kmetijsfcih, obertnijskih in narodskih řečí. Odgovorni vrednik J»r. Jfttttez It lettre i«. | . - - -- —___- — _-__________-s-— —. i,.--—— ——— —i — — » — — —■—• - --— - — • - —— - » - ■ i m -M » --- ----- — - vi -• • — i *---m tm i — ili mm. . _ . ^ m __% Tečaj X. V saboto 3. aprila (sredoživna) 1852. List 29. Mskrice hvaleznosti ■> î milodarnemu Terstu in blagosercnemu odboru, ki je nabiral milodare v pripomoć nesrecnikom Krajnskim. Spod neba pošle noc morivno slano, Povene nježno pomladansko cvetje, Ko palno na-nj posije solnee ranoj Viharje v nedru svôm rodi poletje, Z oblaka sivega se toča vsuje, Ratarju up upieni in imetje ; S podnebja střela šviga, plamen bluje, Bučí naliv, povodnji divja reka Zelene trate strašno pokončuje, Pusti v pušcavi nazega clovekaj Nad njim perute lakota razgerne, Nadloga ga v obupno serce speka. V nebo zasolzene oči oberne, In glas zažene milo tugajoči: »Pomagaj Bog mi iz osode černei« In mili Bog ne odreče mu pomoči; V bogatem Terstu, mestu nove slave, Rešitelja zbudí, ki tud' priskoči. — Ko zvedel si, o Terst, da sive glave Okó umira lakote grozivne, Ko vidil si, da steblo grenke trave Zdravilo možu muke je morivne, In da na persih maternih vsahuje Nedolžno dete žeje prestrašivne : Po belem licu se Ti solza vsuje, Visoko bije serce Ijudomilo, Ki duša blagotvorna ga vnemuje. Podal si rešno roko, ter obilo Daril s periščem polnim reve sine, Postlal jim postljo v svoje varno krilo. Postavil v sercu mile domovine Spominek vrednosti si necenljive, Vsejal si v plodno zemljo žlahtne čine, Si spletel venec slave nevmerljive, Potrebil pot v nebeske velicave, Nakopal tak zaklade ncstrohljive! In T i, skoval si krono dvojne slave, Ki v pomoč skup si sklical bratu brate In speljal ga iz žalostné puščave, Pokazal spet mu zeleneče trate, Ki nehal nisi bratov z a-nj prositi; V plačilo Ti ne bodo gore zlate, Plačilo T voje mora vece biti! Domovina. Miako homo letos krompir sadili ? koliko in ka ko sniff a? là nj nameslo njega ? Kar so „Novice" od krompiría ob mnozih pri-likah m raztreseno po mnogih listih govorile in sve-tovíile, — beremo lepo vkup sostavljeno v 21. listu nemškiga časnika Štajarske kmetijske družbe, po-terjeno po skusnjah od leta 1846 noter do leta 1852 tudi na Štajarskim. In ker je sedaj ravno pravi čas, kmetovavcain iz gotovih skušinj izvira- joče nauke podati, da naj bi se po njih ravnali, jim izročimo sledeče svete. Prazno delo bi bilo — govori g. dr. Hlubek v pohvaljenim spisu — da bi se še dalje pričkali: v čem obstojí in od kod pride gnjilina krompirja. Kar so s kušnje učile, to je, kar nam je treba vediti, — po tem se ravnajmo. Gotove skušnje 0 tem so pa téle: 1. Z god nje sorte krompir, to je tišti, ki je dozorel že okoli sv. Jakoba, je gnjil leta 1849 le malo, v letu 1850 in 1851 pa ni gnjil clo nič. 2. Do perve polovice mesca maligaserpana je bil krompir povsod čisto zdrav viditi. Začela se je gnjilina (da je krompirjevec zaćel veneti) okoli sv. Jakoba ali pa še le okoli sv. Lorenc a in še pozneje, in vselej po tem, ko je dalje časa deževno vreme bilo. Več ko je bilo hudih ur, in če je berž za njimi sonce zlo pripekalo, huji se je ob tacih letinah gnjilina prikazala. 