12,00	17,01	86,96	12.588	126	102
10. DO Agromerkur	16,05	21,50	114,87	11,701	123	103
11. Veterinarska pos.	30,04	43,77	143,11	20.530	153	97
12.	KZ Panonka DSSS 13.	00 Gozd, in les.	19,44	27,04	131,26	12.897	118	107
gospodarstvo	34,68	41,86	133,58	12.789	140	101
14. Graditelj Beltin	30,04	40,63	137.71	11.355	138	100
15. Komuna Beltinci	13,00	24,26	112,49	10.876	128	99
16. Sobota DSSS	19,14	23,55	130,61	11.985	121	100 .
17. SOZ Prekmurka	31,50	39,83	151,48	17.434	139	133
18. Av-tob. promet	24,74	30,13	126,98	13.588	144	91
19. ABC DS prav. pom.	29,02	72,78	15935	21.215	129	133
20. Kroj	30,51	31,52	138,32	9.963	135	96
21. Dimnikar Beltinci	24,87	28,80	128,92	14.014	125	102
Med navedenimi organizacijami so prekoračite dogovor 3		Negospodarstvo				
delovne organizacije, ki usklajujejo rast sredstev za osebne dohodke na nivoju DO ter 4 delovne skupnosti skupnih služb pri katerih je ugotovljena hitrejša rast sredstev za OD od povprečne rasti., dosežene v TOZD-ih njene delovne organizacije. Pri ugotavljanju prekoračiteljev OZD s področja gospodarstva. se ne obravnavajo tiste, kjer rast povprečnih mesečnih neto OD na zaposlenega ne presega možne rasti sredstev za OD. Ob tem so bile upoštevane tudi nekatere že prejete obrazložitve v katerih so organizacije podale objektivne razloge za hitrejše izplačevanje sredstev za osebne dohodke.		Organizacije združenega dela in skupnosti s področja negospodarstva so v I. polletju povečale sredstva za osebne dohodke za 24,42 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek je znašal 13.376 din in seje povečal za 18 %. Glede na povprečje .leta 1981 so sredstva za osebne dohodke na delavca porasla.za 4 %. Višjo rast.sredstev za osebne dohodke v masi ali na zapo-’ slenega glede na dosežena povečanja v negospodarstvu izkazujejo naslednje organizacije in skupnosti:	,				
Masa BOD I. poli. 82		
		I. poli. 81
1. OŠ Beltinci	•	57,21
2. OŠ Šalovci		28,09
3. OŠ Tišina		29,56
4. Srednješol center		
teh. ped. usmeritve		46,68
5.	ZGEP Pom. založba 6.	Zavod za čas. in		23,65
radijsko dejav.		57,57
7. Kulturni center		36,36
8. Delavska univerza		40,26
9. SDK		32,03
Masa BOD BOD na del.		Mesečni N0D	zap.	Štev, zap.
I. DOll.	1. DOll. .			
0 81	0 1981	din	Ind.	Ind.
34,72	23,35	14.673	133	117
10,51	15,12	13.664	132	96
11,92	11,92	13.231	128	100
27,28	16,76	15.739	129	113
6,85	17,67	14.138	139	91
30,37	26,94	18.442	148	106
19,64	15,37	13.613	130	104
6,16	6,16	12.223	141	100
15,38	16,23	14.373	132	99
V negospodarskih organizacijah ne bi smeli naraščati povprečni mesečni neto osebni dohodki na delavca hitreje kot v gospodarstvu. Določila dogovora prekoračuje 10 organizacij združenega dela in skupnosti s področja negospodarstva.
Med prekoračitelji dogovora je tudi Pomurski zdravstveni center DSSS. ki je povečala sredstva za osebne dohodke v I. polletju za 23.35 %, medtem ko so njeni TOZD-i v povprečju za' 19.19 % glede na enako obdobje lani.
V letih od 1980 do 1982 seje kot prekoračitelj dogovora večkrat pojavljalo 10 organizacij združenega dela in skupnosti iz gospodarstva, in 2 iz negospodarstva. Te organizacije so: SOZD,Prekmurka, DO Sobota, Opekarna Puconci. DO Platana. DO AgromerkuT. KZ Panonka. Živinorejsko veterinarski zavod. DO Gozdno in lesno gospodarstvo. Graditelj Beltinci, Certus TOZD Avtobusni promet, DO Pomurski zdravstveni center in Dom oskrbovancev Rakičan.
Razporejanje sredstev za namene skupne porabe
Po dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 mora biti rast sredstev za namene skupne porabe počasnejša od rasti dohodka, na zaposlenega pa se izplačila ne smejo povečati za več kot 20 % v primerjavi z letom prej.
Gospodarstvo
Po podatkih službe družbenega knjigovodstva je v I.
polletju 16 organizacij združenega dela in delovnih skupnosti .doseglo hitrejšo rast sredstev za namene skupne porabe od rasti dohodka oz. povečalo ta sredstva na delavca preko 20 %.
Rast izplačil za namene skupne porabe brez sredstev za stanovanjsko izgradnjo in za prehrano delavcev so presegle naslednje organizacije:
6 - D E LEG A TSK/ VESTNIK
	Rast pr/m. dohodka	Hast sred, skup. por. brez st. in prehr.	Skupna por. brez. stan. in preh. na del.		Regres za letni dopus na delavca din	Ind.
			din	ras		
1. Proizv. krem, peska	37	56	5.607	51	3.819	20
2. LIV Rogašovci	99	57	5.726	30	5.597	31
3. Pletilstvo Prosen.	65	56	4.728	41	4.253	43
4. Tovarna mleč. prahu	-13	54	10.664	47-	5.252	30
5. DO KG Rakičan	36	•66	9.017	53	4.199	32
6.00 Agromerkur	5	— •	5.571			3.398	
7. 00 KZ Panonka	34	41	6.087	32	4.038	41
8. Živin, veter, zavod	 67	127	12.182	103	3.984	13
9. Vodnogospod. pod. Mura	7	64	7.996	97	5.248	49
10. Graditelj Beltinci	36	60	9.141	55	5.207	58
11. Cestno pod. Vzdrž.	6	111	8.190	107	3.730	24
12. Komuna Beltinci	12	41	5,873	45	5.204	44
13. Zunanja trgovina	72	30	7.106	37	4.450	22
14. Zvezda	55	138	4.796	139	3.6S2	130
15. Kroj	38	23	5.217	30	4.480	32
16. Projektivni turo	24	27	7.793	34	3.200	21
Med prekoračitelji dogovora so 3 delovne organizacije, ki usklajujejo rast sredstev za namene skupne porabe na nivoju delovne organizacije.
Gospodarstvo občine je v povprečju povečalo izplačila za namene skupne porabe za 23 %. V prvih šestih mesecih so znašala izplačila na delavca 4.454 din ali za 20 % več kot v 'enakem obdobju lani. Za regres za letni dopust je bilo izplačano v povprečju 3,099 din na delavca kar znaša povečanje za 30%.
NEGOSPODARSTVO
Dovoljeno 20 % povečanje izplačil za namene skupne porabe na delavca brez sredstev za stanovanjsko izgradnjo in' prehrano delavcev je prekoračilo 16 organizacij in skupnosti s področja negospodarstva.
	Rast sred, skup.porabe brez. stan. in preh.	Skupna poraba brez, stan, in preb, na del.		Regres za letni dop.na delavca	
		din	rast	din	rast
1. Zavarov, skup. Trig.	80	6.771	77	4.163	24
2. OŠ Šalovci	47	5.253	47	4.107	23
3. OŠ Oomanjševci	249	32.550	831	4.250,	22
4. OŠ Mačkovci	173	7.607	173	4.212	51
5. OŠ Puconci	38	5.304	34	3.627	20
6. Kmet. šol. center	65	5.303	39	4.397	15
7. Sred. druž. in ek. šola	57	6.922	'36	6.209	79
8. Kulturni center	30	5.214	30	4.194	26
9. Delavska univerza	26	6.330	26	4406	20
tn. Moravske toplice	56	2.781	37	1.874	16
11. Vzgojno, var. zavod	66	4.533	79	3.969	57
12. Medobčin. inšp. služba	78	4.650	57	2.954	26
13. Samoup. stan. skup.	76	6568	65	4.041	9
14. Cestno kom. skupnost	136	7.407	136	3.789	21
15. Skupnost za zaposl.	28	3.990	28	3.681	18
16. 00 Pomur. zdr. center	296	20.171	284	4.077	21
Organizacije’ združenega dela in skupnosti negospodarstva v občini so v celoti povečale izplačila za namene skupne porabe brez sredstev za stanovanjsko izgradnjo in prehrano delavcev za 130%, na delavca pa za 121 % (namesto možne rasti 20%). Višina izplačil na delavca je znašala v I. polletju' letos 9.698 din. Regres za letni dopust je bil izplačan povprečno na delavca 3.524 din ali za. 17 % več kot v lanskem letu. Na tako neugodne rezultate vplivajo izplačila za namene skupne porabe v PZC TOZD Splošna bolnica, ki izkazuje povečanje izplačil za 857 % oz. na delavca 40.037 din. Ob normalnem povečanju sredstev v TOZD Splošna bolnica (za 20 %) bi znašala rast sredstev za skupno porabo v negospodarstvu le 10% oz. na delavca 4.533 din ali 3,3 % več kot v L polletju lani.
Ugotovitve in stališča izvršnega sveta
_o informaciji o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1. polletju 1982
Izvršni svet Skupščine občine je na seji dne 31. 8. 1982 razpravljal o informaciji o uresničevanju.družbene usmeritve razporejanja dohodka v I. polletju 1982 v občini Murska Sobota in
ugotovil:
db hitrejše rasti sredstev za osebne dohodke z rastjo dohodka je prišlo v 21 Organizacijah združenega dela in' skupnostih gospodarstva ter 10 organizacijah negospodarstva.
 Sredstva za namene skupne porabe so hitreje od določil dogovora porasla v 16 organizacijah združenega dela in skupnostih in v 16 organizacijah negospodarstva.
?4a podlagi ugotovitev je izvršni svet sprejel naslednja
stališča:
*	#	7 .
1.	Vse organizacije združenega dela ih skupnosti, ki so za osebne dohodke in namene skupne porabe izplačale več sredstev kot to dovoljujejo določila dogovora, morajo do 8.9.1982 predložiti Izvršnemu svetu,občine pismeno obrazložitev vzrokov prekoračitve. Na podlagi teh bo Izvršni svet občine na seji Skupščine občine dne 23.9.1982 podal informacijo o vzrokih prekoračitev in po potrebi dopolnil predlagane ukrepe.
2.	Vse organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije in skupnosti v občini se opozorijo, da so dolžne dosledno izvajati določila dogovora o uresni-• čevanju dnižbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982.
3.	Vse organizacije in skupnosti, ki so ob polletju povečale sredstva za osebne dohodke v nasprotju z določili dogovora 6 razporejanju dohodka, so dolžne opraviti poračun oziroma vskladitev rasti osebnih dohodkov z rastjo dohodka do konca leta.
