Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera. Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Premec Jože, Bezgovšek Anton. Odbor za informacije: Savič Momir, predsednik, Vidovič Franc, Marčen Alojz, Korbar Heda, Dremel Karl, Gornik Slavko, Rački Viktor, Koritnik Matija, Kirhmajer Rudi. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Časopis oproščen davka (St. 421-1/72). Leto XIV. Hrastnik, 12. 6. 1978 St. G Iz dela organov upravljanja SKLEPI II. redne seje delavskega sveta delovne organizacije Steklarne Hrastnik, ki je bila dne 22. '5. 1978. Pod prvo točko dnevnega reda : smo pregledali sklepe prvega zasedanja delavskega sveta in skle- • pe, ki še niso realizirani iz prejšnje mandatne dobe. Kot prvo smo obravnavali sklep • št. 2357, ki se nanaša na problematiko skladišča gotovih izdelkov. V zvezi s tem je bil sprejet ■ naslednji sklep: Delavski svet DO Steklarne ' Hrastnik je sklenil, da se v roku enega ineseca (do 20. junija) pripravi vse potrebne analize po ’ sklepu^ št. 2357 od 31. 1,. 1978 za [ obravnavo na seji delavskega , sveta DO. Strokovne službe: komercialnega sektorja, razvojnega sektorja in knjigovodstva so zadolžene, da v- tem času pripravijo vse potrebne podatke za obravnavo ha DS. Kot drugi je bil obravnavan nerealizirani sklep št. 3296 od 25. 2. 1978, ki se nanaša na ugotovitev odgovornosti zaposlenih v skladišču pomožnega materiala. S . tem v zvezi je bilo sklenjeno naslednje: DS Delovne organizacije Steklarne Hrastnik zadolžuje odbor za izrekanje ukrepov (prejšnje . mandatne dobe) in novo izvoljeni odbor te komisije za ugotovitev materialne škode, da zadevo uredijo do prve naslednje seje DS. O sprejetem zaključku se obvesti DS delovne organizacije. Pod drugo točko dnevnega reda je odbor obravnaval primerjavo doseženih rezultatov poslovanja DO kot celote v dobi januar—marec 1978 in primerjavo z isto dobo leta 1977 s planom za leto 1978. Na podlagi razprave je bil sprejet naslednji sklep: Delavski svet DO Steklarne Hrastnik je ugotovil, da je v obdobju januar—marec 1978 prišlo do precejšnjega porasta bolniškega staleža, izrednih dopustov in nadur, kar je precej zaskrbljujoče. V zvezi s tem se zadolžuje splošno kadrovski sektor, da izdela naslednje analize: — analizo bolniškega staleža s primerjavo z ostalimi steklarnami v Sloveniji; — Analizo porasta izrednih dopustov z navedbo vzrokov za ta porast; — analizo nadur, prav tako z navedbo vzrokov za ta porast. Rok izdelave analiz je do prve naslednje seje DS. Pod tretjo točko dnevnega reda smo obravnavali predloge za volitve in imenovanja. 1. Izvolitev članov ODBORA ZA POSLOVNO POLITIKO DO STEKLARNE Hrastnik Delavski svet DO je verificiral sklepe delavskih svetov TOZD in DSSS o izvolitvi članov V odbor za poslovno politiko DO Steklarne Hrastnik. Izvoljeni so naslednji člani: TOZD I — Vili PETRIČ I TOZD II — Albert KAPELAR TOZD III — Fanči GRAŠIČ TOZD IV — Egon KMETIC TOZD V — Janez KAVZAR II DSSS — Adi ZALETEL Člani odbora za poslovno politiko so na svoji I. seji izvolili predsednika in namestnika odbora. Direktor DO dipl. pravnik Brane Milinovič se zadolži za prvi sklic odbora. Nadalje je bil pod to točko sprejet še naslednji sklep: Splošno kadrovski sektor se zadolži, da pristopi k izdelavi predloga z opredelitvami nalog in kompetenc odbora za poslovno politiko DO Steklarne Hrastnik o-ziroma novega samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD in DSSS v DO Steklarni Hrastnik. Uspešen prodor na tuja tržišča — Letos prodali za 2,350.000 dolarjev Hrastniška steklarna izvaža letos več kot lani. Doslej je prodala