UDK 886.3—55 t Jakob Rigler SAZU Ljubljana RAMOVŠEVA M O R F O L O G I J A SLOVENSKEGA JEZIKA* Od slušateljev izdana in od avtor ja F. Ramovša pregledana predavanja o sloven- skem oblikoslovju niso del Slovenske historične gramatike, ampak le študijski pri- pomoček študentom. Resedilo Morfologija slovenskega jezika (1952) obravnava do Ramovševega nastopa najbolje obdelani del naše zgodovinske slovnice, zato je m a n j ramovševsko, poleg tega pa se tudi ni dovolj okoristilo z dotlej že ugotovljenim v številnih razpravah in tudi v sintetičnem delu. Poznavalcu so očitna številna odprta vprašanja te tvarine, možnost za njihovo razrešitev pa je ob celotnostni obravnavi in večji medsebojni sovisnosti pojavov iz vse zadevne literature, pa v obogatitvi z novim gradivom iz narečij ter leposlovnih besedil. Fran RamovS's lectures on Slovene morphology, published by his students af ter he had revised the manuscript, are not part of his historical grammar of Slovene (Historična gramatika), but merely a reference book intended Tor students. Morfo- logija slovenskega jezika (1952) deals with the portion of Slovene historical grammar which had been analyzed better than any other by RamovS's predecessors; conse- quently, the Morfologija is less Ramovšean than RamovS's other works. Moreover, it did not benefit enough from earlier studies and exhibits less power of synthetic elaboration. The many questions which the book left open were obvious to an ex- pert, as were the prerequisites for their solutions: a more comprehensive treatment and a better interrelation of the data contained in the relevant literature, plus the adduction of new evidence from dialects and literary works. Pred nastopom Frana Ramovša je bila od slovenske historične gramatike morfologija, zlasti po zaslugi V. Oblaka, še najbol j obdelana. Oblakov habili- tacijski spis Zur Geschichte der nominalen Declination im Slovenisehcn (v JA XI—XIII) ima vrednost še danes; neka j pomanjkljivosti je nastalo zlasti zaradi tega, ker mu še ni bil jasen razvoj glasoslovja. Tudi v raznih drugih razpravah je mars ikaj dobro razložil, tako da jc večino njegovih razlag sprejel tudi Ra- movš. S svojim vztrajnim dokazovanjem je osvetlil marsikatero stvar o. S. Šk rabcc, pa tudi drugi slovenski in tuji jezikoslovci so prispevali k poznava- nji! naše morfologije. Ramovš je z izdajo morfologije odlašal, objavljal je le kra jše odlomke po raznih revijah. Zdaj sicer imamo tudi njegovo morfologijo; toda ni izdana v se- riji knjig Slovenske historične gramatike, ampak kot skripta, predvsem za slušatelje slavistike. Priredili so jo študentje** po Ramovševih predavanj ih v I. 1947/48 in 1948/49. Toda kdor je kda j poslušal Ramovševa predavanja , ve, da ni bilo ravno lahko, točno beležiti njegovih zgoščenih formulacij : izpuščena beseda je že lahko pokvarila smisel in če je zapisovalcu ušel stavek, mu je s tem navadno ušel tudi že kak jezikovni pojav, kajti Ramovševa predavanja so bila prav tako dovršena kot njegovi spisi: ponavl janja in razvlečenosti ni poznal. Zato je tudi razumljivo, da so zapiski slušateljev, po katerih so skripta * Skripta, prirejena po predavanj ih prof. dr. Fr. Ramovša v 1. 1947/48, 48/49, DZS založila za Univerzitetno študijsko komisijo, Ljubl jana 1952, 170 str. ** Prim. str. 3 Morfologije: »Skripta so pripravili predvsem stud. pliil. Breda Po- gorelec, Pavel Merku in Mitja Sovre. /.../ Prof. Fran Ramovš.« prirejena, nepopolni, včasih tudi netočni. Ramovš pa se verjetno ni utegnil poglobiti v prirejeni tekst, poleg tega ga je že med korekturami zatekla smrt. Y knjigi je precej takih napak, ki jih pazlj iv bralec lahko sproti popravi in bi ob nekoliko večji pažnji prirediteljev lahko izostale. Neka j takih je navedel S. Kotnik v Tribuni III, št. 4. Opozoril bi le na nekatere stvari, ki so morda izpuščene (pa važne ali za- nimive), pomanjklj ive, ali če se mi zdi zanje verjetnejša kaka drugačna raz- laga. Včasih naletimo na nesorazmerja. Tako bi bilo dovolj pri prekm. prehodu -от > оцо (v I. sg. a-jevske sklanje, str. 59) povedati, da je to glasoslovni po- jav, a opozoriti ne le na ZslPli, ampak tudi na bolj dostopni Konzonantizem, kjer je na str. 120—128 ta pojav obširno razložen. Pri A. sg. a-jevske fleksije so navedeni dialektični refleksi za končniški o, medtem ko v Morfologiji ni oblik, ki jih je ta glasoslovni pojav (npr. 6 v N. sg. a-jevske fl. v govoru Kam- no-Ljubušna ali podobni, npr. lokalno in sporadično -o v G. sg. mase.) pov- zročil, a so analogično prenesene v druge sklone in so s tem tudi že posegle v morfološko strukturo. Dobro bi bilo omeniti tudi tiste morfološke pojave, ki nastopajo v obrobnih dialektih po tuj ih vplivih, npr. tersko -oga, -omu v flek- siji adjektivov (ne pri pronominih) in v I. sg. fem. -on, -un (poleg običajnega -o, -u < o) po čakavskem vplivu; podobne primere imamo tudi v Beli kra j in i : -от (Adlešiči) v I. sg. fein., tvorba fu tu ra s čo (hoteti; privrški govor) itd. Nekaj pr ipomb ob posameznih oblikah bom tu zaradi preglednosti navedel v istem vrstnem redu, kot je to obravnavano v Morfologiji. Pri maskulinizaciji nevter bi pripomnil, da pri mehki sklanji ni vedno ohranjen končni - oko, izgubo intonaeije, pogostno podaljševanje edinega ali kratkoakccntuiranega končnega zloga na zahodu) in dialektičnega p reha jan ja primerov iz enega akcentskega t ipa v drugega. Če je G. na -it, se Rešetar ni vprašal, kakšen je v tistem dia- lektu N. — najbrž povsod " — zato je mislil, «la je morda v slovenščini pro- duktiven tudi t ip voll, DOIÙ. (Upošteval je le primere, ki jih navaja jo Oblak, Valjavec, Breznik, Leveč in Pleteršnik. ne pa drugih.) Da končnica -it ne more stati pri prvotno mehkih osnovah, pa Rešetar ponavlja za Oblakom, ne da bi to skušal dokazati. Isto je v Morfologiji. Končnica -it n a j bi nastopala samo pri pravih