3. V suhi in gorki ali bolj pešeni zemlji krompir manj gnjije, v merzlomokri in ilovnati zemlji se prikaže gnjilina nar huji. 4. Na pre s nim (frišnim) gnoji krompir rad gnjije, in bolj ko se mu s ta ci m gnojem gnoji, huji gnjije. 5. Ce se krompir gosto sadi, bolj gnjije; če se redko sadi, manj gnjije, ker sapa zamore krompirjevec bolj prepihati. 6. Nar bolje ga je plitvo saditi, to je, le2 do 3 pavce globoko; tode pozneje ga moraš dobro okopati in stébla do bel o z zemljo osuti. 7. Prej ko krompir sadiš, prej bo dozorel, in gotovši ga boš otél kužnimu času po sv. Jakobu. 8. Nar bolje se obnaša krompir, ki ni pre-debel pa tudi ne predroben, ampak tak, ki po 3 do 5 lotov vaga, posebno če ga na zrak (Ijuft) deneš, da se enmalo osuši, preden ga sadiš. 9. Če se mu o sv. Marjeti ali še pred krompirjevec (perje) poreže, se zlo obvarje gnji-line, krompirja pa se po tem manj pridela, ker bolj droban ostane. 10. Dobro mu tekne in ga gnjiline vaije, ako ga večkrat okopavaš in osiplješ, posebno kmalo po dežji. * b Hk1 ^ Ako temskušnjam še pristavimo, da seje že večkrat iz vsajeniga bolni ga krompirja zdrav přidělal, — da je tudi Amerikanski in iz sémena izrejeni krompir gnjil, — da mnogotereme-šanice z apnam , sa jami, pepélam , mavcam (gipsam) itd. mu niso nié zoper gnjilino pomagale, se moramo izvsigatega prepričati, dakrompirjevabolezin le iz vremena izvira, ki posebno zakrompir, pa tudi za nektere druge sadove, že več let posv. Jakobu kužno postane. Ker se pa z vremenam ne moremo vojskovati, da bi ga odgnali, kaj nam je tedaj storiti, dokler nismo gotovi, daje kužno vreme minulo? Pameten kmetovavec bo troje storil, on bo namreč: 1) se ravnal po nasvetovanih deseterih r a v n i 1 i h , 2) bo manj krompirja sadil, ko druge le ta, 3) namesto njega pa bo več turšice in bôba sadil, ki sta nar boljši namestnika poterjena. Turšica je med vsimi sadovi nar i meni t-niši; turšica je prav blagoslov božji za člověka, ali clovek noče tega blagodara po vrednosti čisljati, ker je s slepoto vdarjen. Turšica dozori in rodi povsod pri nas; laže se, kolikor je dolg in širok, kdor taji, datonires! Da pa dobro rodi in dozori, se ne smejoleza poskušnjo kake zerna saditi, ker turšica kakor me-cesen se mora v večih rajdah saditi, da je je več s kup ej; tudi ni prav, ako se v bolj rnerzlih krajih turšica póz nih sort sadi. Če se pa turšice cele njive sadé; če se izbere taka sorta, ki o 3 do 5 mescih dozori in je že bolj ojstriga vremena vajena (kakor je Koroška, Ribniška itd.); če se sadi v bolj sončnih krajih in bolj v zavetji ; če se ji gnojí z bolj presnim (frišnim) zlasti s konjskim gnojem, ki zemljo bolj ogreje — se bo turšica tudi v bolj merzlih krajih kmetovavcu v hvalo obnašala. Ako med turšico še zgodniga fižola sadiš, boš přidělal na enim oralu trikrat več ži-veža, kakor ti ga krompir v nar boljši letini da. Tam pa, kjer turšica ne dozori, je bob nar boljši namestnik krompirja. Bob rodi bogato tudi v severnih krajih, in bolj ko se mu gnojí, več se ga pridela. Bob je tečna jed, zdrava jed, dobra jed; samo v vodi kuhati ga je treba in osoliti, kakor krompir. Přidělovali so ga pri nas nekdaj veliko, in so bili ž njim zadovoljni, dokler ga ni krompir