na tuja tržišča že za 2,350.000 dolarjev izdelkov, kar je skoraj za 21 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Steklarna Hrastnik letos uspešno prodira tudi na nova tržišča v tujini. Takoj, ko bodo uredili vprašanje primernega prevoza, bodo začeli izvažati tudi na Finsko. Do nedavnega niso veliko prodali v Nemško demokratično republiko. Sedaj pa bo izvoz v to državo precej zrasel. TOZD so opozorjene na predloženi predlog statuta TOZD, katerega morajo obravnavati delovne skupine oziroma zbori delovnih ljudi in podati svoje predloge o-ziroma pripombe. 2. Določitev podpisnikov za DO Steklarno Hrastnik Sprejeti so bili naslednji sklepi: a) Delavski svet je imenoval dipl, pravnika Braneta MILINO-VICA, direktorja DO za podpisnika DO Steklarne Hrastnik. Dipl. pravnik Brane Milinovič (individualno poslovodni organ 130 Steklarne Hrastnik) zastopa (Nadaljevanje na- 2. strani) Pred dnevi so predstavniki steklarne sklenili pogodbo z uvozno-izvoznim podjetem iz NDR. Tja bodo hrastniški steklarji za potrebe farmacevtske industrije izvozili 30 milijonov medicinskih stekleničk v Vrednosti 15 milijonov dinarjev. Tak obseg prodaje v NDR je predviden za letos in še naslednji dve leti. Po drugem dogovoru pa bo steklarna še v letošnjem letu prodala na vzhodnonemški trg za 450.000 dolarjev tako imenovanega razsvetljavnega stekla. Pogovarjajo pa se še o izvozu stekleničk za kozmetično industrijo. P. B. Povzeto po Delu Hrastniško steklo tudi v NDR Brusilke stekla v TOZD I pri brušenju razsvetljavnih teles Tovarišica Štefka Kaluder pri žigosanju kozarcev za gostinstvo Iz dela organov upravljanja (Nadaljevanje s 1. strani) in predstavlja delovno organizacijo ter sklepa pogodbe v njenem imenu brez omejitve. b) Delavski svet imenuje dipl ing. Alekseja USA, pomočnika direktorja za tehnična vprašanja Za podpisnika DO Steklarne Hrastnik. Dipl. ing. Aleksej Us zastopa in predstavlja DO ter sklepa pogodbe v njenem imenu v odsotnosti individualno poslovodnega organa DO z enakimi pravicami in dolžnostmi. c) DS imenuje tovariša Milana KOŽARJA — vodjo nabavne službe za podpisnika DO Steklarne Hrastnik. Tovariš Milan Kožar — vodja nabavne službe podpisuje listine komercialnega značaja v odsotnosti vodje komercialnega sektorja ing.-Jožeta Tušarja. 3. Imenovanje pooblaščene osebe v komisijo za izdelavo elaborata za marketing ing. Jože TUŠAR, vodja komercialnega sektorja delovne organizacije Steklarne Hrastnik je imenovan za pooblaščeno osebo v komisijo -za'izdelavo elaborata za ustanovitev delovne organizacije za marketing. 4. Imenovanje v. d. poslovodnega organa DO marketing v ustanavljanja Delavski svet DO Steklarne Hrastnik je verificiral predlog o imenovanju tovariša Vojteha ROGLIČA za v. d. poslovodnega organa DO marketing v ustanavljanju. 5. Imenovanje članov v delovno skupino za izdelavo kazalcev za ureditev cestnega in železniškega prometa Delavski svet delovne organizacije Steklarne Hrastnik je verificiral predlog ■ Poslovne 'skupnosti Hrastnik-Jugometal o imenovanju ing. Jožeta GUZAJA, vodje TOZD V in Janka KAVZARJA, vodje transporta v, delovno skupino za izdelavo kazalcev za ureditev cestnega in železniškega prometa. 