trdih osnovah. Vendar je ta hipoteza o pravih trdili osnovali ne- koliko nasilno skonstruirana, kar vidimo že po tem, da v Morfologiji za mehke osnove ni niti dobrega pr imera; nož, ki je tam za primer, ne spada sem zaradi drugačne akcentuacije. Treba je upoštevati to, da je tolikšno število primerov, ki spadajo med prave trde cirkumflektirane enozložne osnove, pa nam vendar od njih G. na -fi ni znan, da zaradi tistih primerov s palatalom (gnoj, loj, znoj, blišč itd.), ki so sploh redki in nimajo G. na -fi, težko postavljamo hipotezo o pravih trdih osnovah. Poleg tega bi moral biti prevzem -fi po tej hipotezi do otrditve slovenskega konzonantizma že izvršen in v tistih mejah bi moral po- tem ostati. Ko je konzonant otrdel, namreč ni imelo nobenega pomena več, da je bil nekoč mehek: možu je sedaj enako upravičeno kot sinu, tudi рапјп je po otrditvi, oz. prehodu h > jn, enako trdim deblom. Zato možu, panjü ne mo- remo smatrati za izjeme (dnü je izjema le zaradi enozložnosti). Toda za pre- vzem končnice -fi najbrž niti ni bila potrebna poprejšnja otrditev, kaj t i vemo, da se v ostalili sklonili vpliv u-jevske sklanje ni omejeval samo na trde osnove (vpliva na jo-sklanjo, na subst. d6n6 in v pl. tudi na ot6c6) in tu se je moral izvršiti celo preglas, medtem ko je и palatalu lahko sledil. Ce je danes običajen G. moža, to pač ni zaradi nekdaj mehkega ž, ampak, mislim, zato, ker se pr i živih bit j ih uporablja za G. in A. ista oblika, -Û pa v A. redko prodre, zato se tudi v G. obdrži oblika na -a. Iz istega vzroka bodo pač običajne oblike na -a (oz. -a) tudi skoraj redno pri vseh drugih živih bitj ih (bogâ, croîi itd.); le pri sinu, ki je prvotna u-jevska osnova, je G. na -fi bolj pogosten. Tudi pri prvotnih i-jevskih osnovah je pr i živih bi t j ih (tatû) vpliv u-jevske fleksije močnejši kot pri o-jevskih; verjetno so takoj, ko so se pre- nehale sklanjati po i-jevski fleksiji, prevzele v G. u-jevsko končnico, ne o-jev- ske. Tu bi bilo treba razložiti tudi oblike: z dûma, od dumo (dolenjsko), z domu (Levstik, Jurčič), z domi (vzhod, Navratil). Oblike bi bile lahko iz z domu ali z domi, kaj t i pisava z domu ima -u pač za o po moderni vok. red., vzh. z domi pa lahko izvajamo glasoslovno iz z domu. Ce je oblika z domi prvotna, jo lahko razlagamo, ker prevzem končnice po i-jevski fleksiji ni z ničimer ute- meljen, le z naslonitvijo na adverbe, ki se končujejo na -i. Verjetno pa je izho- diščna oblika z domu s staro u-jevsko končnico (domZ je prvotno u-jevsko deb- lo), ki se jc tu v adverbialni rabi ohranila tudi v neakcentuirani poziciji, med- tem ko se je drugod omejila na končno cirkumflektirani G. Podaljševanje z -OD- se v D. in L. sg. izgublja, omejuje se na du. in pl. Zavrnitev Oblakovega mnenja, da je -i v L. iz с (v L. sg. musc./nevtr. in tudi v D./L. sg. fem.), je premalo utemeljena. Slovenščina je sicer posplošila mehke končnice, toda samo pr i razmerju у : q, medtem ko razmerje o : e (-oni : -em) vsaj sprva ostane. Pri ê : i pa niti ni razlike v mehkosti končnice (to samo etimološko). Pri razmerju ê : i je v slovenskih dial, mešanje; res se ê navadno omeji na končniško dolgo akcentuirane primere, vendar je težko do- ločiti, kakšna je končnica v neakcentuirani poziciji in pod kratkim akcentom v centralnih dialektih, ker razvoj neakeentuiranega ê še vedno ni jasen. Nič prepričlj iv dokaz za ta razvoj ni ç v narobe, nkupe; kaj t i če je e tu res iz ê, je razvoj v teh adverbih šel lahko tudi različne poti kot drugod (prim. npr. različen razvoj v sani5 : tçlô). Vokativ se ponekod v slovenščini (Ribnica) tvori tudi s premikom akcenta proti koncu, ne le s padajočim poudarjanjem.* Pri N. pl. nevtr. bi bilo treba jasneje razložiti in omejiti končnico -e, tako pri pridevniku kot pri samostalniku (tipa lepe mesta in lepe meste). * S svinčnikom na robu doduno: glej še Škrabca. Nekateri primeri G. pl. na -u pri Trubar ju so razloženi kot tiskovne napake. To je sicer verjetno, čeprav je primerov več, kot bi se dalo sklepati po Mor- fologiji (45) ali Oblaku (JA XII, 33), toda -u v G. pl. najdemo 2-krat poleg -OD že v Conf. gen., kar v Morfologiji ni omenjeno. Ali bi ga tudi tu razlagali kot pomote? (Da bi bil češki vpliv, se mi ne zdi verjetno.) Morda pa so nekateri teh primerov z -u iz du. Ko se je v G. du. končnica -u pričela umikati pl. končnici -ov, a sta se še uporabljali v G. du. obe končnici v isti funkciji , je bila s tem razmerjem podana možnost, da se je -u lahko uporabil tudi v pl. G. pl. na -i (od i-jevskih osnov) je bolj razširjen, kot je to razvidno iz Morfologije, tako v starih tekstih in v dialektih (glej Oblak, JA XII. 43), v osrednjem belokranj- skem dial, so oblike na -i običajne (Ramovš, HG VII, 140), ponekod prodro celo v nevtrum; prim, pri Gutsmanu deli, iz Preglja mi je znana oblika drvi. Za razlago mežiške in podjunske končnice -e% (tudi pri a-jevskili osnovah), ki še vedno nista dovolj pojasnjeni, je še premalo gradiva (gl. še spodaj pri a-jevski sklanji). O končnici -ami (I. pl.) pravi Oblak: »Aus Trub. Bohor. und Hren ist mir solcher instr. u n b e k a n n t . . . « (JA XII, 407). V Morfologiji (49) pa je že za Trub. navedenih nekaj primerov (teletami, delami, kraljevstvami). Ce res kje piše Trubar to končnico, mora biti redka, na kar lahko sklepamo že po tem, da tudi v D. pl. -a- še ni prodrl. Lepo paralelo h končnici -ami tvori končnica -imi, ki ima enak postanek kot prejšnja , le da je ta nastala pri mase., ona pri nevtr. Primeri s to končnico so redki* (glej JA XII, 410) in morda jih ima Ramovš za tiskovne napake ter jih zato ne ômenja. V I. pl. je pr i subst. tla razširjena še končnica -émi (tudi v knjiž. jeziku). O končnici N./A. du. nevtr. -a je rečeno v Morfologiji, da ni iz mase., ampak da je to že plurulizacija. Na to n a j bi kazal zlasti primer dna okna z ozko kvaliteto o-ja. Toda v