spo-drinul, kakor ga še dandanašnji v grofii Kent na Angleškim pridelujejo in se dobro počutijo pri njem. Kaj nam je začarano (zacoprano), da rogovilimo le po tujih, neznanih, malovrednih sadežih, to pa, kar je pred nam i, kar s;no že za dobro p o s k u-sili, za to nam pa ni mar?! Bob med krompir saj en se prav dobro obnaša, in če se krompir spridi po gnjilini, na-domestuje bob zgubo njegovo. Zato so hvale vredni tišti kmetovavci, ki med vsaka dva krompirja en bob sadijo, in si na to vižo gotov pride Ikzavarjejo. Ozimine slabo obetajo po mnogih krajih; čas se bliža za poljske delà; zato bodimo skerbni sedaj, da se ne bomo kčsali pozneje; ravnajmo se po gotovih s kuš nj ah, ne po svojoglavni ter-mi, da se resimo prihodnjih nadlog! Kako v tacih krajih* kjer vođe manjka, dobre in stanovilne kápni ce napraviti• (Dalje.) Permerjeni stroški za zidanje kapnice pri na-mešani zemlji, to je, s skalo namešani šuti, na globočino do 16 čevljev in na 6 ćevljev širokost znesó skupej 147 fl. 8 krajc. (za delo z zemljo 6 kubiknih sežnjev, 1 sežinj po 5 fl. 30 kr. = 33 fl. ; za kamnarsko delo 30 kubiknih čevljev kamna, 1 čevelj po 21 kr. = 12 fl. ; zidniga cegla po modlu 2350 ceglov, jezero 3 pavce debeliga po 15 fl.— 35 11.15 kr. ; za cegel za tlak 2 pavca debel na vse straní 1 čevelj velik, 60 ceglov, sto ceglov po 3 fl. = 1 fl. 48 kr.; navadniga zidniga cegla za tlak, 3 pavce debeliga, 240 ceglov, jezero po 13fl. = 3 fl. 7 kr.; živiga apna 9% centov, 1 cent 30 kr. = 4 fl. 50 kr. ; ceglove moke 9% centov, 1 cent 30 kr. = 4 fl. 50 kr.; pocuolne zemlje 10*/10 centov, 1 cent 1 fl. = 10 fl. 18 kr.; 15 voz ilovce, voz po 1 fl. = 15 fl. ; za zidarsko delo za in/,G kubiknih sežnjev, 1 sežinj 8fl..= 13 fl. 30 kr.; za delavsko delo, mavtodelati, nositi, in ilo tlačiti 13 11. 30 kr.). Ako je treba širji kapnice, so po ravni ti primeri stroški prerajtani za 9 čevljev široko kapnico na 237 fl. 2 kr., — pri 12 čevljev široki pa na 337 fl. 27 krajc. Tista kapnica, ki je 16 čevljev globoka in 6 cevlj ev široka, derži vode 213 veder, če je do žrela kanala polna ; — če, postavim , 20 dni dež ne gré, ta kapnica je bila pa ob zadnjim dežju polna, je za vsaki dan 10 veder in pol vode v nji ali 28 srednih škafov. Kapnica 16 čevljev globoka in 9 čevljev široka, derži 461 veder, če je do žrela kanala polna ; to da za 20 dni za vsaki dan 23 veder ali pa 61 srednjih škafov. Je pa kapnica pri globočini do 16 čevljev cio 12 čevljev široka, derži 820 veder, če je do žrela kanala polna ; to da za 20 dni za vsaki 41 veder ali pa 109 srednjih škafov vode. Kar kupove za blago in del o vtice, opomním , da so tako prerajtani, ko bi se kapnica v Ljubljani dělala. Kdor hoče kapníce delati, ne smé misliti, dabo pri vsacim dežju polna, torej je bolje, da jo veči, ko manji narediš. Tudi kaže gorej storjenarajtinga, da kapnica z 12 čevlji svitlobe po čez le malo čez polovino več stroškov znese, ko una s 6 čevlji svitlobe, pa vunder 4krat toliko vode derži. Iz tega se vidi, da je bolji širji pa bolj plitvo kapnico delati. Kdor bi hotel s 6 čevlji svitlobe kapnico zidati, da bi toliko vode deržala, ko una z 12 čevlji, bi mogla 8 sežnjev in 2 čevlja globoka biti. (Konec sledi). Glas