6. Imenovanje članov v Odbor za LO in družbeno samozaščito DO Steklarne Hrastnik V odbor za LO in družbeno samozaščito je delavski svet DO Steklarne Hrastnik5 imenoval naslednje člane: dipl. pravnik-Brane Milinovič, dipl. ing. Aleksej Us, Viktor Rački, ing. Stane Kirn, ing. Anton Žagar,' Anton Kobal, ing. Karl Dragar, ing. Jože Guzaj, ing. Jože Tušar, Adolf Haberl, Janez Cigler, Slavko Gornik, Edi Volfand, Hilda Drame in Dora Godicelj. Za predsednika odbora za LO in družbeno samozaščito je bil izvoljen tovariš dipl. pravnik Brane Milinovič, direktor DO. 7. Obravnava in potrditev samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za ustanovitev DO Zasavski računski center v Trbovljah Delavski svet DO' Steklarne Hrastnik je verificiral sklepe DS" TOZD in DSŠS o potrditvi samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev ;za ustanovitev DO Zasavski računski center Trbovlje. Za podpisnika samoupravnega sporazuma je bil imenovan tovariš Niko KAVŠEK, dipl. ing. Za deiegata v zbor delegatov je DO imenovala tovariša Adija ZALETELA. 8. Obravnava in potrditev samoupravnega sporazuma o trajnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med TRANSJU-GOM in DO članicami Poslovne skupnosti Hrastnik-Jugometal Delavski svet DO Steklarne Hrastnik je verificiral sklepe DS TOZD in DŠS, s katerimi se potrjuje samoupravni sporazum o trajneni sodelovanju in združevanju dela in sredstev med TRANS-JUGOM in delovnimi organizacijami, članicami Poslovne skupnosti Hrastnik-Jugomet al. Pod peto točko dnevnega reda je DS razpravljal o dokončanju obrtniških del betonskega prizidka in najetju kreditov. Sprejeti so bili naslednji skle-Pi: 1. Eielavski svet DO Steklarne Hrastnik je Sklenil, da se pristopi k dokončanju obrtniških del betonskega prizidka. Dela se oddajo Splošnemu gradbenemu podjetju Hrastnik po predračunski vrednosti 7,650.000 din. 2. DS delovne organizacije Steklarne'Hrastnik je sklenil, da se najame kredit: a) Pri LJUBLJANSKI BANKI — TEMELJNI BANKI ZASAVJE TRBOVLJE iz depozita ZAVAROVALNE SKUPNOSTI »TRI- skupnosti Trbovlje, Trg revolucije 27 a v višini 2,789.000 din. Kredit se najame pod nasled- GLAV« Revirske območne njimi pogoji: — doba vračila 36 mesecev —| obrestna mera 11 % Sr odplačevanje (ocenjeno) — prvi obrok 1. 1. 1980 489.000 din — drugi obrok 1. 7. 1980 460.000 din — tretji obrok 1. 1. 1981 460.000 din —- četrti obrok 1. 7. 1981 460.000 din — peti obrok 1. 1. 1982 460.000 din h? šešti obrok 1. 7.; 1982 a 460.000 din b) Pri TRANS JUGU Ljubljana se najame kredit v višini 5,000.009 din pod naslednjimi pogoji: — doba vračila — obrestna mera — odplačevanje . (dogovorjeno dne, 22. 5. 1978 s tov. Hurščakom) potem pa vsakega 1. 7. in 1. 1. v letu po 5 let ' 7 °/o 500.000. din 500.000 din Za podpis pogodbe o najetju kreditov se pooblasti direktorja DO dipl. pravnika Braneta Mili-noviča in vodjo gospodarsko-plan-skega sektorja tovarišico Hedo Korbar. c) DS delovne, organizacije Steklarne Hrastnik je sklenil, da se zaupa nadzorstvo pad izvajanjem del pri dokončanju obrtniških del betonskega prizidka- tovarišu Ivanu MAUROVIČU, arh. S tovarišem Maurovičem se sklene pogodba:« o prevzemu nadzora nad izvajanjem del in o višini nadomestila. Pod šesto točko dnevnega reda je DS obravnaval predlog za izvolitev člana v samoupravno delavsko kontrolo v Poslovni skupnosti Hrastnik-Jugometal. Izvoljen je bil Rudi GOMIL AR iz TOZD II. Pod sedmo točko dnevnega reda — razno je DS obravnaval vlogo IOK OOS Steklarne Hrastnik, ki še nanaša na odobritev prostora za delovanje'sindikata. Sklenjeno je bilo, da se v sklopu dokončanja betonskega prizidka zagotovi' tudi prostore za delovanje družbenopolitičnih organizacij Steklarne Hraštnik. ODBOR ZA POSLOVNO POLITIKO Odbor za poslovno politiko DO Steklarne Hraštnik je na svojem I. rednem zasedanju dne 1. 6. 