dialektih je pri tem toliko omahovanja, da je težko na- staviti kot neko splošno obliko dva okna, zlasti ker približno enako število govorov kaže na akcentuacijo dva çkna (nekaj primerov glej pri Tesnièrju, Duel 140-1). Težko je sploh ugotoviti, kakšna akcentuupija bi morala biti v N./A. du. O tem so mnenja deljena, a nujbrž so bile vse končnice rastoče into- nirane (prim. Lehr, Ze studjôw nad akcentcin slowianskim, 3, 6, 30, 31). Še najbol j gotovo, da je imela rustočo intonacijo, je za mase. konč. v du. -a; toda že zgodaj so se vršile analogične spremembe. Bolj je zapletena akcentuacija v du. pri nevtr. (pu tudi fem.); /ukraj inske/ oblike kažejo jia enako akcentua- cijo kot v sg., na isto kaže tudi slovenska okamenina dnê leti. Za razširjenost dvojinskih oblik izraza dve leti ne moremo upoštevati, ker je že nekak adverb, a njegova akcentuacija bi kazala na razmerje eno leto : dve léti : tri leta. Tudi še pravilni vzliodnoštaj. primeri (Sle. gorice) kažejo na isto razmerje (ђпо lêto : dvë leti : tri leta; бкпо : t)kn\ : okna). Če bi bile oblike na -a v du. plu- rulizacija, bi pričakovali tip dva mesta, imamo pa dva mesta (prim. Ribnica: dvû màista, ali rešjata : rešjeta anal. < *resjeta, jâbuka : jubuka za jabolka itd.; gorenjščina ima prav tako v du. enako akcentuacijo kot v sg. — podatke imam za kamniški kot —, prim, tudi Vuljavec, Rad 57, 48 si.). Če bi bila to pluralizacija, Iii kda j pričakovali tudi zvezo z glagolskim p Iura lom, kot jo iniunio večkrat pri dve у.епц, a veže se z du. (razen v jugzah. govorili, kjer se je glagolska dvojina izgubila); tudi geografsko se razmerje dve žjni : dve * S svinčnikom na robu pripisano: tudi diulektično. ženq popolnoma ne sklada z dve okni : dva okna (kot pravi Belič, Dvojina, 72), zlasti ne tip dve ribi, s korensko akcentuacijo, ki je bolj razširjen kot oksito- nirani tip. Zato je verjetnejše, da je dualni -a pri nevtr. iz mase., na kar je mislil že Oblak ( JA XII, 414), Tesnière (Duel § 75, 80) in nekda j menda tudi Ramovš (glej o tem pri Tesnièrju, Duel, 155). Ne razumem tudi, kako bi mogel števnik (dve) n a jp r e j podleči pluralizaciji ; če se pri števniku na jp re j srečajo oblike z -a, potem je to le dokaz, da je -a od mase. Nekoliko nerazumljivo in netočno je povedano, da je pluralizacija nastopila tam, kjer imamo maskuli- nizacijo nevter. Če bi bilo to res, bi lahko govorili le o maskulinizaciji, ne še o kaki pluralizaciji. V resnici se razširjenost inaskulinizacije in končnice -a v N./A. du. nevter geografsko ne krijeta, čeprav oba pojava v glavnem za- jemata centralni pas slovenščine; končnica -a je bolj razširjena in ne vem, kako je prišlo v Morf. do povezanosti obojega, najbrž po nepazljivosti priredi- teljev. Tudi razširjenost končnice -a ni točno označena (glej Tesnière, Atlas linguistique, kar ta 28), prav tako tudi ni v vseh dialektih izpodrinjen ê iz N./A. du. (glej Tesnière, Duel, 141 si.). Končnica I. du. -ma, ki je v Morfologiji (51) razložena po križanju z I. pl. (-mi), bo verjetneje starina. Res nastopa končnica razen pri u-jevskih samo- stalnikih (sinma) tudi pri cirkumflektiranih enozložnih o-jevskih (Trub. Lijft- ma, Dalm. rogma), toda za to skupino vemo, da je že zgodaj prišla pod vpliv prvih. Mnenje, da je to starina, bi potrjevale enakšne oblike pri konzonantskih deblih, pri katerih je tudi prvotna končnica -6ma (pri u-jevskih -Zrna), npr.: Hipolitove kole [sma, Bohoričevo materina, ozhetma, ali v Drsteli materina, hčerina. Prav tako je lahko starina Trub. rizhma (Morf. 66). Na ohranitev konč. -ma je lahko vplivala plur. končnica -mi, ni pa treba, da bi bila po n je j na novo narejena. Pri moški i-jevski fleksiji bi bilo dobro povedati, da je ogn6 prešel že v psi. v mehko o-jevsko fleksijo zaradi palatalizacije skupine gn. Pri potem (I. sg. pqt6) bi bilo treba povedati, da je končnica -em že zelo zgodaj prevzeta iz mehke o-jevske sklanje (tako tudi v shr. in že v stcsl. zlasti v Savini knjigi in v drugem delu Supraseljskega zbornika), ne pa regularno razvita iz *pqt6m6, kakor bi se dalo sklepati po formulaciji v Morfologiji. V Morfologiji (55) beremo: »V govorih, kjer je mešanje med mask. in nevtr. zaradi inaskulinizacije nevtr., imamo v pl. /pri subst. pqt6/ tudi nevtr. oblike: imam velika pota (Ljubljana — pr imer j a j obliko rokava).* Toda ni tako. Taka razlaga bi bila mogoča, če bi imeli le oblike le tam, kje imamo maskulinizacijo nevter, so pa bolj razširjene. Če jc v dialektu kakih pet nevtralnih oblik, ki izhajajo iz mase. ali fem., še ne moremo govoriti o mešanju nevtr. in mase., zato bo treba obliko pot и postaviti v isto vrsto s pr.na ipd., pa tudi v obliki rokuva, ki je prav tako precej razširjena, mislim, da ni navadno mešanje, am- pak da je iz du. (prim, tudi rus. rukavd »rokavi« N. pl. s prvotno rastoče intoniranim dualnim -a, glej Nahtigal, Akzentbewegung, 146 si.). Ker so se v slovenščini ohranile dualne oblike le v vezanem du. (v zvezi s števnikom), namesto prostega du. pu imamo pl., zato je tudi za prosti du. rokava nastopil pl. rokavi, ali pa s e j e du. rokava začel smatrati za pl. nevtr. (vplivala so tudi pluralia tantum, ki so običajno nevtr. — glej še spodaj pri prsi) ter se začel sklanjat i po tipu mesta, po katerem je spremenil tudi intonacijo (prim. pl. vinu). Ker je sg. navadno ostal mase. (rokav), se tvorijo v istem dial, lahko tudi maskulinske pl. oblike, pa tudi obratno prodre nevtr. oblika v sg. Pri a-jevski fleksiji je pr i G. sg. v Morfologiji (str. 56) rečeno, da je tip dodé verjetno pod vplivom pronomina, a pr i pronominih tojq, jejq (str. 88, 91) obratno, da so pronomini té, nje nastali po t ipu zené (vodé) in ne po kontrak- ciji. Iz dokazovanja pri pron. je razvidno, da mora biti G. sg. fem. na -é sma- trali za plod neke psi. metatonije (ne po kontrakeij i) . To bi bilo sicer tudi mogoče, toda