4.	V organizacijah združenega dela in skupnostih, ki se že večkrat pojavljajo kot prekoračitelji, je potrebno zaostriti odgovornost poslovodnih organov in opraviti poglobljeno razpravo v samoupravnih organih ter ustrezno ukrepati.
5.	Vse organizacije in skupnosti, ki so hitreje povečale sredstva za namene skupne porabe dd v dogovoru dovoljenih rasti, morajo do konca leta izplačila teh sredstev vskladiti z določili dogovora.

Poročilo
o združevanju sredstev organizacij združenega dela za financiranje razvojnih programov manj razvitih krajevnih skupnosti v letu 1981 in predlog za razdelitev sredstev v letu 1982
1.	Uvod
Podpisniki dogovora o temeljnih družbenega plana občine M.. Sobota za obdobje 1981 — 1985 so se dogovirli, da bodo združevali 0,40 % dohodka za izvajanje dodatnih programov in za skladnejši razvoj krajevnih skupnosti. Po tem dogovoru gre 60 % teh sredstev neposredno na račun krajevnih skupnosti, v katerih stalno prebivajo delavci organizacije, 40 % pa se zbira na posebnem računu in so namenjena za skladnejši razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti. Sredstva za skladnejši razvoj razdeljujeta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti.
V letu 1981 je skupščina sprejela odlok o kriterijih za določitev krajevnih skupnosti in območij, ki so manjrazvita in tudi sklep, s katerim je določila, da izpolnjujejo kriterije 15 krajevnih skupnosti v celoti in 5 krajevnih skupnosti na delu svojih območij. Odlok tudi določa, da oredlog razdelitve sredstev pripravi skupna komisija obeh zborov, ki prav tako vsklajuje samoupravno sporazumevanje o temeljih družbenega razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti in opravlja nadzor nad uporabo sredstev.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta komisijo imenovala na seji 8. junija 19812.
2.	Poročilo za leto 1981
2.1.	Prihodki po družbenem dogovoru o temeljih plana
V letu 1981 so podpisniki, na osnovi ugotovljenega dohodka za leto 1980, nakazali računu za skladnejši razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti, po odbitku stroškov SDK, skupno 5.150.777,50 din. Obveznosti do tega računa, glede na družbeni dogovor, niso izpolnili naslednji podpisniki: DES — TOZD Elektro M. Sobota
Konstruktor — TOZD Opekama Puconci Platana — TOZD Lesna predelava M. Sobota Pomurski tisk — TOZD Kartonaža M. Sobdta Pomurski tisk — TOZD Pomurska založba M. Sobota Mesna industrija — vse TOZD razen Družbene prehrane KZ Panonka— vse TZO in TOZD
KG Rakičan — TOZD Prašičereja Beltinci Agromerkur — Vse TOZD
Živinorejsko veterinarski zavod M. Sobota
Fazan Bdltinfci	*
Temelj Cankova
Graditelj Beltinci
Sobota — TOZD Obrtno delavnice
Cestno podjetje — TOZD Vzdrževanje cest M. Sobota IMP — TOZD Blisk M. Sobota CertUs — TOZD AP M. Sobota
ABC Pomurka — Zunanja trgovina M. Sobota Urarstvo M. Sobota
ABC Pomurka — Interna banka M. Sobota Zavarovalnica Triglav M. Sobota O V IZ M. Sobota
Osnovna šola Bakonci
Center poklicnih šol M. Sobota
Center za blagovni_promet M. Sobota
Vzgojnovarstveni zavod M. Sobota
Prihodki, ki po družbenem dogovoru pripadajo neposredno krajevnim skupnostim, niso evidentirani. Če so bila nakazila opravljena v dogovorjenem delitvenem razmerju, so krajevne skupnosti neposredno prejele 7.725.000 dinarjev.
Dinamika priliva sredstev ni bila enakomerna. Del organizacij je poravnal-obveznosti takoj po potrditvi zaključnega računa, drugo pa šele proti koncu leta.
2.2.	Delitev in poraba sredstev za skladnejši razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti
Zbora občinske skupščine sta v letu 1981 sklepala o delitvi sredstev dvakrat. Prvič sta v mesecu septembru razdelila 4.023.200,- din, drugič pa še saldo na dan 31. decembra, ki je znašal 1.127.577,50 din. ali skupaj 5.150.777,50 din.
Sredstva so prejele krajevne skupnosti za naslednje namene: '
—	963,200.- din yse manj razvite krajevne skupnosti, kot dopolnilna sredstva za vzdrževanje lokalnih cest. S sredstvi so plačale navoz gramoza.
—	1. 340,000 .- din KS Križevci za soudeležbo pri asfaltiranju ceste G. Petrovci — Križevci. Cesta je asfaltirana.
—	600.000.- din KS Petrovci, od tega 200.000,- din za njen delež pri asfaltiranju ceste G. Petrovci— Križevci, 400.000,-din za ureditev ceste Lucova— Neradnovci. Ta sredstva bodo vložena v cesto letos, ko je na njej angažirana mladinska akcija Goriško 82.
—	200.000,-din KS Pertoča za njeno udeležbo na pripravah za asfaltiranje ceste Pertoča — odcep Sredstva so bila poraba liena. preostali del deleža bo potrebno zagotoviti v letu 1982.
—	160.000 din KS Grad, za njeno udeležbo pri dokončni zgraditvi.ceste Mačkovci — Vidonci v naselju Vidonci.-Cesta je zgrajena. .	’
—	160.000.- din KS Mačkovci za'njeno udeležbo pri dokončni zgraditvi ceste Mačkovci — Vidonci v naselju Otovci. Cesta je zgrajena.
—	200.000,- din KS Hodoš, za navoz gramoza na cesto-Hodoš—Krplivnik. Gramoz je navožen.
—	100.000.- din KS Ratkovci, za utrditev ceste v Ivanovcih. Dela so opravljena,
—	100.000,- din KS Prosenjakovci, za dograditev vaškega .doma v Pordašincih. Sredstva niso bila porabljena; ker so izostala planirama dela. Sredstva bodo porabljena za isti namen v letu 1982
—	200.000.- din KS Čepinci za popravilo stare osnovne šole (vaški dom) v Budincih. Del opravil je narejen, preostali del pa bodo opravili letos.
Tako bodo v tern letu porabljena tudi preostala sredstva.
—	1.127.577,50.- din — saldo sredstev na dan 31.12. 1981, krajevni skupnosti Čepinci za prispevek k njeni udeležbi za modernizacijo ceste Šalovci — Čepinci. Sredstva bodo porabljena letos. Z udeležbo mladine v akciji Goričko 82 bodo opravljena zemeljska dela. Z lastnimi sredstvi KS Šalovci in KS Čepinci ter sredstvi obravnavanih virov za leto 1982 bo mogoče letos položiti tudi nekaj asfaltne prevleke.
3.	Predlog za razdelitev sredstev v letu 1982
3.1.	Prihodki računa
Glede na prisotna gospodarska gibanja in zato, ker nekateri podpisniki dogovora tudi letos ne bodo mogli poravnati Obveznosti iz objektivnih razlogov (Mesna industrija), lahko planiramo. da bo za delitev na razpolago 4.505.000,- dinarjev.ki bodo dotekali preko celega leta.
3.2.	Predlog za razdelitev sredstev
—	1.005.000,- din po priloženem razdelilniku za vzdrževanje vaških cest. Po tem predlogu krajevne skupnosti prejmejo pomoč za vzdrževanje svojih cest glede na dolžino in oddaljenost od gramoznice, s katero upravlja komunalna organizacija. Tak način razdelitve je bil uporabljen že leta 1981. Podatke je sporočila skupnost za cestno in komunalno dejavnost.
—	150.000,- din Krajevna skupnost Cankova za ureditev, ceste od Korovec do mejnega prehoda. Z regulacijo Kučnice in zgraditvijo mostu na mejnem prehodu je potrebno urediti tudi navedeno cesto, tako da so izkopajb jarki in se jo dobro posipa zgramozpm. S pomočjo teh sredstev so bile urejene ceste tudi do drugih mejnih prehodov in je njihovo vzdrževanje preko standardov, kijih določa cestno — komunalna skupnost, potrebna zaradi njihovega posebnega pomena.
—	260.000.- din Krajevni skupnosti Pertoča. Krajevni skupnosti je cestno—komunalna skupnost določila njeno definitivno udeležbo v stroških za modernizacijo ceste Pertoča • -odstop v višini 1.680.000.- din. To je za 260.000 din več, kako je bila po predračunu obravnavana osnova pri dodelitvi sredstev
8 - DELEGATSKI VESTNIK
za ta namen v letu 1981. Osnovna za udeležbo Krajevne . skupnosti je triletni samoprispevek v višini 1 % od OD in 5 % od
K D. Taje izračunan za KS Portoča v znesku 1.200.000.- din.
Razlika med samoprispevkom in udeležbo v stroških je 460.000.- din. 200.000.- din je Krajevna skupnost prejela leta 1981, razlika je 260.000.-din.
—	1.500.000,- din Krajevni skupnosti Čepinci k njenemu prispevku za stroške modernizacije ceste Šalovci — Čepinci. 25 % udeležba Krajevne, skupnosti Čepinci in Šalovci za modernizacijo ceste je s samoupravnim sporazumom predvidena v znesku 6.000.000,- din.
Izhodišče za udeležbo je načelo, po katerem bi naj krajevna skupnost v stroških bila udeležena s triletnim samoprispevkom, oziroma v znesku, ki predstavlja 3 % od letnega osebnega dohodka .delavcev in obrtnikov in 15% letnega katasterskega dohodka. Ker bo to načelo v celoti potrebno uveljaviti pri KS Šalovci za modernizacijo ceste Šalovci — Dolenci, na kateri je njen interes večji, je bilo dogovorjeno, da bo ta KS k stroškom za cesto Šalovci-Čepinci prispevala 500.000.- din. S krajevno skupnostjo Čepinci je bila dc^govorjena udeležba 1.300.0001-din, ki presega obvezo po omenjenom načelu. Za kritje razlike 4.200.000,- din je potrebna pomoč sredstev iz obravnavanih virov, ki bi jo zagotavljali v treh letih. Leta 1981 v znesku 1.127.500,- din, v letu 1982 — 1.500.000,- din v letu 1983 -razliko, predvidoma 1.600.000 din. Ker bosta krajevni skupno sti letos zagotovili tudi del svoje udeležbe v višini 1.000.000,-din. bi za razpoložljiva sredstva bilo še letos mogoče asfaltirati približno 1 km cestišča: Preostali del bi odpadel na leto 1983, ko bo pretežni del stroškov financirala cestno-komunalna skupnost. Gradnja ceste je planirana s srednjeročnim planom občine.
—	90.000,- din Krajevni skupnosti Šalovci kot udeležbo za gradnjo transformatorske postaje v Dolencih. Kraj Dolenci je moral za gradnjo TP prispevati 190.000,- din. Zaradi pasivnosti zberejo letno le 150.000,- din, krajevni samoprispevek pa so namenili za sofinanciranje novogradnje osnovne šole in za asfaltiranje ceste Šalovci-Dolenci.