1978 sprejel naslednje Sklepe: Pod prvo točko dnevnega reda se je izvršilo konstituiranje Odbora za poslovno politiko. Za predsednika odbora je bil izvoljen tovariš ZALETEL Adi, za namestnika predsednika pa tovariš Albert KAPELAR, za mandatno dobo 2 let. Pod drugo točko dnevnega reda je odbor obravnaval poročila o- izvršenih Službenih potovanjih in jih potrdil. Odobrilo Se je novo službeno potovanje, ki ga bo opravil tovariš Marčen Alojz v ZR Nemčijo — ogled mednarodnega sejma embalaže. Na podlagi podanih poročil so bili sprejeti še naslednji sklepi: 1. Ustrezni organi TOZD I — ročna in polavtomatska predelava steklene mase in TOZD III — de-korirnica s satinarnico se zadolžijo, da v roku 14 čini podajo na odbor poročilo o reševati ju problematike z navedbo vzrokov in povzročiteljev za nastalo reklamacijo (firma Lustrerie MassiVe P. J. De Jaeck). 2. Vse člane delovne organizacije, ki so bili na ogledu mednarodnega sejma razsvetljave v Hannovru, se obvešča, da se v roku 14 dni sestanejo in izdelajo perspektivni plan razvoja tehnologije predelave stekla, kakor tudi novih oblik. Navedeni sklep je Odbor za poslovno politiko zavzel na podlagi poročil o ogledu velesejma ter ugotovitvah in smernicah, ka-: tere so bile v teh poročilih nakazane. 3. Odbor zh poslovno politiko je sklenil,5 da se V ŽaBBže udeležuje-, ta službenih potovanj v tujino ,v zvezi reševanj reklamacij' ter Sklepanju poslovnih pogodb in spremembah cen naših izdelkov, vedno po dva predstavnika, in sicer eden iz komercialnega Sektorja ter eden iz TOZD, na katerega se hanaš.a problematika. V zvezi s podanim poročilom o reševanju" reklamacije pri firmi »WMF« v ZR Nemčiji je odbor sprejel naslednji sklep: a) Vzrok za reklamacijo je izredno slaba — nekvalitetna in neodgovorna kontrola navedenih kozarcev tako v TOZD II, kot v TOZD III. b) Pri razgovorih s kupci je treba Upoštevati, naše kvalitetne norme v okviru naših možnosti. c) V bodoče morajo podobne reklamacije reševati odgovorni delavci, to je vodja kontrole v posameznih TOZD ter pregledalke stekla, ki so kontrolo tudi oprav-Ijale. Pod tretjo točko dnevnega reda je odbor obravnaval informacijo o cenah gotovih izdelkov. Sprejet je bil naslednji Sklep: Odbor za poslovno politiko je sklenil, da mora komercialni sektor izdelati pregled neto prodajnih cen gotovih izdelkov po državah, v katere izvažamo in ob u-poštevanju vseh stroškov. Pregled se naj izdela‘za 4—5 tipičnih izdelkov. Poročilo podati na odbor za poslovno politiko v roku 7 dni —■ zadolžen ing. Jože Tušar. Pod četrto " točko dnevnega reda je odbor Obravnaval predlog za udeležbo treh delavcev na tečaju za oljne- hidravlike. Odbor za poslovno politiko je potrdil predlog, da so trije delavci udeležijo tečaja za bljhe hidravlike, ki bo. V Trbovljah v času od 5. 6. 1978 do 23. 6. 1978 v popoldanskem času. (Nadaljevanje na 3. strani) SKUPŠČINA TITOVEGA SKLADA SR SLOVENIJE ZA ŠTIPENDIRANJE MLADIH DELAVCEV IN OTROK DELAVCEV RAZPISUJE za šolsko leto 1978/79 50 štipendij za mlade delavce, ki‘se vključujejo v študij iz dela 50 štipendij: za mlade delavce za študij, in strokovno usposabljanje ob delu 50 štipendij za otroke delavcev —-redne učence.srednjih šol 50 štipendij za otroke delavcev — redne študente visokih šol 1. KANDIDATI ZA PODELITEV Štipendij- morajo izpolnjevati NASLEDNJE POGOJE A) Mladi delavci Za »mladega delavca« še. po določilih sklada razume nepriuče-nega (NK), priučenega (PK) in delavca s poklicno šolo (KV in VK), če, — opravlja najmanj, dve leti. proizvodno delo in naloge (tudi delavci, ki imajo status delavca v združenem delu v kmetijski dejavnosti), — dokazuje pri. svojem poklicnem delu posebno nadarjenost in prizadevnost, (doseganje nadpovprečnih delovnih rezultatov, ino- Iz dela organov upravljanja (Nadaljevanje z 2. strani) Cenaitečaja, za enega.jideJelen.