vzrok, ki je za to v Morf. naveden, češ da možnost kontrakci je tojq > të ni izkazana, da bi v dolenjščini morali imeti *tei, tega pa nimamo, ta vzrok ni resničen. Y é se kontrahi ra oje (vojeooda, dobro je), isti rezultat bi morda dalo ojq, če bi se nazalnost izgubila še pred kontrakci jo; toda ojq se kontrahira pred raznazalizacijo — na to bi v sa j nekoliko kazali tudi Briž. sponi., k jer so že nekatere kontrahi rane oblike ( o j e > e ) , a še nosniki; posredno bi kazal na to tudi I. sg. -ojç>-ç — zato rezultat te kontrakci je ne more biti ê, a m p a k samo q. Isto kažejo tudi podobni primeri , npr . : zajqc6>zec (vsi govori, ki izkazujejo kontrakcijo. kažejo na q). Lep dokaz za ojq> e je N. pl. gospq < gospodjq (oksitoncza), ki izkazuje novi aku t ter zaradi rastoče intona- cije ne more biti analogično po žene (N. pl.). Tudi gospé v G. sg. nima -q po žene, ker z a k a j bi analogija po t ipu žena nastopila v vsej sklanja tvi le v tem sklonu. Torej vidimo, da glasoslovno in akcentsko ni za kontrakci jo tojq>*tq no- benih ovir. Niti ni treba té imeti za analogijo po njé < jejq (glede akcentuaci jo prim. rus. её), kot je mislil Torbiörnsson (Zwei sla. Kasusformen, ZslPh I, 74). Njegova razlaga, v bistvu p ravzaprav Ivšiceva (glej spodaj) , je pomanjkl j iva , ker ni upošteval, da se je kontrakci ja izvršila pred dcnazalizacijo. Proti nje- govi razlagi bi bil Ramovšev ugovor upravičen. Prvi je menda opozoril na možnost vpliva pronominalne fleksije na jsla. G. sg. a-jevske fleksije Valjavec (v Radu 132 /1897/, 209); on je še mislil, da je narejen po pronominih G *zem- l'ejq in nato skrčen v zeml'q; Ivšic (Rad 187, 197) pa je mislil, ker ni nastopila pri korensko akcentuiranih primerih inetatonija, na poznejši vpliv pronomi- nov (kronološko vzeto po kontrakeij i ) . Za n j im so prevzeli to razlago še drugi (prim. Lehr-Sptawiûski , O praslowianskej metatonji , 19, 47). Da na a-jevsko fleksijo lahko vpl ivajo pron. (v našem primeru sta pač vplivala oba: tq in njq), ne kažejo le I. forme (psla. ribojo) ali mlajše poljsko zieiniej, ivolej itd., ampak tudi prekm. sporadični L. zemlej, prošnei (p° пЈс'Ј)- Omenil bi tudi to, da imajo v litovščini adjekt ivi prononiinalne končnice (v sklonih, k je r bi se od pron. razlikovali), v letščini pa poleg adjekt ivov tud.i substuntivi. Lin- gvistično je torej vpliv pron. na subst. možen in v našem pr imeru zelo ver- jeten. Nekoliko problematičen je tudi I. sg. a-jevske fleksije, vendar je precej splošno sprejeto mnenje, da je končnica prevzeta od pronominov. Naše I. obli- ke kot r!)ki, raki (v Bočni, mežiškem dial, in v sevzah. k ra j ih osred. š tajer . dialekta) so še premalo raziskane, da bi bilo mogoče dokončno reči, ali so nastale po redukci j i iz -oj (v nepoudar jeni poziciji) ali pa so po mešanju sklonov iz L. Tesnière (Sur le système cusuel du slovène, M Ven /1925/, 355-8) je mnenja , da so iz L. (enako tudi Tominšek, Narečje v Bočni, 18), Ramovš pa nasprotno, da so po asimilaciji (tako v Morf., 58, J F VU, 302 in drugod). Iz materiala, ki je znan do zdaj , je možno sklepati eno ali drugo. Ker ta na- rečja niso ohranila intonacije, ne vemo, ali je to lokalna ali metatonirana instrumentalna oblika. (Vokalna kvali teta je seveda pri prvotno oksitoniranih pr imerih v današn jem korensko naglašenem I. iz ostalih sklonov.) Če se v Bočni (Tominšek, 1. c., 14, 23—26) tudi pri o-jevski sklanji ter pri zaimkih in pridevnikih uporabl ja jo v I. poleg instrumentalnih tudi lokalne oblike, je to lahko nastalo šele pod vplivom a-jevske sklanje, imamo pa ponekod tudi v pl. zamenjavanje I. z L. (ni treba, da splošno, lahko le v določenih katego- rijah), in sicer ne le v koroških (Tesnière, 1. е., Ramovš, JF VII, 302), ampak tudi v nekaterih štajerskih govorih (Dramlje: z vrati/, z vili-/); ker te oblike niso vezane na ozemlje z enakim L. in I. sg. fem. (Dramlje z nuggi : z vrati-/), ni vzrok tega pojava glasosloven, zato je tudi I. sg. a-jevske sklanje na -i (ribi, rçki) lahko iz L. in ne le po asimilaciji. Pri N. pl. ni posebnih sprememb. Posplošena je mehka končnica (seveda le v slovenščini, ne tudi v slovanščini, kot je rečeno v Morf. 60), a zanimivo bi bilo omeniti še redke primere analogije po i-jevski (solzi, roki v Vrazovi zbirki ljudskih pesmi, glej JA XII, 437 — prim, tudi A. pl. na -i po i-jevski sklanji : soyzî, Štrekelj, Morphologie, 51), ali po nevtralni o-jevski sklanji (poleg N. pl. njiva, sg. njiva, še nekaj primerov za poljske pridelke pri Sv. Juri ju ob Ščavnici, glej Ilešič, JA XXI, 206 si.; to ni nevtralizacija, kot pravi S. v LZ 1899, 703, ker se veže s femininsko obliko pridevnika). V G. pl. imamo, poleg v Morf. naštetih končnic, še končnico -av (okrog Loškega potoka -аџ, okrog Ribnice pa s spremenjeno — po inetaton. tipu Up — intonacijo -аџ) z -v po mase. Končnica je zanimiva; ker je moral biti -v prevzet pred asimilacijo -ov > -u, kaže, da je bil G. pl. na -â v teh govorih znan vsaj že v XVI. stol. V D. pl. je pri Trubar ju uporaba končnice - о т v razmerju proti -am tako pogostna, da jc ne moremo razlagati kot pomote (glej primere pri Oblaku, JA XII 442, toda vseli ni zabeležil; prim, za Trub. K 1551 poleg naštetih še oblubom 48 (2 X), 234, befedom 105, pryzhom 104, Vdunom /pomota za Vdu- uomj 142, fhenom 188, mafhom 237). Nastati je morala fonetično po labiovela- rizaciji (ne po mase.; prim, tudi nekatere drugačne primere pri Trub.: nom, vom, drugom K 99, opominom za opominjam KA IV a itd.). Morda je izgo- varjal a, ki ga je pisal zdaj z o, zda j z a. Tudi v današnjih dialektih imamo primere labiovelarizacije (goričansko: kruvom, nüogom). Prav tako ne mo- remo razlagati kot pomote številne primere končnic -от, -orni, -o/ (tudi pri o-jevski deklinaciji) pri Janezu Svctokriškein (glej Morf.. 49); ker bi fonetično težko nastale (-o , -omi), jili je treba imeti za