o škodljivosti zganja. (Dalje.) V \ i ^ * 1 2. Zganje delà nepokoj, boj in morije ; ka-mor žganje pride , od ondod Ijub mir beži. Hodiš po svetu in čuješ v kerčmi neznano trusati, kleti in rotiti se, prašaj, kaj imajo? Zvedel boš, de žganje pijejo. „Vino", pravi sv. pismo, „serce člověku oveselí;" žganje pa člověka le zdivjá. Hitro se žganopivci sprô in stepejo, čaše (kozarce) tru-plejo, mize terejo, noge iz stolov piplejo in seko-lejo, ter kervave glave domu nesó. Nesrečno žganje! ono je oče naj strašnejih hudobij in naj gro- zovitnejših morij. Žgano vino je srečnih zakonov smert. Ktera zakonska žena več solz prelije, ko ona, ki moza pjanca ima? Preštej nesrećne zakone, inbošnaj- del, de več od pol nesrečnih zakonov pijanšina stori. Deca jokajo, mati zdihuje, oče pa v lituži pije. Ni druge pomoci za tako družino ko pijanca smert, kj je celi hiši živa nesreća. 3. Zganje člověku pamet jemle, omami umy in glavo toliko oslabi, de pijane sam ne vé, kaj delà. Na dražbah (licitiringah) po nekih krajih 107 Jkupce z žganjem napo ji jo, de se prav poganjajo, pri ti na pravim městu in potrebno, ne pa pri vvodni ter sami ne vedó koliko obljubijo, in pa ICI ©ani! líc veuu, nuiinu J J ? 4,1 r "f*J* Žganopivci včinijo v svoji pijanosti toliko bedarij za kaj. preiskavi. Pri prejšnjim ravnanju pa, pri kterem se je vse hudobij, de je groza in alj kurišca vzdiguje, in ocí Kakor se dim iz kamena po aktih ali spisih godilo, so sodniki dogodbe in pričala le'iz aktnih izpisov zvedili, ki jih je preiskavni sodnik ob krátkém napravil iz zapisnikov, v ktere na kadi, tako vstaja iz želodca žganja Čad (sopuh) člověku v glavo, mozgane vname (vžge), ter gotovo, čeravno po malem, čio- je njegov aktuar zapisal, kar so priče in zatoženc O-// ® , -mT • , v , V • «, 1 » • M V veka ob pamet spravi Naj tenši živice, koje dusa govorili. za misliti in soditi trebuje kakor oči za gledati, ne Koliko več pa je ustua ravnava memo pismene srečno žganje oslabi in strati. Žganopivci prej alj vredna, se nar očitniši iz tega razvidi, ako se pomisli 9 slej, pa veči del ob pamet pridejo; kar jim danes kako težavno je vselej vse ravno tako v zapisnik povéš, jutri ne pomnijo; veliko jih clo grozovitno zapisati, kakor je v kakem drugem jeziku govorjeno bilo izdivjá. Zrajtano in dokazano je, de v zanemzni- zlasti če preiskavni sodnik jezika zatoženca ali priecelô ne razume ali morebiti le slabo, in se tedaj na be- call liišah za nôre) se nad pol takih znajde, ki so od zdanja obnoreli. Žganopivcu vgasne vsako sede svojega pisavca zanašati mora. Znano je dalje f , 1 • 11 i • 5 V * 1 j v . •« « « v. r 1 V«.t « znotrajna žalost ga začne tudi, da se marsikak govor na več strani razložiti da. je pa pri ustni obravnavi, kjer sod- pošteno veselje ; nekaka klati 5 kojo si jiše z žganjem vdušiti. Neka neznana Vsa pamet meša, dokler gosto Diki druga zatoženca , vse price in druge zvedene može sami groza ga obhaja in mu krat sam sebi življenje grozovitno konca. Bolezin slišijo in vidijo, kjer imajo vse osebe pred sabo in jim pijance naj raj si pojišče, in smert Zganopivcov naj je cela dogodba do zadnje pičice odkrita, da spoznajo, več pobere. Huda kolera je žganju dober kup