—	200.000.- din Krajevni skupnosti Prosenjakovci za navoz gramoza, oziroma ureditev ceste Čikačka vas — Prosenjakovci. Zemeljska dela so opravili z lastnimi sredstvi, pomoč pa bi namenili navozu gramoza. Cesta je nujna zaradi povezave vasi s krajevnim središčem.
—	150.000.- din Krajevni skupnosti Ratkovci za utrditev vaške ceste Ratkovci — Fokovci. Česta povezuje dve KKS in službi za lokalne prevoze. Obe krajevni skupnosti sta zainteresirani na utrditvi ceste z navozom gramoza.
—	150.000,- din Krajevni skupnosti Fokovci, ža isti namen, kakor je navedeno v prejšnji alihei. Za utrditev ceste naj bi vsaka KS prejela pomoč do ene plovice.
—	150.000,- din Krajevni skupnosti Grad za najnujnejše vzdrževanje naseljenega dela gradu. Grad pri Gradu propada in bi za njegovo obnovo bila potrebna sredstva, kijih ni mogoče zagotoviti. Potrebno pa je preprečiti propadanje vsaj tistega dela, ki je naseljen ali še uporaben. Za to vzdrževanje bo potrebno zagotavljati pomoč dolgoročneje.
—	850.000- din kot pomoč krajevnim skupnostim za napeljavo telefonskega omrežja.
Ze v prejšnjem srednjeročnem obdobju je bilo sprejeto načelo, naj bi vsak kraj bil povezan s telefonom. Razmere so se spremenile, ker je prisoten interes občanov za večje število priključkov. To sicer racionalizira naložbo, zahteva pa večja sredstva, kar krajevne skupnosti rešujejo različno. Manjrazvite krajevne skupnosti spričo velikih stroškov prosijo udeležbo obravnavanih sredstev.
Načelo družbenega interesa, da naj bi bil vzrok kraj za javne potrebe povezan z enim priključkom, je potrebno zadržati in ga podpreti z delom stroškov za njegovo zgraditev. Udeležba obsega stroške montaže enofaznega kabla od telefonske centrale (47,50 din za tekoči meter) in montažo priključka (12.480).
Po tem načelu bi v programu del PTT za leto 1982 bile udeležene:
—	KS Tešanovci za Vučjo gomilo (4200 metrov, 1 priključek) 200.000,-din
—	KS Kuzma za naselja Dolič (1500 m), Matjaševci (1500
m), Trdkova (1000 m), G. Slaveči (2500 m) in 4 priključke 350.000 din
— KS Petrovci za Adrijancč (2000 m in I priključek), 100.000 din
— KS Rogaševci za naselja Nuskova, Serdica, Sotina (3500 m, 3 priključki) 200.000,- din.
3.3.	Razdelitev morebitnega presežka ali prenos obveznosti
Ker mora biti prehodni račun pri SDK, na katerem se zbirajo obravnavana sredstva, na dan 31. decembra prazen, se morebitni presežek dodeli Krajevni skupnosti Čepinci za obveznosti pri asfaltiranju ceste v letu 1983.
Če dotok sredstev za razdeljeni obseg v letu 1982 ne bo zadoščal, se prenese na leto 1983 udeležba za sofinanciranje telefonskih napeljav.
4. Pregled dodeljenih sredstev za leto 1981 in 1982
Krajevna skupnost	1981	1982
Bodanci	46.480 •	49.800
Bogojina	6.720	7.200
Cankova	39.200	192.000
Čepinci	1.370.000	1.545.600
G. Petrovci	744.480	234.400
Grad	282.640	283.200
Hodoš	230.800	33.000
Križevci	1.390.400	54.000
Kuzma	88.480	444.800
Mačkovci	233.920	79.200
Martjanci	11.200	13.200
Pertoča	250.400	314.000
Prosenjakovci	153.200	257.000
Puconci	15.120	12.000
Ratkovci	125.760	177.600
Rogašovci	96.880	303.800
Selo-Fokovci	10.880	162.000
Šalovci	36.400	122.400
Tešanovci	12.880	213.800
Zenkovci	5.600	6.000
SKUPAJ	5.150.700 \	4.505.000
— Predlog za dodelitev sredstev manj razvitim krajevnim skupnostim za vzdrževanje vaških cest
Krajevna	Dolžina	Faktor		Vred-	Znesek
skupnost	vaških	oddal-	Točk	nost	din
	cest	jenosti (	2x3)	točke	(4x5)
	km			din	
Bodonci	34	2,43	83'	500	49.800
Bogojina	8	1,50	12	500	7.200
Cankova	30	2,35	70	500	42.000
Čepinci	21	3,60	76	500	45.600
G. Petrovci	71	3,15	224	500	134.400
Grad	74	3,00	222	500	133.200
Hodoš	16	3,40	55	500	33.000
Križevci	37	2,40	. 90	500	54.000
Kuzma	44	3,60	158	500	94.800
Mačkovci	60	2,20	132	500	79.200
Martjanci	13	1,70	22	500	13.200
Pertoča	30	3,00	90	500	54.000
Prosenjakovci	36	2,65	95	500	57.000
Puconci	11	1,80	20	500	12.000
Ratkovci	19	2,40	46	500	27.600
Rogašovci	51	3,40	173	500	103.800
Selo-Fokovci	9	2,25	20	500	12.000
Šalovci	15	3,60	54	500	32.400
Tešanovci	15	1,50	23	500	13.800
Zenkovci	5	2.10	10	500	6.000
	599		1.675	600 1	.005.000
Murska Sobota, avgust 1982
STRAN 17 VFSTNIK A RFPTFMRRA 1AR9
Radijski in televizijski spored od 1 O. do 1 6. septembra
PETEK
SOBOTA
NEDEUA
SREDA
ČETRTEK
PONEDELJEK . TOREK
RADIO
MURSKA SOBOTA
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
nP.13c5^ Poročila, 14.00 Ate-IS ln nV atletik>- prenos, anc 0 J^nmači ansambli: ^neza Kalška s
Otrok -8 -^Obzornik, 18.45 vainK m Promet, izobražena oddaja, 19.05 Eko-
Zm *" . radio nocoj, 19.26 mo do zrna, 19.30 TV
Prona^’ ’P-55 Vreme, 19.57 FanP^gandna oddaja, 20.00 ju 6 SStreeta, ameri-Pron. nadaljevanka, 20.45 N Pagandna oddaja, 20.50 onemreZnte^.l-05 Španske Cahah ^ezde: Montserrat —	05 Spremljajmo
kino dvUjmo’ 22J5 Nočni film'23V?\rODnika’ francoski m. 23.35 Poročila.
Dan*^11' mreže: žarščin  To dnevnik v mad-18 15 pT $ 00 TV dnevnik, A 18 45 r?\°troškaodda-Zabav'na 3Sua’ čas’ 19 30 tv® asbena oddaja. Pesna „i dnevnik, 20.00 la. 20 as'S^a’ 20.40 Poroči-mentam izkušnje, doku-oddaja, 21.35 releea J"10' ^a^č od pono-1 (dooo.iof'3’ an8*e^ki film
TvZagreb
kole^ Poročila, 18.05 TV 18-45 ’e, 18.15 Razlikica, 19.15 Rj^a> Sas, ljudje, «4, 20 (kr}!?« 19.30 Dnev-21-00 Tj. Plill Street Blues, dnevnik mornarji, 21.45 23.3o Por^.P® Gost urednik, * uročila.
W ljubljanska banka
_ Pomursk, banka
Sl
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV,9.30 Abecedni umon ®m), 11.00 Oče in sin, H .°5. Nelepa dežela, 11.15 Ukazani raj> 12.00 Opoldanska redakcija. 14.00 Henrik, dobri kralj, 14.50 Nemi film. 15.00 Zaigrano m ^Peto,16.00 Eci.peci,pec. 16.25 Risanka, 16.30 Matt' in Jenny, '6-55 Spanček Zaspanček, 17.00 “an-optikum, 17.30 Družinski magacin. 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki. 19.15 Stari (ser mm). 20.15 Modna revija, 20.20
Thomalla, 21.05
^Madžarska
t'?0 dolska TV. film. 16 5/^evanje, češki lP°ted šiudSreČnn-’a; Lahti’ Mtni Dr^la Pecs. 17.20 Marie al 25°’ sPored nut a^aes. 17.35 5 mi->ki tren0^08^' 17.40 idežna n ?? DeIta- 19.25 nlsPoredB2o'25PKeŠta' reV‘j‘ fd’etnina Š.^Kviz. 20.55 ^22.00tvd° Mladinska
TV KOPER
?Pert0	meia ~ confine
Jeziku izdaja v slovenskem ^ene	Lahka atletika:
RADIO
i RADIO
MURSKASOBOTA I MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.00 Poročila, 8.05 Zbis: Pegam in Lambergar, 8.20 Ciciban, dober dan: Klovn piše cicibanom, 8.35 Pisani svet: Tralala predstava, 9.05 Gusarji kapitana Gancha, brazilska nadaljevanka, 9.30 Dediščina za prihodnost: Uničevanje in obnavljanje, 10.30 Pred izbiro poklica: Poklici v geologiji in rudarstvu, 11.00 Včeraj — za jutri: Trenutki svobode, dokumentarna serija, 11.35 Ljudje in zemlja, ponovitev, 12.40 Poročila (do 12.45), 14.50 Poročila, 14.55 Atene: EP v atletiki, prenos; 18.30 Muppet show: Diana Ross, 18.50 Naš kraj, 19.05 Zlata ptica — Miškolin: Mišonovi, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 TV križanka, 21.30 Zrcalo tedna, 21.45 Človekova glasba: Znano in neznano, 22.40 Poročila.
Oddainiki II. TV mreže:
14.25 PJ v nogometu, prenos’, (slov, kom), 16.45 Festival otroka Šibenik ’82, posnetek predstave, 17.45 Kapelski kresovi, ponovitev TV nadaljevanke, 19.00 Narodna glasba, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Glasbani oder: Cvetanka Vlastova, 20.30 Poezija, 21.05 Poročila, 21.10 Dokumetnarna oddaja, 21.55 Športna sobota, 22.15 Svet okoli nas, dokumentarna serija (do 23.15).
TV ZAGREB
Prvi program
14.25 Nogomet: Dinamo (V)—Dinamo (Z), 16.15 Poročila, 16.20 TV koledar, 16.30 Namesto top-liste, 17.00 Rokomet: Metaloplasti-ka—Medveščak, 18.20 Arioso, 18.30 Živeti z naravo, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Igrani film, 21.45 Dnevnik, 22.00 Ponočna promenada, 23.30 Poročila.
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
10.25 Arheologija biblije,' 10.55 Nočni studio, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.30 Moderno srce (film). 15.00 Rezbarimo skupaj, 16.30 Flipper. 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Tedenski spored, 17.25 Dobervečer v soboto. 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki. 19.15 Astrološki show. 20.50 Šport.