-: ca znaša 3.500 din, kar znaša skupaj 1Q.500 din za. vse tri udeležence. Financiranje se izvrši .iz sredstev za izobraževanje — za podpis pogodbe se-pooblasti,'direktor DO, '. Pod to točko se je obravnaval tudi predlog za stimulativno nagrajevanje vodilnih delavcev za mésec maj. Sprejet-je bil-nasled-nji sklep: Odbor za 'poslovno politiko predlaga Odborom za plan -in gospodarstvo v TOZD in DSSS plansko vrednost točke' 10 din' za obračun osebnih'dohodkov'ža mesec maj. : ■ ' Dipl, ing.' Makš'Mrcina -je podal predlog stimulativnega nagrajevanja za vodilne delavce v DO. Predlog temelji na doseženih rezultatih poslovanja. posameznih TOZD in DO .kot celote. . Odbor za: poslovno politiko je sklenil, da. je višina .faktorja delovne uspešnosti (stimulacije) F §| 1,12 za vodilne delavce za mesec maj. Istočasno se 'zadolži direktorja- delovne organizacije, da se v roku 2 mesecev izdelajo osnove in merila-za ugotavljanj e delovne uspešnosti vodilnih delavcev. Sprejet je bil. še naslednji Sklep: Gospodarsko planski sektor mora v bodoče do 30. v mésecu izdelati poročila o uspehu poslovanja posameznih TOZD v preteklem meseeu. Vera Habjan vacije, dosedanje izpopolnjevanje), — aktivno dela v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih in drugih skupnostih, — se odloči za nadaljnji študij ali strokovno izpopolnjevanje, praviloma v smeri svojega osnovnega poklica oziroma dejavnosti, — ni starejši od 30 let. Za mladega delavca se šteje tudi delavca, ki si je ob delu pridobil štiriletno srednješolsko izobrazbo in dela po pridobitvi te izobrazbe največ dve leti na režijskih delih ih nalogah. B) Otroci delavcev Za »otroka delavca« velja otrok staršev proizvodnih delavcev oziroma kmetov-kooperantov (v smislu prvega odstavka točke A. — opredelitve mladega delavca), če — je redno vpisan v srednjo, višjo ali visoko šolo, — dosega v srednjih šolah pra- ; viloma odličen oziroma prav dober uspeh, če ima v tistih predmetih, ki so značilni za smer študija, odlične ocene, — dosega na višji in visoki šoli povprečno oceno 8 oziroma nadpovprečne študijske uspehe, kar mora potrditi svet visokošolske delovne organizacije,. — aktivno dela y družbenopolitičnih organizacijah, , samoupravnih organih jn drugih, skupnostih. Za prvi letnik, .srednjih šol se štipendije he podeljujejo, 2. POSTOPEK ZA PODELITEV ŠTIPENDIJ : Kandidate za štipendije sklada evidentirajo in predlagajo do 30. junija 1978: — samoupravni- organi organizacij združenega dela, ||p. — organi družbenopolitičnih organizacij,-, i; — samoupravne interesne skup- -nosit,;,i — krajevne .skupnosti.-jn-. -r~— vzgojno—izobraževalne ■ organizacije. . Predloge: zbirajo skuppe ;komi- - • sije podpisnic -.samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občinah. Občinske - skupne komisije razpravljajo o predlogih in predloge za- tiste-kandidate,ki jih podpi- ; rajo, pošljejo s svojimi priporočili izvršnemu odboru Titovega sklada SR Slovenije do 15. juhi- | ja- 1978 (naslov: 61111 Ljubljana, Glinška 12). Izvršni odbor Titovega sklada bo’ Sklepal o -podelitvi-'štipendij e . za mlade delavce in učence' srednjih šol do 30. julija, študente visokih šol pa najpozneje.,. Izselj enee. s-stalnim bivahščem v ostalih občinah Socialistične republike Slavenije vabime, da svoje prijave za udeležbo?-pošljejo-v. pismeni obliki na naslov: Medobčinski Svet; SZDL Celje, .Gledališka 2. Kontrolke stekla pri malici Iz dela občinske skupščine Delegati Skupščine občine Hrastnik so se zbrali na 2. zasedanju v mesecu maju, in sicer DPZ 15. 5. 