na- kako se ena reč z drugo, druga s tretjo itd. veže, kar redila; zakaj med sto merličev je sedemdeset žga- je sila važno za razsodek cele pravde in za odmero kazni. V ustni ravnavi so sodniki v stanu, če : ee nopivcovvpokosi!a. 4. Zganje ljudi, ki ga navadno pijejo 9 hitro jim kakošna reč dvomljiva zdí, zatoženca in priče na poštara in jili pomori. Ali poznaš pijanca zgano- tanjko izprasati, in ker se vse živo pred njenimi očmi pivca prav zdravega? Dokler je trezen, je bolen ? godi 9 so vse bolj pažljivi na vse in bolj navdani od cele se napije, tako je pijanost njega bolest. Dežganje žive pravde, kakor, če jo scer izvestnik (referent) še člověka krepkiga stori, kakor pijanci in kerčmarji tako dobro popiše. Tu si pred oćmi sodnikov stoje zato- • • I 1 1 V • II • I___V ___• y # .v , VVf I I I . . V moc zive besede, s ktero priča , — nepre- pravijo, ravno tako lažejo, kakor je kaca v raju žene in priče nasprot 9 V je djala, de jima prepovedan sad zatožencu v obraz reče, kar zoper njega vé Evi lagala škodval ne bo, marveč bota od njega kakor Bog. nehane vprašanja, ktere zdaj predsednik, zdaj deržavni Zffano vino je „ognjena voda", kakor ga Indiánci pravdnik, zdaj kak sodoik do zatoženca postavljajo Žganje po vsih žilah sviga ko ogenj vsuši in skerči člověku želo 9 zovejo ? in življenja moč požge dec » .. , de ne more vživati, kar mu je potreba; kerv vse to ga tako naredi, da sodniki lahko spoznajo krivdo ali nedolžnost njegovo. Tudi ima besedno zagovar-janje veliko veči moč, ko nar boljši spisan zagovor. Še en dobiček ustnega ravnanja je tudi, da pravda žganopivca je vžgana, oserčje in drob sta prisadna. Trese se kakor šiba na vodi, in kedar zboli, se ga hitro steče, in se tako mnogo stroškov ohrani. nobeno zdravilo ne prime, in po njem je. Godi se Pri nas na Austrianskem velja sedaj po postavi žganopivcu kakor mlinu, katerimu mlinar prevec kazenske pravde ustna ravnava v vsih kazenskih zade vode napusti. Naglo se obraća in ropota, kakor goreč kolovrat gré vah vposled omenjenega cesarskega patenta bo pa ob- se tak mlin ? ne bo dolgo ropotal. Hitro veljala po prihodnjim redu kazenske pravde nek le pri v 1 • m - v • V t • _ — ____v . « « « « . « * v « m m potere, in težko popravi. Močnejsi vino poslednji obravnavi teških hudodelstev in pregreškov 9 ki ko piješ, in več ko se ga naliješ, huje svojo kerv spadajo v razsodbo kolegialnih razgrejes de po žilah vreje kakor v loncu krop. v «1 « VV..111 Poslataj žganopivca žilo, boš čutil, kako muserce ako bi se zgodilo, moćno kluje, kakor bi hotlo persi raznesti. Tako Ko se pijane kakor po železnici smerti bliža, liko jezerov ljudi bi še po svetu lehko živelo zdra vih in veselih, naj bi nesrečnigažganja pilině bili! Gotova resnica je, de kdor sodníj; zal bi nam bilo, da bi se ustmenost tukaj le na ne-posrednje zaslišanje zatoženca omejila in bi se le za-pisniki zaslišanih prie predbrali, in ako bi le zavolj odvernjenja nekterih stroškov popisani veliki dobički ustne obravnave v zgubo šli. Vmerje, nanui inu jc uuiutcnu , Ort IIJ OCU krajša in zoper peto zapoved božjo greší kakor zganje pije, popřej mu je odločeno, sam sebi življenje v r * • * • WJ »11 p^y iV /i u jJ U * UU U U £ij V J^l tOl ^ IVI JJ1 U V 1 • Ne vbijaj! — Lepo sv. Duh opomina: „Ne dražite '* smerti po grešnim življenju, in po svojih délih (pi- postavlj Slov ans hi popotnih. Spisuje Fr. Cegiiar. V Bel i gradu na liceumu ste dve novi stolici janosti) ne skakajte v pogubljenje (Dalje sledí.) 