RADIO
I RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
Dežurstvo: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
9.30 Poročila. 9.35 Živ žav, otroška matineja. 10.30 B. Čopič-A. Diklič: Osma ofenziva, nadaljevanka TV Sarajevo. 11.25 TV kažipot. 11.45 Narodna glasba. 12.15 Poročila (do 13.20). 15.00 Titovi mornarji, glasbena oddaja ob Dnevu jugoslovanske vojne mornarice. 15.45 Poročila. 15.50 Quentin Durward, ameriški film. 17.40 Športna poročHa. 17.55 625. 18.25 J. Pejakovič: Človeški faktor, drama TV Sarajevo. 19.15 Risanka. 19.20 Cikcak. 19.23 TV in Ra nocoj. 19.25 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 V. Ljubič: Kljubovalna delta, nadaljevanje in konec. 20.50 Športni pregled. 21.20Človek brez meja: Ob vodi mlin, dokumentarna serija. 21.55 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
10.10 Nogomet Galeni-, ka:Partizan, prenos (do 12.00, slov, kom.), v odmoru .. . 14.15 športno popoldne. 18.30 Premor. 18.45 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Čas jazza. 20.45 Poročila. 20.55 Alpska saga, avstrijska nadajevanka (do 22.35).
TV ZAGREB
Prvi program
10.10 Nogomet: Galenika—Partizan, 12.00 Dnevnik, 12.15 Kmetijska oddaja, 14.10 Glasbeni tobogan, 15.45 Tam, kjer je som doma (film), 16.30 Bokeljska mornarica, 17.00 Osebni stražar (film), 18.45 Risanka, 20.00 Uporna delta, 20.50 Športni pregled, 21.20 Potovanja, 21.50 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
10.00 Tiskovna ura. 11.00 Vzgojna oddaja, 14.15' Kottan raziskuje. 15.45 Cirkuška miš. 15.15 Nils Holgersson. 16.40 Hehni, 16.45 Klub seniorjev, 17.30 Srečanje človeka in. živali, .18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki, 19.15. Vohljač (ljudska igra). 21.15 Religija, 21.20 Šport
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
8.05 Šolska TV. 8.50 Za otroke. 9.50 Bolnica na robu mesta, pon. 12.50 Mali nogomet. 13.50 Igrice. 14.25 Rim. 15.25 Vražji civisi. 16.05 Reportaže. 16.55 Zabavna glasba. 17.10 Sibirija. 18.30 TVD. 19.00 Filmski koktejl: Humor Harold, Starsky in Hutch, Gospod iz vesolja, Nori leksikon, Čar diska, Nagrajenec. 22.25 TV dnevnik.
TV KOPER
7.00 Za otroke, 9.05 Dvoboj. TV igra. 10.25 Glasbeni butik. 13.45 Pesem doni. 14.10 Emile Zola, nadaljevanka. 16.15 Priporočamo naše sporede, 16.40 Slikanica madžarske literature. 18.00 Teden, aktualne reportaže. 19.00 Poročila. 19.05 Gloria, TV film po I. Orkenyu. 20.50 Spoštovanje knjigi. T. Szanto tipograf. — Telešport na II. pr. ob 19.30.
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narodno zabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — Pot mladih — Radijski disko klub, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z.....16.30 — Koncert na domačem valu, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 — Kultura in mi — mi in kultura, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA j TVLJUBLJANA
8.35 TV v šoli: TV koledar, Kultura pisanja in govora, Slovenščina, Odmor, Povej mi povej. 10.00 Poročila. 10.05 Pokupsko-posavska arhitektura v lesu. 10.35 TV v šoli (do 12.35). 16.55 Poročila. 17.00 Novo vznemirja, poljudno znanstvena serija. 18.00 Muzeji Makedonije: Naravoslovni muzej Makedonije v Skopju. 18.30 Obzornik. 18.45 Kontra ritem. 19.15 Risanka. 19.20 Cikcak. 19.24 TV in ra nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 35 MM — filmska delavnica. 21.30 V znamenju.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v Madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Pet petelinčkov, lutkovna serija. 18.00 Pravljica. 18.15 Izobraževalna oddaja. 18.45 Premor. 18.50 Športna oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Znanost. 20.55 Zagrebška panorama. 21.15 Večer z Ladom Leskovarjem, ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 22.00).
8.35 TV v šoli: TV koledar, Jugoslavija, Indija, Odmor, Dnevnik 1. 10.00 Poročila. 10.05 Dalmacija v NOB. 10.35 TV v šoli (do 12.35). 17.10 Poročila. 17.15 Mali pingvin, danska otroška serija. 17.30 V. Novak: Balade, oddaja češkoslovaške TV. 18.00 Pustolovščina, otroška serija TV Beograd. 18.30 Obzornik. 18.45 Mostovi — Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost. 19.00 Knjiga. 19.15 Risanka. 19.20 Cikcak. 19.24 TV in ra nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Skupno, oddaja TV Sarajevo in drugh jugoslovanskih TV studiev. 20.45 Propagandna oddaja. 20.50 A. Dublin: Berlin — Alexander-platz, zahodnonemška nadaljevanka. 21.50 V znamenju.
; 8.35 TV v šoli: TV koledar, ' Zastava in grb. Po Franciji. Odmor, Čuvarji našega morja. 10.00 Poročila. 10.05 Moje mesto Blato. 10.35 TV v šoli (do 12.35). 17.30 Poročila. 17.35 Ciciban, dober dan: V jesenskem gozdu. 17.50 Gu-"sarji kapitana Gancha, brazilska nadaljevanka. 18.15 Okrogli svet. 18.30 Obzornik. 18.45 Za pesmijo v spodnje Medjimurje, oddaja TV Zagreb. 19.05 Risanka. 19.20 Cikcak. 19.24 TV in ra nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Rocco in njegovi bratje.
italijansko-francoski 22.50 V znamenju.
film.
8.35 TV v šoli: TV koledar. Fizika v ladjedelnici, Prašičereja, Odmor, Matematika. 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli (do 12.05). 17.05 Poročila. 17.10 Zbis: Ivan Tomažič: Steklarska pravljica. 17.25 Zapisi za mlade: Radovan Gobec. 18.00 Mozaik kratkega filma: Triptih, Transatlantik, jugoslovanska filma. 18.30 Obzornik. 18.45 Čeprav je včasih težko, reportaža. 19.15 Risanka. 19.20 Cikcak. 19.24 TV in ra nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Mednarodna obzorja. 21.30 Milko šparenblek: Dragi Miha, balet. 21.55 V znamenju.
TV ZAGREB
Prvi program
8.35 do 12.35 Izobraževalni spored, 16.50 Izobraževalni spored, 17.40 Poročila, 17.45 Podvigi družine Petpetelin-čkov, 18.00 Cepelopeletilo, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Gospiča, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Glej, kako lepo se pričenja dan (drama), 21.05 Izbrani trenutek, 21.10 Argumenti, 21.55 En avtor, en film, 22.20 Dnevnik.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v Madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja. 18.15 Cas knjige. 18.45 Zabavna medigra. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zabava vas Cleo Laine. 20.50 Dokumentarna serija. 21.40 Zagrebška panorama. 21.55 Izziv Afriki, dokumentarni film (do 22.25).
Opomba: Sofija: Nogometni pokal UEFA Slavija (Sofi-ja):Šarajevo (15.55—17.45).
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v Madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Padla z neba, otroška serija. 18.15 Družbene teme. 18.45 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 športna sreda. 21.15 Baletna oddaja. 21.45 TV dnevnik (do 22.05).
Opomba: Pokal evropskih nogometnih prvakov — Dinamo (Zgb):Sporting (Lizbona).
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v Madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Jole, Jole, otroška oddaja. 18.15 Znanost. 18.45 Premor. 18.50 Goli z evropskih nogometnih igrišč. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Premor. 20.05 Življenje je množični pojav (do 22.35).
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
8.35 do 12.35 Izobraževalni spored, 17.40 Poročila, 17.45 Padla z neba, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Varaždina, 18.45 Narodna glasba, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 športna sreda, 21.15 Slovo od svetlobe (balet), 21.45 Dnevnik.
Prvi program
8.35 do 12.35 Izobraževalni spored, 16.50 Izobraževalni! spored, 17.40 Poročila, 17.45 Jole, Jole, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Splita, 18.45 Evrogol, 19.15 Mostovi, 19.30 Dnevnik, 20.00 Monitor, 21.05 Zabavna oddaja, 22.05 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV. 9.30 Velika ljubezen Lady Caroline (film)xl 1.25 Oče in sin, 11.30 Slike iz predala, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Eci, peci, pec, 16.25 Dobro glej, 16.30Nekočje bil —človek, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Pustolovščine v divjini, 17.30 Družinski magacin. 18.00 Av-, Strija v sliki. 18.30 Čas v sliki, 19.15 Šport v ponedeljek, 20.05 Profesionalci. 20.55 Večerni šport
DRUGI PROGRAM
17.00 Vidiki, 17.30 Lou Grant, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Zgodbe iz predmestja. 20.05 Alpski deček, 20.50 10 pred 10, 21.20 Najprej matura (film).
Prvi program
8.35 do 12.35 Izobraževalni spored, 16.50 Izobraževalni spored, 17.40 Poročila, 17.45 Palčki ne vedo, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Osijeka, 18.45 Amaterji, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Skupno, 20.50 Izgubljeno obzorje (film), 22.50 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
8.00 Jutranja poročila. 8.05 Šolska TV, 9.30 Moderno srce (film), 11.00 Nemi film, 11.15 Šport v ponedeljek, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Eci, peci, pec, 16.25 Oddaja z miško. 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Moda.’17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, !8.30Časv sliki. 19.15 Prizma. 20.00 Panorama. 20.50 Videoteka
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.35 Šepetanja v postelji (film). 11.15 Prizma, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Lutke, 16.30 Ostržek. 16.55 Snanček Zasnanček 17 00 Policijska postaja 1, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Skrivnostni grad (film), 20.40 Šport
DRUGI PROGRAM
17.00 Dežela in ljudje, 17.30 Lou Grant, 18.30 Cas v sliki, 19.15 Kavama Central, 20.50 10 pred 10,21.20Umetnine: Kosilo z Andrejem (film)
PRVI PROGRAM
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Dama s kamelijami (film), 11.15 Klub seniorjev, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Eci, peci, pec, 16.25 Dobro glej, 16.30 Pet prijateljev, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 TV kuhinja. 17.30 Družinskj magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Skag, 20.05 Dokumentarna oddaja, 20.50 Šport;
DRUGI PROGRAM
16.45 Šolska TV, 17.00 Popotovanje po Avstriji, 17.30 Lou Grant, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Klepet pred kamero. 20.50 10 pred 10, 21.20 Klub 2
/O ljubljanska bar**
Pomurska banka
VESTNIK
Vsak četrtek
VESTNIK
TV MADŽARSKA
Ni sporeda
TV KOPER
TVMAD?ARSKA I TV MADŽARSKA
14.25 Nogomet: Vinkovci: Dinamo—Dinamo Zagreb Jugoslovansko prvenstvo, 16.15 Lahka atletika: Atene — Evropsko prvenstvo, 18.15 Inšpektor Bluey — TV film, 19.00 Risanke, 19.15 TVD — stičišče, 19.30 Skrivnost volčje glave — celovečerni film — Igrajo: Leonard Nimoy, Susan Hampshire — Režija Philip Leacock, 20.50 TVD — danes,21.00Zeitim Bild / Čas v sliki — avstrijski TVD.