1978, delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa 16. 5,- 1978. Osrednja točka dnevnih redov vseh treh zborov je bila obravnava resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Hrastnik za obdobje od leta 1976 —1978 v letu 1978, ki je bila o-bravnavana v dvofaznem postopku in bila v javni razpravi v mesecu januarju 1978, katero so delegati sprejeli z vsemi zaključki Izvršnega sveta Skupščine občine Hrastnik. Pripomb na osnutek resolucije iz združenega dela ni bilo, poslanih je bilo le nekaj pripomb s področja negospodarstva, in sicer je pripombe poslal: WZ Hrastnik, občinska skupnost socialnega skrbstva in Center skupnih služb SIS občine Hrastnik. Delegati družbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela so bili pri tem seznanjeni tudi z rezultati poslovanja gospodarstva občine Hrastnik za prvo trimesečje letošnjega leta, ki so glede na poslovanje v prvih treh mesecih lanskega leta dokaj ugodni, saj je bil: V sSs celotni prihodek večji za 39,18 indeksnih poenov, — porabljena sredstva za 120,44 indeksnih poenov, dohodek za 95,40 indeksnih poenov, čisti dohodek za 101,77 indeksnih poenov, — del dohodka za osebno in skupno porabo za 31,71 indeksnih poenov, — del dohodka za razširitev materialnih osnov in rezerve za 214,02 indeksnih poenov, izguba znaša nasproti lanskoletni izgubi v treh mesecih le 17,90 indeksnih poenov, , — število zaposlenih pa se je povečalo le za 0,85 indeksnih poenov. Delegati družbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela so ob tem menili, da so gornji podatki gospodarjenja v prvih 3 mesecih letošnjega leta nasproti gospodarjenju prvega trimesečja lanskega leta lahko zgolj slučajni, saj je pogojevala takšne ugodne rezultate poslovanja predvsem lanskoletna izguba v OZD Steklarni in TOZD Rudniku premoga Hrastnik, medtem ko bodo lahko rezultati poslovanja v prihodnjem obdobju letošnjega leta manj u-godni. Zato so šteli za potrebno, da se takoj zadolži Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik in komisijo za družbenoekonomske odnose pri komiteju občinske konference ZKS, da izdelata enotno analizo kazalcev obstoječega gospodarskega stanja, ter na njeni osnovi opredelijo usmeritve, kako začeti gospodariti v letu lj)79, da .bodo rezultati poslovanja boljši' Delegati družbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela so nadalje ugotovili, da gospodarstvo v občini • že nekaj let stagnira, glede na to, da je bilo premalo štor j enega na področju novih dejavnosti, ter da se z resolucijo predvidevajo le manjše investicije, zato so predlagali, da se takoj pristopi k izdelavi enotnega kon- cepta razvoja občine. V občini je sicer bil sprejet samoupravni sporazum p zbiranju 1,5 °/o od bruto proizvoda za razvoj novih gospodarskih dejavnosti, vendar se sredstva niso zbirala, ker ni bilo izdelanega programa. Delegati družbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela so tudi ugotovili, da delovne organizacije ne posvečajo dovolj pozornosti dolgoročnemu in kratkoročnemu planiranju, zato predlagajo, da se dosledno izvaja zakon o planiranju in zaostri odgovornost vseh, za to odgovornih o-seb, ter zahtevali, da se realno sprejeti programi razvoja tudi dosledno izvajajo. Delegati družbenopolitičnega zbora so še predlagali, da bi na 4. strani, V alineji, ki govori o preobrazbi procesa organiziranja delovnih ljudi v OZD, TOZD in SIS ter usmerjanju samoupravnih odnosov na ustavnih osnovah, vključili tudi krajevne skupnosti. Delegati družbenopolitičnega zbora tudi predlagajo, da se v raznih analizah in programih razvoja občine zajemajo