umetne tvorbe (glej Tomšič, ČJKZ VIII, 8). Pri L. pl. končnica -e/ ni posebej razložena; misliti bi se dalo, da velja ista razlaga kot za D. pl., k jer je rečeno, da se pri oksitonih pod vplivom N./A. pl. pojavlja končnica -ém. Morda sta končnici -em in -e/ v nekaterih štajer- skih in koroških govorih res nastali po vplivu N./A. pl. Prav tako so lahko po vplivu N./A. pl. kobariški primeri, ki pa so lahko tudi fonetično razviti v D. (tudi pri mase. je -en po asimilaciji iz -от; prim. Ramovš, HG VII, 79). Ni pa mogoče po vplivu N./A. pl. razlagati oksitonirane končnice L. pl. -é/ , ki je precej pogostna — ta končnica, mislim, da je iz i-jevske sklanje (sloven- ske i-jevske), kajt i gorenjsko roke/, roce/, z rastočo intonacijo ne more biti po N./A. pl., ki je cirkumflektiran. Tudi individualni dolenjski primeri (ribni- ško indiv.; v souzai/, v ložbaj/) kažejo na ê. Končnica -e/ se je pač občutila kot značilnost oksitonov in se začela posploševati (stole/, 1Ц/, ljude/, koste/ in nato še зоџге/ itd.). Mislim, da prehod i-jevske končnice v a-jevsko sklanjo ni neverjeten, saj imamo tudi obratne primere. V Morfologiji pogrešamo razlago sklanjatve subst. gospà. Pri ženski i-jevski fleksiji zlasti v sg.* ni posebnih sprememb. K I. sg. bi pripomnil, da ni oblika mislijo (ta tip srečamo že v Trub. Postili, glej Škrabec, JS I, 255) samo knjižna tvorba po drugih sklonih (nam. z misaljo)**. ampak se take oblike (mislijo, oz. mislajo) pojavljajo tudi v dialektih (prim. Štrekelj, Morphologie, 69; Škrabec, JS I, 254). Pri D. in L. pl. i-jevske sklanje (prav tako še v Morf. na str. 47, 73, 77) bi bili morali prireditelji upoštevati novejšo Ramovševo razlago teh končnic (v SR II, 177—183). Pri obliki prsa, ki jo zasledujemo v slovenski knjigi od Hipolita dalje ter se uporablja poleg knjižno pravilne oblike prsi prav do danes (prim, v Zupan- čičevem prevodu Prešerna 35) in ki kot mesta > meste lahko preide v prse, na j bi bil vzrok za nevtralizacijo v mod. vok. redukciji (G. prsi na j bi prešel v prs in se izenačil z G. pl. mest). Taka razlaga bi bila možna, če bi imeli nevtralizacijo le v tistih dialektih, ki so mod. vok. red. razvili do take mere, da končni -i popolnoma reducirajo, in sicer šele po tej totalni redukciji. Imamo pa danes v dolenjščini (Ribnica) prsa, G. prs : G. pl. nita — s še ohranjenim polglasnikom v G. pl. i-jevske sklanje, ali v Beli krajini (Metlika) prsa, prs, a v G. pl. i-jevske sklanje je -i še ohranjen. Podobno tudi še ponekod drugod. Na Krasu (Štrekelj, Morphologie, 52) je pri tem subst. od i-jevske sklanje ohranjen celo samo G. prsi (poleg prs). Nevtralizacije torej na ta način kot v Morf. ne moremo razlagati. Prehod se je najlaže izvršil v L., ki je bil od cas. obl. najpogosteje rabljen (D prsih, na prsih, ob prsih, pri prsih itd.) in enak z L. pl. nevtr. o-jevskih subst. (prsih, nitih, mestih ali lahko tudi prsah, nitah, mestah). Mislim pa, da so bili glavni vzroki drugi (tudi v shr. in češč. imajo obliko prsa, a stične oblike so v drugih sklonih, prim. Travniček, Hist, mluv., 328); zlasti vpliv subst. kot nedra, pljuča, jetra, usta, senca itd., pa tudi sploh nekak občutek, da so pluralia tantum nevtralna. Tudi za grâblax, vilax se včasih uporabljajo oblike po nevtralni o-jevski sklanji: grdblix, grablix, vilix, oz. povsod z a < i (predvsem v L.; stični obliki sta v G. in po prehodu vratom > vratam v D.). Zlasti iz i-jevske fleksije se pluralia tantum umikajo. Podobni vzroki so morali delovati pri že omenjeni obliki pota (plur.) in redkejši kota (A. J. Murko, Stritar); prav tako tudi pri subst. jasli, ki flektira kar po treh sklanjatvah (i-jevski, a-jevski, o-jevski) in še pri nekaterih drugih primerih. Subst. miš je sicer v slovenščini v glavnem ostal i-jcv.^ko ime (zanimiva pa je akcentska razlika v cas. obl. z ostalimi ortotoniranimi osnovami na -Ï-), vendar poznajo obrobni dial., ki mejijo na brv. (glej Plct.; Glonar, Naš jezik, 33) obliko miš, miša; celo v zali. dolenjščini se včasih sliši taka sklanja (zlasti v G. pl. mlšu) — zato ni treba, da bi Dalmatinove oblike nosil njegov prednik z juga. Pri it-jevski sklanji je rečeno, da se je a-jevska sklanja laže uveljavila, ker so se zaradi fonet. procesov nekateri psla. glasovi zlili v en fonem, npr. ç in e (duiq : сгбкЪое); toda to ni povsod: podjunščina kaže na prevzem p, kot je omenjeno pri r-sklanji, pa tudi takoj spodaj pri G. je rečeno, da je končnica e < q po a-jevski sklanji — torej s tem vzrokom ne moremo računati. K razpo- reditvi oblik cerkev : cerkva bi pripomnil, da razvrstitev v Morf. (ki se s Te- * Z roko dodano na robu: »Razlaga икс. v D. sg. je problematična.« ** Z roko na robu doduno: »dial, bi to bilo misttjo ali mišjo*. snièrjevo, Atlas ling., kar ta 24, popolnoma ne krije) ne velja absolutno, ampak da so običajno v istem dialektu poleg enih tudi redkejše druge oblike, zlasti pri nekaterih samostalnikih. Y G. pl. je odveč razpravl janje , ali kaže brez- končniška oblika staro stanje ali analogično po a-jevski, pač pa bi omenil, da nastopata v tem sklonu tudi končnici -a in -i (ne le pri subst. buqui). Pri sklanjatvi subst. kri je tudi neka j netočnosti (npr. da kri kot s-deblo pomeni temperament — v S J IV, 28, je pravilno omenjeno, da ima ta pomen le v Davči), zato je najbolje uporabljat i kar Ramovševo razpravo iz S J IV, 26—28. Fleksija kri, kriji je navedena za sevzah. dialekte. Toda iz ribniškega govora mi je znan G. kri, ki je dokaj pogosten, celo pogostnejši od G. krvi, a v ostalih sklonih (D., L., I.) je v osnovi kro- (po Ramovšu iz krio-). Mislim, da je oblika kri razložljiva samo iz krijl po kontrakciji (ob času mod. vok. red. krijl ü> *krafi !