TV KOPER
I6.00 Nogomet: Beograd: Galenika—Partizan, Avtomobilizem: Monza — Velika nagrada Italije — Formula I, I8.15 Inšpektor Bluey - TV film, 19.00 Risanke, 19.15 Kolo — celovečerni film — Igrajo: Jean Servais, Pierre Mony — režija: Maurice Delbez. 20.45 Glasba brez meja: Gene Kelly, 21.15 Zeit im bild / Čas v sliki — avstrijski TVD.
12.30 Odprta meja — confine aperto — oddaja v slovenskem jeziku. 17.00 TVD — novice, 17.05 Aktualna tema, 17.30 TV šola. 18.00 Zdravo otroci, 18.30 Cinenotes, 19.00 Risanke, 19.15 TVD — stičišče, 19.30 Rojeni zmagovalec — celovečerni film — Igrajo:. George Segal, Paula Pmetiss, RoOen De Niro — Režija: Ivan Passer, 20.50 TVD — danes,21.00Zeitim Bild/Čas v sliki — Avstrijski TVD. 21.30 Odprta meja — confine aperto — Oddaja v slovenskem jeziku.
7.05 in 12.55 Šolska TV. I5.O5 Vojak Princ, nadaljevanka. 15.35 Utica. 16.05 TV borza. 16.15 Postrvi v Bakonyu. reportaža. 16.45 Se še spominjaš? Operete. 17.25 Kronika Južnega Al-fblda, študio Szeged., 18.30 TV dnevnik. 19.00 Bolnica na robu mesta. 9. del. 20.05 Študio 82. 21.05 Tveganje, svetovnogospodarski magazin. 21.35 TV dnevnik.
TV KOPER
12.30 Odprta meja — confine aperto — Oddaja v slovenskem jeziku. 17.00 TVD — novice, 17.05 Cinenotes, 17.30 TV šola, 18.00 Zdravo otroci, 18.30 Ta leta, ti dnevi — dokumentarna oddaja. 19.15 TVD — stičišče, 19.30 Opoldanski krvnik — celovečerni film — Igrajo: Franco Franchi. Ombretta De Carlo — Režija: Mario Amendola, 21.00 TVD — danes. 21.10Zeitim Bild / Čas v sliki — avstrijski TVD, 21.40 Odprta meja — confine aperto — Oddaja v slovenskem jeziku.
7.05 in 12.55 Šolska TV. 8.55 TV reprize: Delta, Dogodivščine nekega falota. Glasbeni film. 15.05 Energija; konec naftne dobe. 15.45 Za naše zdravje. 15.55 Svet jezika. 16.55 Ferencvaros-Atletico Bilbao, nogomet, pokal UEFA. 19,00 TV dnevnik, 19.30 Modra luč, kriminalistične reportaže. 20.50 Familie, Neoton show. 21.25 TV dnevnik.
TV MADŽARSKA
TV KOPER
7.05 in 13.10 Šolska TV. 15.25 Kratek film. 15.35 TV borza. 15.45 Klub za najstnike. 16.25 Menjava koraka, spored študia Pecs. 17.10 Glasba za vse, 2. del. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Ulice San Francisca, serijska kriminalka; Reka groze. 19.45 Umetnina tedna. 19.50 Panorama, svetovnopolitični magazin. 20.50 TV dnevnik. 21.05 TV ogledalo.
12.30 Odprta meja — confine aperto — Oddaja v slovenskem jeziku. 17.00 TVD — novice, 17.05 Ta leta, ti dnevi — dokumentarna oddaja, 17.45 TV šola, 18.10 Zdravo otroci. 18.30 Narodna glasba: Pesmi in plesi sveta: Meksiko, 19.00 KisanKe, 19.15 TVD — stičišče, 19.30 Spoznanje — celovečerni film — Igrajo: John Garko, Irina De-mick — Režija: Leopoldo Savona. 21.00 TVD — danes, 21.10 Zeit im Bild — čas v sliki — avstrijski TVD, 21.40 Odprta meja — confine aperto — Oddaja v slovenskem jeziku.
TV KOPER
12.30 Odprta meja — confine aperto — Oddaja v slovenskem jeziku, 17.00 TVD — novice, 17.05 Jazz na ekranu: Kvartel Dexter Gordon — II. del, 17.30 TV šola, 18.00 Zdravo otroci, 18.30 Eurogol, 19.15 TVD stičišče, 19.30 Celovečerni film, 21.00 TVD — danes, 21.10 Kdo pozna umetnost?, 22.40 Zeit im Bild — čas v sliki — avstrijski TVD, 23.10 Odprta meja — confine aperto — Oddaja v slovenskem jeziku.
9- SEPTEMBRA 1982
STRAN 21
tedenski koledar
PETEK, 10. september — Dan mornarice
SOBOTA, 11. september — Erna
NEDELJA, 12. september — Gvido
PONEDELJEK, 13. september — Janez
TOREK, 14. september— Milan
SREDA, 15. september — Melita
ČETRTEK, 16. september —
Ljadmiia
kino
»PARK” MURSKA SOBOTA
10.	septembra ob 18. in 20. uri ter 12. septembra ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni kinemaskopski film: »KRVAVA MATURANTSKA NOČ”;
13.	in 14. septembra ob 18. in 20. uri švedski barvni vistavisionski film: »TAVANJE POD SONCEM”;
15.	in.16. septembra ob 18. in 20. uri ameriški barvni vistavisionski film: »KRVAVI A VTOSTOP”. GORNJA RADGONA
10.	septembra ob 20. uri franco-sko-angleški film: ,,TESSA — ČISTA ŽENSKA”;
11.	septembra ob 20. uri in 12. septembra ob 18. uri filipinski film: »DINAMIT JOHNSON”;
12.	septembra ob 20. uri franco-sko-angleški film: ..TESSA — ČISTA ŽENSKA”;
15.	septembra ob 20. uri italijanski film: »MESTO ŽENSK”;
16.	septembra ob 20. uri domači film: ..PADEC ITALIJE”. LJUTOMER
11. septembra ob 20. uri ter 12. septembra ob 17.45. in 20. uri ameriški film: »RIBE UBIJALKE”;
15. in 16. septembra ob 20. uri ameriški film: »KRVNE VEZI”.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
11. in 12. septembra film: »GLOBINA”.
ČRENŠOVCI
10» 11. in 12. septembra ameriški barvni film: »ŽRELO II”.
ŠALOVCI
11. septembra ameriški film: »HUPER SUPERKASKADER”.
KOMPLETNO POHIŠTVO ZA SPALNICO z jogi vložki in dodatni štedilnik na trda goriva prodam. Naslov v upravi lista. M—3296 TRAKTOR FERGUSON 35 s kabino in kosilnico prodam. Pintarič, Zenkovci 28. M—3297 MALE PUJSKE PRODAM. Markišavci 30. M—3298 KRAVO, visoko brejo, prodam. Kuzma 83. M—3299
FORD TAUNUS 1,3. letnik 1975, registriran do 4. 9. 1983 in karambolirano katrco prodam. Ivan Prša, Bratonci 162. M—3302 MIZARSKO ROČNO ORODJE (kompletno orodje za enega mizarja) prodam. Ogled vsako soboto. Rudolf Stelcer, upokojenec, Pinta-ričeva 17, Gornja Radgona. M—3304
KOBILO, težko 700 kg, prodam. Cankarjeva 57, Murska Sobota. M—3306
ZASTAVO 101, staro 1,5 leta, prodam. Informacije: Jurjovič, telefon 73-040, interna 342, zvečer 73-585. M—3307
AVTO FIAT 125 PZ — tudi po delih — prodam. Dolina 4, p. Puconci. M—3308
TRAKTOR STEYR PRODAM. Strukovci 21, p. Dobrovnik. M—3310
OSEBNI AVTO MERCEDES 180 D, na novo registrirani, prodam. Cankova 55/A. M—3311
4—DELNE TRAKTORSKE BRANE, lahke, prodam. Černelavci 29. M—3312
SILAŽNI KOMBAJN POTTINGER 2 PRODAM. Lipa 123, p. Turnišče. M—3313
KABINO ZA TRAKTOR DEUTZ, in traktorske gume semperit platišči (12-4, 11-28), prodam. Trdkova 47, p. Kuzma. M-3232
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik); Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Dušan Lopar-nik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gon-tčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor), Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21-231, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancen^z vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, zasuli njen prerani g
venci in cvetjem, nam pa izrekli sožalje.	neg0
Posebna zahvala zdravniškemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za in skrb v času njen? bolezni. Iskrena zahvala g. župniku in kaplanu za pogrebni o cerkvenemu pevskemu zboru, zboru KUD Turnišče za odpete žalostinke in predsta
KS za poslovilne besede.
Renkovci, 4. 9. 1982
ŽALUJOČI: VSI NJENI
LESENO MONTAŽNO GARAŽO PRODAM. Informacije od 6. do 14. ure. Zadravec, Agroservis, popoldne: Vrtna 2. M—3319 KRAVO, brejo osem mesecev, prodam. Markišavci 39, p. M. Sobota. M—3320
BIKCA, starega šest tednov, za nadaljnjo rejo prodam. Partizanska 49, Murska Sobota. M—3321 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika), prodam. Darinka Horvat, Lendavska 17/C, M. Sobota. M—3322
ZASTAVO 750, letnik junij 1976, registrirano do junija 1983, obnovljeno, prodam. Franc Škof, Ključarovci 6/A, p. Križevci pri Ljutomeru. In—309 ZAPOROŽEC, letnik 1979, prodam. Cena 45'000 din. Srša, Banovci 1, p. Veržej. In—312 STAREJŠO HIŠO V OBČINI LJUTOMER z nekaj zemlje na majhni vzpetini prodam zaradi starosti lastnika. Vse v gradbenem okolišu, možna razparcelacija za gradnjo vikendov. Dovoz z avtomobilom, elektrika na parceli. Naslov v upravi lista. M—3277 AVTO 126 P, letnik 1981, prodam. Telefon popoldne: 22-058. M—3309 18—ARSKO	PARCELO V
MARTJANCIH, primerno za sadovnjak in vikend, prodam. Naslov v upravi lista. M—3314 ZASTAVO 101, karambolirano, prevoženih 2.500 km, prodam za 70.000 din. Ogled pri Topolovcu, avtomehaniku, Černelavci.
M—3315
ČZ 175 ENDURO PRODAM. Franc Kovač, Dokležovje 68, p. Beltinci. M—3316 MOPED TOMOS 14 TL, skoraj nov, prodam. Gusti Horvat, Cvetkova 60, Rakičan (118).
M—3317
PARCELO V TURNIŠČU (65 arov), primemo za gradnjo lokala za kakršnokoli obrt, ob glavni cesti, prodam. Doma, Tišinska 14, Murska Sobota.