9 namreč stol serbske z god m književnost in stolica francoske knj • v t Pervo ucí žrospod Vukom drugo pa go Pravoznanshe pisma 6. pismo. spod M. Ban. serbska književnost v Pri poslednjem uku se bo pa vedno tudi jemala 1» V Beligraduje serbsko svetovavstvo odsto pilo prostrani terg, da se ondi zida dsk Dalji následek zatožbine ravnave je ustmenost d v v 9 zraven tega je pa tudi SOOO cekinov to nasproti poprejsnjemu písmenem vnanju. Ustno pravo podělilo. Knez je podařil 100 seznjev kamnja ) zato- vse dogodbe in pričala, na ktere se eodba ravnanje p& v tem obstoji, da sodniki, ki sodij ženega , ki se bo na njegove stroške na tega se tudi go 9 da on hoče to pripeljalo; razuu stroške na se vzeti ? opira nika 9 t 1« V • • 1S1J IZ t deržavnega tož- kolikor bi še manjkalo po dospelih drugih darovih y zagovornika zatoženca, vsih prie, in če je včasih V/ 'i* Te dni je prišla vBeligradu na svitlo knjiga treba tudi umetnih mož Vse se tedaj, kar je sodbi pod naslovom v podlago, ravná v pričo sodnikov K se p zatozenc sodi v poglavit b obojega franeosk pol 99 Ci Knj • V Potem 5) z ab s Razg z a dr asi rbskc 9 oboj od g. Simiéa. Nato „Bel navi, vsak lahko zapopade, da je ustno ravnanje le od Marmontel 9 Z pazkami za mladost in Voj 9 108 slav a > vano vica. kralj serbski, dramatiška povest Visilia Jo- cosko deželo imeniten dan. Postavodajavni zbor se je pervikrat snidel; Napoleon je bil z veliko slavo spre- % Profesor Jastrebovski je izdal novo delo jet. V svojim začetnim nagovoru je omenil srečnigapo pod naslovom: „Mineralogie sestavena pro po- litiškiga stanja sploh, dobriga stanja deržavne denar třeby praktického života a vlastenskych ležitosti". zá > nice in prijaznih razmer Francoskiga z drugimi vladami. Ce bi ne bil moj terdni namen * Poljsko zgodovinsko društvo v Parizu je le za deželo in nič za vse veči je dalje rekel -se storiti, bi se bil lahko veliko oznanilo, da nabira prineske za slavensko-poljsko knji- oblasti polastil ; tega pa ne bom storil, ako stranke ne žnico. Odbor je že v ti namen nabral 20.000 frankov. bojo zdražile domovine in ako vesoljna volja ljudstva ne bo terjala. Ohranimo ljudovlado in vse tolaži. i'4 Gospod Vekoslav Kružić v Bagu meni na vso moč tega izdati velik kamnopisni obraz, na kterem ima biti v je sklenul ona nikomur ne zuga arabsko-hieroglifiskem kinču imé s kratkim popisom činov Imeniten je ta dan za Francosko tedaj za to. ker se bana Jelačiča s pogledom na mesto Bag (Karlo- nova doba za Francosko deržavo pričné, v kteri se bo pa go) vri8ano. * Drugi zvezek ,,Bilj oslovj a" (botanike) Kr. j pokazalo: ali bo Napoleon pri tem ostal, kar je sedaj, ali pa bo cesar biti poželel, in kaj bojo k temu druge Francoskiga cesarstva so bile Jos. Veselica v Petrovaradinu je přisel na svitlo, vlade rekle, ker meje Vnovič povabimo svoje rodoljube k naročilu te obče vse druge in cesarstvo vse veči, kakor je sedanje Fran 1 ' • j 1 • € V # « • m %