> *kriî kri); da bi bila to naslonitev na G. pl. i-jevske sklanje, se mi zdi malo verjetno (ker se v vseh zvezah in v vseh sklonih upo- rablja kot sg. in tudi zaradi enozložnosti bi bila to v G. pl. i-jevske osamljena oblika — samo še dni je enozložna). V Ložu pa je vsaj starejša generacija govorila še nekontrahirano krifi poleg reduciranega k ar (i (tudi tu je ta osnova samo v G.). Iz tega vidimo, da ni le Trubar jev govor poznal nekoč oblike z osnovo krij-, ampak da so v dolenjščini živele obojne oblike: krioi (ali kroi) in kriji; do danes je že skoraj splošno zmagala prva, Trubar ju je bila bolj znana ali všeč druga. K opisu konzonantske sklanje bi bilo potrebno še precej dopolnitev. Niti omenjene niso oblike kot pleme (= plamen Ravnikar, Zg. I, 104, 295 — o ko- renskem -e- glej Ramovš, JA XXXVII, 324), bedro bedresa (glej pri Plet.; dalje VI. Levstik), gorjesa (Kersnik ZD V, 29) itd. Potem bi omenil še nekatere primere, ki jih je Ramovš v S J IV sicer obravnaval, a jih v Morf. tudi ni, npr. med primeri, ki so prišli v ç/-sklanjo, ni omenjeno bruno (koroško), prav tako ni omenjeno jajce -eia (Ješenak, Slomšek) in prseta. Tudi v S J IV, 28, oblika prseia ni razložena. Direkten prehod prsi v prsela ni mogoč. Oblika ni prav pogostna in v govorih, ki imajo obliko prsi, se menda nikjer ne nahaja . Ker pa tudi nevtr. prsa v fleksiji nima stičnih točk z ç/-sklanjo. je najbrž prseta nastalo k prsa po razmerju pleča (N. pl.) : plečeta (G. sg. in N. pl.) ipd. V go- vorih s prehodom prsa > prse pa je prehod v ç/-sklanjo lahko razložljiv. Pri sklanjatvi subst. dan bi bilo zanimivo omeniti rožanski D. dnu (o sveto- ma dnu, HG VII, 16); tudi lxHokranjska sklanjatev dan, dana ni omenjena. Pri I. sg. dnem, ki izkazuje kot рЫетб zgoden vpliv jo-debel, je v Morf. (73) nerodna formulacija, iz katere bi se dalo sklepati, da je oblika dnem znana le Trubar ju , pozneje pa ne več; vendar je še danes živa. Prav tako se v A. sg. çf-sklanje ni obdržala samo stara oblika, ampak jo je pri živih bitjih, čeprav ne redno, pa vendar pogosto, nadomestil G. Ramovševo razlago subst. oče poznumo že iz RDIIV I, 392—400. Čeprav je tam zbranega mnogo gradiva, vendar še vedno ne moremo z gotovostjo reči, kako se je ta subst. razvijal, kajt i v glavnem so se spremembe vršile že v predli terarni dobi. Šibka stran /Ramovševe/ razlage je zahodnoslovenski c, ki na j bi nastal po križanju oca in oče, s tem da bi se glasova drug drugemu približala (glej RDIIV I, 397). Tako križanje mi ni od nikjer drugod poznano; tudi ni kakili drugih takili primerov s c, da bi bila možna naslonitev nanje. Upoštevati pa moramo tudi, da je v otroškem govoru res mars ikaj mogoče. Tudi morebitna tvorba *о(-ји (Strekelj, Morph., 10) se mi ne zdi tako nemo- goča kot Ramovšu (1. c., 396). Sufiks -ja, ki sicer tvori feminina, bi bil v govoru otroka, ki ima največ opravka z materjo, lahko uporabljen tudi za očeta. Prav tako je še vedno nejasen prehod v çf-sklanjo. predvsem zaradi govorov, ki imajo çi-sklanjo samo v pl., kot tolminščina (Ramovš, HG VII, 86), prleščina (Ramovš, HG VII, 180), enako tudi v Bočni (Tominšek, 1. c., 23); če ni morda kje to že knjižni vpliv. Ker je beseda oče najpogosteje rabljena v otroškem govoru, moramo, kot sem omenil, pri n j e j pač računati z neobičajnimi spre- membami, ki jih v drugih primerih ne bi pričakovali. Zato toliko bolj presene- čajo govori z çi-sklanjo samo v pl. (kjer je bila po Ramovšu že itak vedno mase. sklanja), ki bi kazali na to, da je çi-sklanja prodrla n a j p r e j v pl., kaj t i pluralnih oblik (pri tem subst.) otroci navadno ne uporabl ja jo in tudi primeri çi-sklanje v pl., ki bi bili mase., so redki (hipokoristika se običajno uporab- l ja jo le v sg.). Pri r-deblih bi pripomnil, da so relikti tudi v du.: materina (Bohorič, 55); materma, hčerma (v Drsteli, JA XII, 450); ponekod so tudi i-jevske končnice: materima (Bohorič, 55); materima, ličerima (Murko, Theoretisch-practische Gram., 1834, 27); v pl. materih (Bohorič navaja pri G.); materih, ličerih (Mur- ko, 1. c.) itd. Zlasti subst. hči je pogosto pod močnim vplivom i-jevske sklanje: G. sg. hčeri, A. pl. hčeri (Oblak, JA XITI. 65, navaja za vzhod, a oboje mi je znano tudi iz centralnoslovenskih tiskov). Ko so naštete pri pers. pron. središčanske oblike menom, tftbom, sbbom, ki n a j bi izkazovale v vokalizmu vpliv kajkavščine, bi bilo dobro povedati, da imamo primere z o-jevskim vokalizmom v korenu tudi v mežiščini (tîiaba, suabd < tobo, sobo). Du. oblike pri pers. pron. so res najbrž zgodaj izumrle (prim. Belič, Dvojina, 80), a Briž. sponi, tega z ničimer ne dokazujejo, ker v njih sploh ni primerov, k jer bi osebni zaimek v du. lahko stal. Dualna oblika madoa je omenjena, a obliki та, na, ki jih srečujemo pri slovničarjili in kar je Metelko (Lehrgebäude, 199) obsodil kot Polilinovo spako, nista obrav- navani. Tesnière (Duel, б 137, 139) meni, da je du. та, оа eksistiral, vendar njegovi dokazi niso prepričljivi. Eksistenco та, оа je hotel dokazati le zaradi svoje teorije o sledečem kronološkem razvoju dvojine: {) та, 2) madoa, 3) midva, 4) mi, ki pa je napačna (prim. Belič, Dvojina, 77 si.). Najbrž je imel prav Metelko, kajt i ob času, ko so sporočene take oblike, se je v du. že upo- rabljala konstrukcija s števnikoin do a (midva) in ne več mi, ob katerem bi kvečjemu lahko nastal та. V du. so tako v N. kot v ostalih sklonih — zlasti še na vzhodu — še različne kombinacije s števnikom (npr. Slcomer: midoadoa) in različne redukcije ter asimilacije, a tu naštevati bi jili bilo nepotrebno, kei- ne povedo nič bistvenega. K zaimku ta (N. sg. fem.) bi omenil, poleg že obravnavane kontrakcije v G. (glej zgoraj pri a-jevski sklanji), da v I. sg. ni treba iskati nobene analo- gije po z ribo. I. to je popolnoma regularno razvit iz *tojq > to > tô s spre- menjeno intonacijo v demonstrativu tô (poleg tô), kot tudi v G. tê (poleg té) ali tega. Ponekod (gorenjsko, goriško, deloma dolenjsko; glej Tesnière, Atlas lingv., karta 54) se v N./A. du. uporablja za