PLUGE ZA FERGUSON in hrastove plohe, suhe, večjo količino, prodam. Naslov v upravi lista. M-3251
KRAVO, staro štiri leta, 8 mesecev brejo, prodam. Ogled: Radovci 18. M-3252
NOVO HIŠO v Dolgo-vaških goricah (12 x 12), lepo opremljeno in 45 arov vinograda (2000 trsov), 5-letni nasad z vsemi pripravami za obdelavo in inventarjem, primerno za gostinski lokal ali kmečki turizem, prodam. Informacije: Martin Doma, Tišinska 14, Murska Sobota, ogled: Dolgovaške gorice 226 ali 226/A.
ZAMRZOVALNO OMARO PRODAM. Kelemen, Lendavska 10, telefon 22-080. M—MM
DVA OSEBNA AVTOMOBILA CITROEN: D SUPER in D SPECIAL (veliki žaba), letnik 1974 in 1972 prodam. Cankarjeva 20, Murska Sobota. M—MM GOLFA — karamboliranega, letnik 1977 prodam. Vlado Paveo, Živkova ul. 6, 62204 Miklavž (informacije tel: 069 74-597, dopoldan). M—VP
Dragemu sinu Jožetu Kran-celbinderju iz Drobtinec, ki je na odsluženju vojaškega roka v Leskovcu, želijo ob praznovanju 19. rojstnega dne vse lepo z željo, da bi se zdrav in srečen vrnil med svoje najdražje, obenem želijo čimprejšnje okrevanje — mama, oče ter sestri Helga in Krista.
MALO POSESTVO (3 ha), na zelo lepi sončni legi s hišo in gospodarskim poslopjem prodam. Aton Kelc, Vinička vas 5, p. Lenart. M-3253
STROPNE POLNILCE (400 kosov), ugodno prodam. Btlrmen, Nemčavci n. h. M-3254
SPAČEK, letnik 1973, obnovljen, prodam. Marinka Fajfar, Sitarovci 9, p. Bučkovci pri Ljutomeru. 1—310
ŠKODO 1000 MB in SIMCO 1100, lahko tudi po delih, prodam. Murski Črnci 58, p. Tišina. M-3255 TRAKTOR BELORUS T 40, v dobrem stanju, prodam. Turnišče 84. M-3257
LADO 1107 ccm, dobro ohranjeno, prodam. Ogled popoldne: Huber, Brezovci 65/A. M-3258 KRAVO, visoko brejo, prodam. Ivanovci 44, p. Fokovci. M-3260 ENOOSNO PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Tišina 56. M-3142
OSLA PRODAM. Borejci 18, p. Tišina. M-3146
ZASTAVO 750 PRODAM. Franc Slavič, Stanetinci 40, p. Videm ob Ščavnici. M-3187
POLNILA (1500 kom.) prodam. Stanko Horvat, Tišina 72. M-3220 MALE PUJSKE PRODAM. Vaneča 32, p. Puconci. M-3221 ŠIVALNI STROJ SINGER, starejši, prodam. Telefon 22-684. M-3223
ŠKODA KUPE UGODNO NAPRODAJ. Alojz Čeh, Črenšovci 80. M-3225
FIAT 125 P, registriran do marca 1983, prodam. Franc Lazar, Prečna 7, Bakovci. M-3226 DIANO 6, prevoženih 50.000 letnik 1977, z dodatno opremo, prodam. Beznovci 48, p. Bodonci, ali LTH servis, telefon od 6. do 8. ure 21-895. M-3227
KOSO ZA STEYR 188, 28 KS, prodam. Naslov v upravi lista. M-3228
DVE KRAVI, visoko breji, po izbiri, prodam. Dankovci 19, Mačkovci. M-3231
RADIO KASETOFON JTT SCHAUB LORENZ PRODAM. Naslov v upravi lista. M-3235 VEČ HEKTARJEV KVALITETNE TRAVE ZA SENO ali silažo poceni prodam. Selo 39. M-3236 NSU 1200 PRODAM PO DELIH. Dravec, Stara Nova vas 14, p. Križevci pri Ljutomeru. In-304 SILAŽNI KOMBAJN PUTTIN-GER MEX 2 prodam. Naslov v upravi lista. In-266
SILAŽNI KOMBAJN PUTTIN-GER MEX 2 prodam. Ludvik Toth, Banuta 10. In-267
ELKA LESLIE ORGLE DAI-MOND PRODAM. Strukovci 50. M-3234
ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA IN PEČ NA OLJE UGODNO PRODAM. Dušan Petrovič, Staneta Rozmana 6, Murska Sobota. M-3237
OTROŠKO POSTELJICO Z JOGIJEM PRODAM. Naslov v upravi lista. M-3238
RABLJENA OKNA (eno dvodelno, 2 tridelna) z roletami prodam. Dankovci 26, p. Mačkovci. M-3239
MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 15. M-3240
MLADO BREJO KRAVO PRODAM. Trnje 158, p. Črenšovci. M-3241
VOZNO KRAVO s teletom, kontrola A, prodam. Alojz Perto-ci, Rankovci 48. M-3242
TRAKTOR FERGUSON 558, letnik 1979, 800 delovnih ur, prodam ali zamenjam za ferguson 335.
Vinko Kramar, kapca 74/A. M-3236
ZASTAVO 101, neregistrirano, za rezervne dele ali po delih prodam. Otovci 38, p. Mačkovci. M-3247 ZASTAVO 101, karambolirano, prodam. Ludvik Smodiš, Černelavci, nova hiša. M-3249 ASKONA 1200, letnik 1975, naprodaj. Naslov v upravi lista. M-3250
kupim
MONTAŽNO GARAŽO KUPIM. Naslov v upravi lista. M—3217 OJAČEVALEC ZA BAS KITARO, dobre znamke, kupim. Naslov v upravi lista. M—3245 ZASTAVO 101, novo, malo rabljeno, kupim. Naslov v upravi lista. M—3278
sobe
ENOSOBNO STANOVANJE ALI
GARSONJERO v MURSKI
SOBOTI iščeta mlada zakonca. Naslov v upravi lista. M—3233 OPREMLJENO SOBO S SOUPORABO KOPALNICE ODDAM MOŠKEMU. Naslov v upravi lista. M—3261
PRAZNO ali opremljeno sobo, lahko tudi z vso oskrbo, oddam starejšemu solidnemu moškemu, najraje z dežele. Naslov v upravi lista. M—3291
OPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnice, ogrevano, oddam fantoma. .Naslov v upravi lista. M—3300
OPREMLJENO SOBO v Murski Soboti išče solidno dekle, zaposleno v MURI. Ponudbe na upravi lista. M—MM
zaposlitve
KV NATAKARJA z odsluženim vojaškim rokom zaposlim. Stanovanje in hrana zagotovljena. OD po dogovoru. Gostišče pri REZKI, Nova Gorica, telefon 065-21-369. M—3213
MLAJŠO UPOKOJENKO SPREJMEMO ZA GOSPODINJO V ŽUPNIŠČE. Ponudbe pošljite na upravo Vestnika pod oznako »GOSPODINJE NA ŽUPNIŠČE”.M—3222 DIMNIKARSKEGA POMOČNIKA ali fanta za priučitev sprejmem takoj. Nudim hrano in stanovanje, OD dober. Dimnikarstvo Andrej Zemlič, 65270 Ajdovščina. M—3256
KV ZIDARJA in NK delavca takoj zaposlim. Plača po dogovoru, stanovanje preskrbljeno, možnost kuhanja v stanovanju. Oglasite se osebno ali pismeno na naslov: Jože Kološa, Krčevinska 45, Maribor — pri tov. mesnih izdelkov Košaki, telefon številka: 062-24-994 M—3264
KV KROJAČA ALI TORBARJA z nekaj let prakse, za izdelovanje galanterijskih izdelkov zaposlim. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Danica Mavrič, Kerenčičeva 12, Gornja Radgona. M—3303
razno
VOZNIKI!
Opravljam optične nastavitve kolotekov vseh vrst osebnih avtomobilov. S pravilno nastavitvijo kolotekov (koles) boste preprečili enostransko obrabo gum in poskrbeli za varno vožnjo. Avtomehanik Franc Makoter, A. Trstenjaka 17, p. Ljutomer. In—282
NJIVO veliko 45 arov dam v najem. Markišavci 29. M—3248 HIŠO z manjšim posestvom prodam mlajši družini za oskrbo starejših zakoncev. Naslov v upravi lista. M—3262
OBVESTILO!
Cenjene stranke obveščava, da sta kemični čistilnici od 1. septembra odprti samo vsako prvo soboto v mesecu, ostale sobote sta zaprti. Delovni čas ostane neispremenjen, razen ob petkih, ko je kemična čistilnica Zemljič odprta od 7. do 17. ure.
Kemična čistilnica Ema Šiftar, Aškerčeva 5, M. Sobota in Marta Zemljič, Štefana Kovača, 11, M. Sobota. M—3265
OTROKA DO TREH LET STAROSTI VZAMEM V VARSTVO. Naslov v upravi lista. M—3266
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost delavske knjižice št. 6088, ki jo je izdala SO Gornja Radgona. Franc Grebenc, Stogovci 5, p. Apače pri G. Radgoni. M—3305
PREKLIC!
Preklicujem izrečene besede o Marici Marinič iz Stare Nove vasi in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Brigita Dravec, Stara Nova vas, p. Križevci pri Ljutomeru. In—311
Industrijska montažna podjetja, o.sol.o.
IMP - DO „PANONIJA"
KOVINSKA IN ELEKTROINDUSTRIJA
MURSKA SOBOTA
Komisija za delovna razmerja IMP — DO »PANONIJA"
Kovinska in elektroindustrija Murska Sobota, Bjedičeva 1
OBJAVLJA
naslednja prosta dela in naloge:
1.	direktorja tehničnega sektorja,
2.	vodje komercialnega sektorja,
3.	vodje kadrovsko splošnega sektorja,
č. vodje finančno računovodskega sektorja,
5.	vodje proizvodnje in službe priprave,
6.	vodje plansko — analitsko organizacijskega sektorja.
K točki 1:
da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo tehnične smeri in 4 leta delovnih izkušenj na področju odgovornih nalog v kovinsko predelovalni industriji.
K točki 2:	\
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri in 4 leta delovnih izkušenj na področju vodenia komercialnih poslov.
K točki 3:
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo pravne ali delovnih izkušenj iz
njej enako izobrazbo, in 4 leta kadrovsko splošnih nalog.
K točki 4:
— da ima visoko ali višjo strokovno
izobrazbo ekonomske
smeri in 4. leta delovnih izkušenj na področju vodenja in organizacije nalog v finančno računovodskih opravilih-
K točki 5:
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo tehmcn smeri ali organizacije dela in 4 leta delovnih izkušenj n^ področju vodenja in organizacije nalog proizvodnje
nalog proizvodnje
kovinsko predelovalni industriji.
K točki 6:
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj na ustreznih delovnih opravilih.
Od točke 1 do vključno 6 gre za dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo. Kandidati morajo imeti družbeno politične in moralno etične kvalitete in smisel za delo z ljudmi.	„
Prijave je treba vložiti na naslov: IMP — DO »PANONIJA Murska Sobota, Kadrovsko splošni sektor, v 15. dneh °
dneva objave.
Sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas, s poskusnim za naslednja prosta dela m
delom 90 dni, delo v izmenah, naloge:
1. Kurjač centralne kurjave I.
Pogoji:
— VKV ključavničar ali monter delovnih izkušenj pri delu
(centralni kotli, kompresorji).
centralne kurjave in 2 leti z energetskimi napravami
\ LCI I If ai I 11 RUlll, INWI I ipi COUI JI/.	|
— KV ključavničar ali monter centralne kurjave in 4 । delovnih izkušenj pri delu z energetskimi napravam •
— izpit za kurjača parnih kotlov, — varnost pri delu — tečaj.
Kandidati vložijo prošnje na naslov podjetja:	. a|j
Kadrovsko splošni sektor. Možnost nastopa dela je takoj po dogovoru. Razpis velja do zasedbe.
ŠE ENKRAT:
Žal se je zgodilo tudi to
V prejšnji številki Vestnika je bil objavljen prispevek Manje količ iz Murske Sobote pod naslovom Žal se je zgodilo tudi to- Lp obsoja ravnanje delavcev Certusa v Murski Soboti Jožeta Graham Vbrbša. Ker je v prispevku omenjeno moje ime in priimek sem bil ogorčen, ko sem prebral prispevek, kajti na relaciji Lmm jgo Ljubljana sploh ne vozim avtobusa in je avtorica prispevka očitno n^or9l> navedla ime šoferja avtobusa. Mislim, da bi prizadeta občanka j^, preveriti imena delavcev Certusa predno se odloči za objavo v»astnik^ kajti s tem mi je storila veliko krivico. Toliko v vednost bralcem Ve
Jo^
ABC POMURKA - GOZDNO IN LESNO DARSTVO, DSSS MURSKA SOBOTA
gospo
prosta dela in naloge
STROŠKOVNEGA KNJIGOVODJE
Pogoji:
— srednješolska izobrazba ekonomske smeri
— najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri enakih ali
podobni*1
delih in nalogah	s|ati
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev P ^g na naslov: ABC PQMURKA-GLG, Skupne službe g(j Sobota, Trubarjev drevored 4 najpozneje v 15. dneh dneva objave. Sprejeti delavec začne opravljati objav J dela in naloge takoj.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi, boleči in prerani izgubi naše drage
Ane Pucko
roj. Draškovič iz Renkovec
i
STRAN 22
VESTNIK, 9. SEPTEMB^
Prodam
prodam. Šebjanič. Stara 14, Mur- MALE PUJSKE PRODAM. Puška Sobota. M-3268	var. Krajna 26. p. Tišina. M-3284
FIAT 131 MIRAFIORI, letnik LES ZA OSTREŠJE, letve in
ZASTAVO 101 B, letnik 1979, dobro ohranjeno, prodam. Križevci, telefon 82-525.
ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano do novembra 1982 prodam. Ogled vsak dan popoldan. Marjan Špindler. Stara cesta 64, p. Ljutomer, ln-306 POČITNIŠKO HIŠICO, vinograd s kletjo in sadovnjak, skupaj 33 arov, v Banfiju 238 pri Štrigo-vi prodam. Informacije po telefonu 042^18-522. In-307
VEČJO SLAMOREZNICO s puhalnikom, na kolesih, in suha mešana drva prodam. Bokrači 1. M-3263
DVE KRAVI, breji osem mese-3267 Pr°dam' Tropovci 34. M-WARTBURG, letnik 1979, prevoženih 26.000 km. registriran do julija 1983, prodam. Vanča vas 35. p. Tišina. M-3268
STARO HIŠO sadovnjakom in dokumentacijo za gradnjo nove
1980. prodam. Stanko Mes, Bakovci, Soboška 43, p. M. Sobota, telefon 76-043. M-3270
SUHE BOROVE DESKE, debelina 5 cm. prodam. Jože Ščavni-čar, Tišina 23. M-3273
TELICO, visoko brejo, kontrola A, prodam. Godina, Pečarovci 72, p. Mačkovci. M-3275 TRAJNOGOREČI PEČI in dve peči na olje prodam. Telefon 78-215. M-3276
BREJO SVINJO in koruzo z njive prodam. Dolnja Bistrica 37. M-3280
bukova drva prodam. Telefon v 23-578 v večernih urah. M-3285 MALE PUJSKE in lesen kmečki -voz prodam. Jože Kranjec. Luka-čevci 8. p. Martjanci. M-3286 PLINSKO PEČKO PRODAM. Stanin. Vrtna 8. Murska Sobota. M-3287
STISKALNICO NA TEŽILO za grozdje in jabolka prodam ali zamenjam  za manjšo. Bratonci 143. p. Beltinci. M-3288
MALE PUJSKE PRODAM. Sa-tahovci 40. M-3289
GS KONFORT PRODAM. Jože Jelenovec. Čopova 15, telefon 22-038. M-3290
MALE PUJSKE PRODAM. Vanča vas 7, p. Tišina. M-3292 ŽITNI KOMBAJN CLASS z diesel motorjem prodam. Čarni. Ivanovci 45. M-3293
SEDEŽNO GARNITURO z ležiščnim vložkom prodam. Alojz Smej. Kroška 32/A,. M. Sobota. M-3294
STEYER, 28 KS. ugodno prodam. Martjanci 82. M-3294
PRODAM
POHIŠTVO ZA SPALNICO PRODAM. Krajna 63, p. Tišina. M-328!
AVTO ASCONA 16, letnik 1973, na prodaj. Strukovci 32, p. Bodonci. M-3282
TAM 2001, vozen z B kategorijo. • trajnogorečo peč in električni radiator z garancijo prodam. Franc Grah, Čemelavci n. h., telefon 23-109. M-3283
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je po kratkotrajni in zahrbtni bolezni za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
ZAHVALA
Po dolgotrajni in mučni bolezni nas je mnogo prerano za vedno zapustila naša draga žen^mama, tašča in stara mama
Ana Rengeo
roj. Mesarič iz M. Sobote
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše naj dražje se najiskreneje zahvaljujemo zdravniškemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, Kliničnega centra — oddelkoma za nefrologijo in urologijo v Ljubljani ter vsemu zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v M. Soboti za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih njenega življenja. Iskrena hvala g. župniku za tolažilne besede ob slovesu in pogrebni obred, pevcem za _	odpete žalostinke in godbi na pihala iz Murske Sobote.
1 rav tako se najiskreneje zahvaljujemo sodelavcem Temeljnega občinskega sodišča M. Sobota in njihovemu predstavniku za poslovilne besede, delovnim kolektivom Pomurka MI TOZD Predelava M. Sobota, Petrol PE M. Sobota, DSSS Radenska oddelek v M Soboti ter vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekali sožalje >n nam v naj težjih trenutkih stali ob strani ter njen mnogo prerani grob prekrili s številnim cvetjem.
N v	Vsem še enkrat — iskrefta hvala!
eutolažljivi: mož Ivan, sin Ivan z ženo Olgo in sinom Robertom ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po krajši in težki bolezni nas je v 69. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče in brat
Karel Savel iz Martjanec
p0 ° e$ izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, sob 3 za^va'a zdravnikom in medicinskemu osebju internega in kirurškega oddelka Pomoč'6 ^°'n^n’ce ter zdravstvenemu osebju ambulante v Martjancih za zdravniško Pevc V za^n-i'^ dneh njegovega življenja. Hvala duhovniku-seniorju za pogrebni obred. Sp m za odpete žalostinke, godbi na pihala iz Bakovec za .odigrane žalostinke in So . stvo na njegovi zadnji poti, govorniku ob odprtem grobu, gasilcem, sorodnikom, prijateljem, znancem ter kolektivom Študentski domovi Maribor, Kulturni center in Mesna industrija iz M. Sobote za izrečena sožalja in poklonjeno cvetje.
Ohranimo ga v lepem spominu!
Žalujoči: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Po dolgi bolezni se je v 75. letu starosti za vedno ustavilo srce dobremu možu, očetu in staremu očetu
Kolomanu Mekicarju iz Sebeborec
Isk
stegannoSe za^vabujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ^r>srčn- Spr5m***na njegovi.zadnji poti, mu darovali cvetje in vence, nam pa izrekli sožalje. a zahvala tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem za ubrano petje in predstavnici KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat—iskrena zahvala!
_	Žalujoči: žena in vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
Andrije Fišerja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam pismeno ali ustno izrekli sožalje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, posebno dr. Horvatu, dr. Vučaku. dr. Hauser Petrovičevi, dr. Kološevi in dr. Štivarfu. ki so mu lajšali bolečine v zadnjih trenutkih življenja. Zahvaljujemo se kolektivom: DSSS KS mesta Murska Sobota, Projektivni biro, IMP Panonija, Centralni laboratorij bolnice M. Sobota, Varstrpj Lendava in Društvu upokojencev Murska Sobota.
Žalujoči: žena in otroci z družinami

Ivan Antolin
Ob tej boleči izgubi našega predragega, se zahvaljujemo vsem znancem, sosedom, prijateljem in sovaščanom, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS Andreju Zadravcu za poslovilne besede ob odprtem grobu. •
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Globoko žalujoči: žena Barbara, hčerka Terezija z družino, vnukinja Marija z družino, vnukinja Martina, pravnukinji Valerija in Ksenija ter ostalo sorodstvo
E
ZAHVALA
Vsem, ki ste našo dobro mamo, staro mamo in babico
Marijo Barbarič roj. Domjan iz Brezovec
spremljali na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje — iskrena hvala! Zahvaljujemo se vsem sosedom in vaščanom za pomoč, duhovniku za pogrebni obred in pevcem za žalostinke. Hvala občinskemu odboru zveze vojaških vojnih invalidov in predstavnici KS Brezovci za poslovilne besede.
VSI NJENI
V SPOMIN
4. septembra 1982 sta minili dve leti, odkar je prenehalo biti plemenito srce našemu možu, atu, staremu atu, bratu in ujcu
Belu Crnku
strojniku iz Čepinec
Težko je spoznanje, da te ni več med nami, a spomin na tebe je živ, tako, kot je živa bolečina ob tvoji izgubi, ki smo te vsi imeli radi. Sveče in rože na tvojem grobu so znak naše ljubezni.
Iskrena hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem preranem grobu.
Neutolažljivi: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 52. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat
Koloman Bagari posestnik iz Dankovec
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,-vaščanom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami ter nam izrekli sožalje.