mase. oblika (edoa. V Morf. to ni omenjeno, Tesnière (Duel, § 176) izvaja iz fem., Belič (Dvojina, 73) iz nevtrn. Iz nevtra ne bo, pa tudi iz fem. to ni navaden prevzem v mase., kajt i upo- rabl ja se v zvezi s števnikoin, in prvotno je verjetno bilo razmerje tudoa (oz. kolikor so prodirale pl. oblike v N. tidoa v A. tqdoa) : tqdoê (iz pl. za têdvê oz. tidoê). Jezik je to poenostavil, za osnovo je sprejel tqdv- (iz fem., morda še ob podpori A. mase. tçdva) in spol označeval le v končniškem delu. Podo- ben primer, le da nastopa bolj individualno, je pri osebnem zaimku za N. inasc. du. medva namesto midva. Razne kontrahirane oblike zaimkov ta in isti {tisti, tujsta tolminsko, tista za mase. v Beli krajini) niso omenjene. Oblike komo (za D., L., I.) v Rovtah, deloma Poljanski dolini in Skofji Loki (glej Morf., 89) ni treba razlagati po vplivu N. kdo, sa j v teli dialektih preide й > б (psg y_k glej Ra- movš, HG II, 218). Pa tudi krajši dela pri razlagi težave, kaj t i *kračši po asimilaciji > *kraši in s prehodnim j > krajši (Morf., 107) je le za silo razlo- ženo. Asimilacija čš > s je k l jub temu, da bi jo podpirali drugi komparativi na -ši (toda na -aši se ne končuje noben komparativ), zelo dvomljiva. Kar se prehodnega i tiče, bi omenil, da se sicer na jde skoraj v vsakem govoru nekaj primerov zanj, a da primeri niso vedno isti (tu imamo gozd poleg ojstar, ta m lahko gojzd poleg ostar — glej Ramovš, HG II, 170), a v našem primeru je generalizirano krajši. Zaradi vsega tega se mi zdi verjetneje, da se je adj . kratak (to je edini primer na -tZkZ, ki danes pri s topnjevanju izgublja suf. -ZkZ) naslonil na primere, ki imajo v korenu -d-: sladak, gladak, sa j se razen N. sg. mase. nedol. obl. v vseh drugih oblikah z njimi enako končuje: kratka -o, kratki -ega itd. kot slatka < sladka itd., ter po nj ih uravnal komparat iv: krajši ko t slajši, glajši (oz. d ia l , kraji ko t slaji, glaji). K superlativu bi pripomnil, da ne stoji člen ta povsod med nar in kompa- rativom, in to ne le v sedanjih govorih, ampak tudi že v starejših tekstih (samo nekaj primerov: Ta nar uishi. Skalar, 238 a, ta naruishishi, Skalar, 266 a; ta nèr vezhi, Basa r , 42, ta ner ftraflinifhi, B a s a r , 57; ta ner fhkodlioifhi, ta ner naoamifhi, Rogerij, II, 461; ta nar majnfhi, Japelj , NT 5, 16 itd.). Pr i razliki tisoč : tisoč (Morf., 113) menda ni enakšen razvoj kot pri mUn in malin-, oblika tisoč najbrž ni nastala po novi metatoniji iz tisoč. Tudi Ra- movš (glej KZ, 179, in Vondrak, YSG Is, 269) si je to včasih drugače razlagal. Pri glagolu je nekoliko nejasno razpravl janje o imperfektivnih in per- fektivnih glagolih pri imperativu. Ne vem, zaka j je vpleten tu Cankar jev stavek Ne pridi oeč domov!. Najbrž je tu mišljeno pravile*, da se v prohibitivu uporabl ja jo imperfektivne oblike (perf. le, če imperf. nima ali če ima ta dru- gačen pomen; glej Breznik, RAZU I /1943/, 159—175). Toda v živem jeziku se rabi v zanikanem imperativu, če je poudar jena enkratnost prepovedi, tudi perfektivni glagol. Ali se to razvija šele sedaj ali pa je že siaro, je težko reči. Starejši teksti nam ne povedo mnogo, ker imajo moralizujoč ton, ki že itak zahteva imperf. glagole. Omenjena je tudi možnost klasifikacije glagola s slovenskega stališča. Raz- deljen je po sedanjiški osnovi, a le na opisni način (nič historično); toda pri tem je preveč upoštevana infinitivna osnova, da pa pri vsem tem ne bi na- stalo preveč vrst, je ogromno glagolov postavljenih med iregularne: vsi po Miklošičevi razdelitvi iregularni, atematični, kontrahirani tipa bati in sledeči Miklošičevi razredi: I 4, 5, 6; V 2, 3, 4 in pri III 1 v prez. kontrahirani. Zaradi tolikega števila iregularnih glagolov je postala razdelitev nepregledna. Ra- zumljivo je, da v nadal jn jem glagol ni obravnavan po tej razdelitvi že zaradi njenega opisnega značaja. Kaj je v Morf. (131) mišljeno o končnici 2. os. sg. pres., ni prav jasno. Videti je, kot da je smatrana končnica -ši za prvotno. Vendar najbrž slovenski -š (enako v drugih slovanskih jez.) ni nastal iz -ši po neki redukciji i-ja, ki bi nastala zaradi simetrije v številu zlogov s 1. in 3. os. sg. ( Jagič, JA VII, 66), ali zaradi kake drugačne analogije (če je v 3. os. -tZ, ne more biti -Š6 analog, po njem), ampak je naravnost iz -si. Stcsl. oblike na -ši pa imajo -i ali iz prvotne končnice -ei ali na jver je tne je po medialni -sat; začetki enakih tvorb, ki drugod niso prodrle, so bili lahko tudi v drugih slovanskih jez., prim. poftedifi v Briž. sponi. I II 50. Problematična je tudi konč. 3. os. sg. pres. V Morf. (131) je rečeno, da je razen v rus. (zdaj razen atem. ostankov otrdelo) in star. polj. (pri atem. ješc) povsod drugod končnica -tZ. Toda za sle. ne moremo trditi , kakšno končnico je imela (prav tako za češč. in slir.). Stcsl. končnico -tZ je težko razlagati kot v Morf. glasoslovno po otrditvi iz -t6 in to podpirat i s tem, da se v stcsl. spo- menikih včasih odvisno od okolice menjavata 6 in Z, ka j t i vidimo, da zlasti spomeniki, ki na jbol j dosledno pišejo -tZ (npr. Zografski ev., k je r je -t6 čitljivo zapisano samo enkra t : ect6), tudi na jbo l j dosledno ločijo med starim 6 in Z. Ker tudi razlaga, da je nastala po pronominalnem tZ, ni ver jetna, mora biti končnica -tZ iz kakega drugega ide. končaja. Pr i 1. os. sg. pres., ko so našteti primeri s staro končnico -o, ni nič omenjena rožanska oblika mö < mogo ali nadiška žeTiejon < želejo + m (HG VII. 57); v tekstih pa hozlio piše tudi še Kastelic (prim. Oblak, LMS 1887, 279; Zava- dlal, 32, in Rupel, SR II, 123). Za končnico -si (v 2. os. sg.), kadar je v vprašalnici (rezijansko: visi k6[?, glej Baudouin, Mat., št. 407, 415), je ver je tna razlaga iz -š + li, kot razlagajo tudi enake staročeške pr imere (glej Gebauer, Hist. mluv. Tli 2, str. 11—12). Toda tolminski -ši ne vem, če se govori