Žalujoči: žena Sidonija, hčerka Marta, mama Marija, brat in sestre ter ostalo sorodstvo
9- SEPTEMBRA 1982
STRAN 23
v besedi in sliki po pomurju
LENDAVA
Tekmovanje ekip prve pomoči
Na 9. občinskem tekmovanju ekip prve medicinske pomoči lendavske občine, letos je bilo v Dobrovniku, je nastopilo 12 ekip, ki so pokazale veliko požrtvovalnosti in. znanja. Med njimi je bila najboljša ekipa INA-Nafte Lendava, pred osnovno šolo Drago Lugarič in krajevno skupnostjo Hotiza-Kapca. Ker je bilo letos za tekmovanje prijavljenih kar 32 ekip, je organizator tekmovanja, občinski štab civilne zaščite, skupaj z občinskim odborom Rdečega križa pripravil še tri sektorska tekmovanja, s katerih so se štiri najboljše ekipe udeležile tudi občinskega finalnega tekmovanja. Toliko ekip prve medicinske pomoči v občini doslej še nikoli ni tekmovalo, to pa tudi kaže na hiter razvoj, zlasti v krajevnih skupnostih, saj imajo domala v vsaki večji vasi svojo ekipo, kije pripravljena pomagati ob vsakem času. Najboljša ekipa INA-Nafte bo tekmovala tudi na republiškem tekmovanju, ki bo predvidoma konec tega meseca v Novi Gorici.
Jani D.
MLADI GASILEC IZ BAKOVEC — Na vodno reševalni vaji enot civilne zaščite na Ledavskem jezeru v Kraščih smo zasledili tudi mladega gasilca — sedemletnega Darka Vereša iz Bakovec, ki je z veliko zavzetostjo opazoval tekmovanje. Kot kaže, bo šel po očetovih stopi-njah, zlasti, ker pravi, da se je sam odločil za gasilske vrste.
Foto: F. Maučec
 LEDAVSKO JEZERO«! MBBI MB 9BHB BBBB BBBB MM^
Uspela vaja vodnoreševalnih enot civilne zaščite 
Vodnoreševalne ekipe preizkušajo svojo usposobljenost na Ledavskem jezeru.
Foto: Feri Maučec
Občinski štabi civilne zaščite pomurskih občin so skupaj z območno gasilsko organizacijo preteklo nedeljo na Ledavskem jezeru v Kraščih pripravili vodnore-ševalno'vajo z namenom, da preizkusijo opremljenost in usposobljenost ekip za reševanje na vodi. Na vaji so sodelovale gasilsko-tehnič-ne enote civilne zaščite iz obmurskih krajev Bakovec, Kroga. Bistrice, Trpovec, Gradišča, Tišine, Petanjec, Dokležovja, Ižakovec, Me-linec in Murskih Črnec ter potapljaška ekipa iz Murske Sobote. Skupno je nastopilo 112 pripadnikov civilne zaščite.
PRLEŠKA BRATVA 82
Če bi pričetek katerekoli sezone lahko ocenjevali po prireditvah, ki so pri nas v navadi ob takšnih priložnostih, potem lahko rečemo, da bo letošnja bera grozdja obilna in odlična, tako kot je bila minulo nedeljo Prleška bratva 82. Ta tradicionalna prireditev, letos že devetič zapored, namenjena obujanju spominov na dogajanja okoli trgatve nekoč in prikaz te gospodarske dejavnosti danes, je v celoti uspela, čeprav bi verjetno lahko sam prikaz običajev bil bolj pester, bolj podroben (kot prejšnja leta), Sicer pa se je našlo za vsakega nekaj in verjetno je bilo skoraj 2000
Vaja je pokazala, da so ekipe različno opremljene, odvisno od razpoložljivih sredstev občinskih štabov civilne zaščite. Sorazmerno dobro so opremljene ekipe iz soboške občine, nekoliko manj iž lendavske občine, saj ekipa z Bistrice ni imela niti reševalnih jopičev. Žal pa ekipe iz radgonske jn ljutomerske občine niso nastopile. Kljub vsemu pa je oprema s katero ekipe razpolagajo primerna za uspešno reševanje na vodi. Vsekakor pa jo bo potrebno dopolnjevati. Tudi usposobljenost ekip je na primerni ravni, saj jih sestavljajo ljudje, ki živijo ob reki Muri in so vešči ob
obiskovalcev lahko zadovoljnih.
Pričelo se je že dopoldne ob deseti uri, ko so pričeli prihajati avtobusi izletnikov in posamezniki, ki se jim je mudilo poskusiti letošnjo ranino in mošt. Istočasno pa so si lahko ogledali tudi prostore ljutomerske kleti.
Pravi del se je pričel nekoliko pozneje — ob dveh popoldne — ko so prikorakali člani pihalnega orkestra KUD Ivan Kaučič iz Ljutomera, ko je zapel tudi Ljutomerski oktet in ko je naš Prleški pesnik Manko Golar zrecitiral svoje pesmi, ki govorijo o vinu in nekaterih škodljivih posledicah — ki se
vladovanja vode s čolni. To pa ne pomeni, da tudi v prihodnje ne bi usposabljanju članov reševalnih ekip civilne zaščite namenjali vso pozornost.
Vodnoreševalna vaja enot civilne zaščite je bila organizirana na Ledavskem jezeru z namenom, da se tudi na tem območju organizirajo vodnoreševalne ekipe. Trenutno že razpolaga z opremo ekipa na Cankovi, v kratkem pabo opremljčna še ekipa v Kraščih.
F. Maučec
lahko spremenijo tudi v zabavne.
Prikaz trgatvenih običajev je napovedal predsednik DKIT Miha Belec in otvoril Prleško bratvo, za njim pa so nastopili še humorist DODO iz Murske Sobote in tekmovalci v huškanju. Le-ti so se pomerili v dveh kategorijah: ženski in moški, zmagovalci pa so prejeli originalne nagrade: steklenice vina. To pa bi bilo tudi skoraj vse, kar se je v nedeljo dogajalo pri ljutomerski kleti. Pestro, za vsakega nekaj, in precej živahno. Organizacijsko je praznik grozdja in vina v celoti uspel.
Dušan Lopamik
BELTINCI
Prijetno srečanje invalidov
Društvo invalidov Murska Sobota nenehno skrbi za boljše počutje svojih članov. V ta namen organizira razna srečanja m izlete, katerih se invalidi dokaj množično udeležujejo. Letos so že organizirali štiri srečanja, in sicer na Tišini, v Bakovctn, Bogojini in Beltincih, v programu pa imajo še dve. Namen ten srečanj je. da bi se invalidi med seboj bolje spoznali, se sprostu1 in pozabili na vsakodnevne težave, s katerimi se srečujejo-Škoda, da v društvo invalidov ni vključenih še ostalih 15 0“' stotkov invalidov iz soboške občine, saj bi jim to zelo koristijo.
Preteklo soboto je bilo srečanje invalidov v osnovni šolil  oktober v Beltincih, katerega so se udeležili invalidi z območja krajevnega urada Beltinci in treh krajevnih skupnosti mes Murska Sobota — Lendavske. Parka in Partizana. Udeležene srečanja je najprej pozdravil predsednik sveta KS Beltinci gust Farkaš in jim zaželel dobrodošlico, hkrati pa jim na kratK predstavil Beltince. O pomenu srečanja in delovanja drustv invalidov pa je govoril predsednik Martin PerdigaT, hkrati paj11 je tudi seznanil z nekaterimi novostmi v zvezi z invalidskih pokojninami. Ob tej priliki so pripravili bogat kulturniprogra ’ v katerem so sodelovali: mešani pevski zbor društva invalid Murska Sobota, godba Kociper iz Beltinec, recitatorji, harmonikarji in folklorna skupina osnovne šole 17. oktober Beltin ter solist upokojenec Jože Kamenšek, kije prisrčno predsta Gregorčičevega Veselega pastirja. Po končanem kulturno programu so invalidi nadaljevali srečanje v prijetnem razpo* ženju.	F. Maučec
V GORENJE ELRADU
V dveh podaljšanih izmenah
Da se mora združeno delo v položaju, ko je proizvodnja vse bolj odvisna od preskrbe z reprodukcijskim materialom’ posebej še tistim iz tujine, prilagajati -založenosti s tem, F znano.	nd
Prvi so to v naši regiji občutili v Gorenje-Elradu. prvega tega meseca dela nekaj čez 60 delavk v TOZD Ii” izvodnja anten in kablov v dveh podaljšanih izmenah, iz® .. katerih traja ena kar polhih dvanajst ur. Nujno so se mora namreč prilagoditi potrebam svojih največjih kooperantov, katere delajo kanalnike Iskri, Gorenju in Kbrtingu. Ti imjU namreč velike izvozne obveznosti, posebej še do alžirskeg
Zato so v Gorenje-EIradu nemudoma ukrepali. podaljšanih delovnih izmenah že iščejo trideset novih dela cev, ki jih bodo takoj usposobili za delo za tekočim trako' > nekoliko pa bodo razbremenili sedanje zaposlene v tej P*, izvodnji še s premostitvijo delavcev znotraj delovne organ zacije.
Potrebe kažejo, da bodo v tej TOZD delali s podvojenih* močmi vse do konca leta. In vendar so naleteli na razumevanj* med delavkami, in to ne zgolj zaradi zaslužka, ki bo seve delu primeren.	V. Pa'e
času pa bi zagotovili sreu»vfl za asfaltiranje ceste Veli* Polana—Gomilice, ki in13, programu razvoja lendavs* občine do leta 1985 prion1®' tno mesto. Krajevna skupn?5 Velika Polana bo zagot°VIj del svojih sredstev, del srf štev pa bodo najeli pri ba^1' nekaj pa bo dal tudi izvaja1®, del. Razprava v omenja krajevnih skupnostih je.P.a kazala, da občani podpis0\ prizadevanja, to pa je v ' težavnih časih, ko je denav malo, veliko, saj se le ta lahko rešujejo najbolj P®r problemi v občini. n
Jan'p
Zelena luč za samo' postrežno trgovino?
Na prvi seji skupščine delegatov krajevne skupnosti Kr»g petek za predsednika skupščine izvolili Janeza Husarja, za pre sveta KS pa Kolomana Horvata.	jpo^-o
O uresničevanju sprejetih nalog se bodo podrobneje jesenskih mesecih, zadovoljnipa so s tistim, kar so naredili dos r. jirSl ’ vaških ulic so asfaltirali, dela pri obnavljanju vaškega doma ^gr«^ imajo nov brod na Muri, končno pa tudi dokumentacijo za zače. p” samopostrežne trgovine. Dokumentacijo okrog zemljišča. L ,js-trebni temeljiti dogovori s Potrošnikom.
Turnišče: cene pujskov
Pretekli četrtek (2. sept.) so rejci pripeljali na sejmišče v Turnip ()0. pujske, prodali pa so jih okrog 70. Najnižja cena je bila 3-najvišja pa 4.200,00 dinarjev za dva pujska (par).
Prednost cesti Velika Polana—Gomilice
Razprava o nadaljnji modernizaciji občinskih, cest v občini Lendava je bila tokrat organizirana v krajevnih skupnostih Bistrice in Črensovci. Zakaj v teh dveh krajevnih skupnostih? Ker s ta prispevali sredstva, oziroma vplačali občinske cestne obveznice, ki naj bi bile izplačane že letos. Ker pa je cestni sklad doslej moral plačevati velika sredstva za odplačilo anuitet za najete kredite za doslej že asfaltirane ceste (občinske) in ni bilo denarja za nove naložbe, je sprejeta odločitev, da se plačilo obveznic podaljša na sredo prihodnjega leta, v tem