le v vprašan j ih ; Zakrajšek (SG IX, 341), ki o njem poroča, pravi , da je našel dva taka pr imera , in sicer v nar. pesmih: »Na cesto pejd , na zviezde glej, boš bid' la v soje k ra je ; kadar domov prideši, za dušo mojo moli,« in »Ti si pa Tminc, ne smeši h moj Mine«. Če so primeri znani le iz takih zvez, jili iz -š + li težko razlagamo; ker je njili na- stanek tudi pod vplivom si < jesi malo verjeten, so morda nastali po redukcij i t iz prideš-ti, smeš-ti. Sicer tudi taka razlaga ni p rav ver jetna, a upoštevati jc treba, da sta pr imera v pesmi. Ponekod ima oblika 6č dolg akcent, ka r iz hot'6 ne bi pričakovali ; vendar je poda l j šan je nastopilo laliko v vprašalnih stavkih, ali pa je akcent lahko po oblikah liočmo, hočte itd. z zgodaj pr i taknjenimi osebnimi obrazili na osnovo hoč* Da bi bila oblika z dolgim akcentom iz *hoči (z da l j časa ohra- njenim -i) ali po redukcij i iz hočeš, je m a n j verjetno. K Ramovševemu gradivu v Č J K Z II, 128, bi dodal, da je oblika nezh znana že iz Trub. Kat. 1551, 129. Pri dvojini bi bilo dobro vsa j približno označiti, da se je popolnoma izgubila na skra jnem jugzah. delu našega ozemlja, ali pa da je p lura lna glagolska kon- strukci ja za fein, bolj prodrla kot za mase., kar je sicer razumljivo, ker imamo enak pojav tudi pri substantivih. Zanimivo je tudi, da plural izaci ja celo v različnih osebah ni enako razšir jena, čeprav razlike niso velike. Končnica -ma v 1. os. du. (Morf., 135) je omenjena za Štajersko in Prek- murje , navedenih je tudi neka j starih piscev — izven omenjenega ozemlja Pohlin — a oblike na -та uporab l ja jo tudi v Benečiji (zlasti nadiški dial.) pa tudi ponekod na Kranjskem (deloma Ljubl jana , Škof ja Loka, Ribnica, Žužem- berk — glej Tesnière, Duel, 390 si.), pač pa v P rekmur ju kočnice -ma ni. * Z roko na robu dodano: »glej še Skrabca, podobna razlaga, Cv. IX, 9b«. Pri 3. os. pl. je razložena konč. -jo po tipu delajo ipd. Po tej razlagi bi se na osnovo iz ostalih oseb pritikala končnica -jo. Toda v starih tekstih je toliko primerov tipa prideo, najdeo itd., da jih ne moremo razlagati kot napake. Nerazumljivo pa se mi zdi, zakaj bi stari pisci tukaj pisali brez j, če bi ga govorili. Ta stvar v Morf. ni razložena. Prehod glagolov hodem in gredem med atematične je razložen enako kot pri Oblaku (LMS 1890, 219—222) preko 3. os. pl. bodo, gredo, v kateri se je po vedo, dado smatralo za osnovo bo-, gre-. Toda na osnovo bo- in gre- bi se zaradi razmerja bodo : dado lahko pritikale samo atematične končnice (-sla, -ste; -s- od korena), imamo pa pri Trubar ju večinoma bota, bote. Tega, zakaj tu naj- prej nastopa končnica -te, ne pa -ste (Trub. piše dafte in včasi celo fhivifte ipd.), kar bi z vso upravičenostjo pričakovali, ni razložil ne Oblak in ne Ramovš. Za to, da bi se na osnovo, ki je bila občutena kot osnova atemat. glagola, pritikala tematična končnica, ni nobenega razloga, zlasti ne pri bom, kjer -o- ni mogel biti občuten za sedanjiško pripono. Če se ta stvar ne razloži, potem je treba sprejeti Murkovo razlago (JA XIV, 103 si.; LMS 1981, 38), da so oblike nastale po redukciji -e- : bodete > bodte > bote. Vendar Murkova (ali tudi podobna Miklošičeva, VG III2, 160) razlaga z redukcijo ni verjetna; ker med bom in bodem ni bilo sintaktičnega razločka (glej Murko, LMS 1891, 39—41; 1892, 67—70), oblika bom ni mogla nastati v enklitični rabi (tam so pogosto razvite nove oblike — LMS 1891, 41—42). Še manj možnosti za re- dukcijo bi bilo pri gredem. Mislim, da je pravilna Oblakova razlaga o naslo- nitvi na atematične glagole. Dodal bi to, da se je naslonitev pri bodem in gredem izvršila lahko predvsem zato, ker ne delata infinitiva in perifrast. part, iz iste osnove in sta zato bila z ostalimi glagoli I 1 (kamor je spadal pres.) manj povezana. Obliko bote pa bi razložil tako: Ker so bile ob prehajanju v atemat. fleksijo v govoru rabljene istočasno še obojne oblike: bodem in bom, bodeš in boš, je jezik občutil, da je pri krajših izpuščen -de- in tako je k bo- dete napravil bote. Če je atematična sprega prej prodrla v ostale osebe kot v 2. pl. in du., je lahko bote starejše od boste; a verjetneje je, da je istočasno kot bom itd. nastopilo boste, ki ga je začel po zgoraj opisanem razmerju bo- dem : bom nastali bote izpodrivati, a ko je oblika bodete začela izumirati, se je sprega spet močneje naslonila na atemat. glagole in dobili smo boste. To ra- zlago bi potrjevala Trub. oblika greste; ker on oblike gredete ni več poznal, tudi ni uporabljal oblike grete. Pri razlagi pomož. glagola je rečeno, da je si v vzhod. dial, postalo po vzorcu bo- in gre- nekakšna fleksijska osnova. Toda tu ni nikakega vzorca pri bo- in gre-, ampak je enostavno dodan -š po vseh ostalih glagolih (le v ortoto- n i ran i poziciji — glej Vratuša, S J II, 227); to se pravi, da imamo tu podoben primer, kot pri stcsl. xoštiši. Nato prodre -i- še v 1. os. Tu bi bilo zanimivo tudi omeniti, da se celo k pritrdilnici da pri t ikajo osebne končnice: dam (dan), daš, da, v Babnem polju. Inovacija ima verjetno izvor na Hrvatskem (prim. Majnarič, JK III, 35 si.), a je zajela še obrobne slovenske kraje. Ko je omenjeno (Morf., 139), da je rastem prešlo v rasem, bi bilo treba po- vedati, da je lahko v drugih dialektih, tain, k jer imajo v participu l (not < -tb) for the second und third person singular, respectively; prideši < prideš ti; ureas where -ma is used (in the dual) for the first person; remnants of -o in the first person singulur; hiatus in the third person plural (najdeo); spread of stems without a thematic vowel (bom, grem); dialectal features and archaisms (kupaval, živeječ) ; pojti; obscurity us regards the development of the short infinitive in Sluvic und Slovene. Tonemicity is observed throughout the text, especially in cases where mere pho- nology stops being informative.