tudi podatki o gospodarjenju manjših delov OZD oz. TOZD v občini Hrastnik, slednje še Zlasti iz razloga, ker bo v bodoče oddelek za gospodarstvo in finance zbiral mesečno podatke o gospodarjenju posameznih OZD, saj bi na ta način dobili sliko gospodarjenja celotne občine in hitreje in lažje u-krepali. Delegati družbenopolitičnega zbora so nato še zadolžili Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik, da zahteva od TOZD rudnika premoga Hrastnik, da le-ta predloži izvršnemu svetu program .perspektivnega razvoja eksploatacije premoga in investicijskih vlaganj. Delegati vseh treh. zborov so nadalje sprejeli analizo podatkov po zaključnih računih za leto 1977 za gospodarstvo ih negospodarstvo občine Hrastnik z vsemi u-gotovitvami in predlogi izvršnega sveta skupščine občine k analizi. Delegati vseh treh zborov so o-bravnavali in sprejeli tudi poročilo o zaposlovanju in življenjskih pogojih delavcev na območju občine Hrastnik z vsemi ugotovitvami, zaključki in predlogi, ki jih je posredoval' Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik. Pri tem so delegati sprejeli priporočilo, da je potrebno stanovanjska vprašanja samcev reševati enotno, ter v ta namen pričeti zbirati sredstva za gradnjo primernih stanovanj, ki naj še locirajo v bližini objektov družbenega standarda, da bi se na ta način le-ti čimbolj vključili v življenje v občini, ne pa da posamezne OZD same rešujejo te probleme z neprimernimi objekti (barakami). Idejne zasnove Za zgraditev teh stanovanj so že izdelane, predvidene pa so že morebitne lokacije. Vsi trije zbori so sprejeli tudi odlok o občinskih blagovnih rezervah, za katere se štejejo o-snovna živila in osnovni neživil-ski proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje občanov ter o-snovne surovine in reprodukcijski material in se uporabljajo le v izrednih razmerah in pod po- goji, ki jih določi skupščina občine, (izredne razmere so po določbah Zakona o republiških blagovnih rezervah, vojna in naravne nesreče večjega obsega, kakor tudi večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe), v besedilu, kot ga je predlagal Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik. Delegati so nadalje sprejeli sklep o poimenovanju Posebne o-snovne šole Hrastnik v šolo Vitka Pavliča Hrastnik, v besedilu, kot ga je predložil Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik. Sprejet je bil samoupravni sporazum o ustanovitvi zasavskega računskega centra, katerega podpisnik je tudi Skupščina občine Hrastnik, s tem da bo Skupščina občine Hrastnik svoj delež kot sopodpisnik sporazuma poravnala v prihodnjem letu, glede na to, da v letošnjem letu za te namene v proračunu ni zagotovljenih sredstev. ; Delegati družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so sprejeli družbeni dogovor o proizvodnji, prenosu in uporabi toplotne energije, proizvedene v Termoelektrarni — toplarni Trbovlje, v predloženem besedilu, s pripombo, da Skupščina občine Hrastnik ne more prevzeti1 nobenih materialnih obveznosti, ki bi eventualno izhajale iz družbenega dogovora, ker to zadeva predvsem investitorje toplarne, pristojne interesne skupnosti (samoupravno stanovanjsko in komunalno skupnost) in neposredne u-porabnike. Sprejet je bil družbeni dogovor o skupnem financiranju lokalne radijske postaje Trbovlje, v besedilu, kot.ga je predložil Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik. Po omenjenem dogovoru sofinancira Skupščina občine Hrastnik radijsko postajo v znesku. 20.000 din. Potrjen je bil letni davčni' zaključni. račun prispevkov in davkov ^občanov za leto 1977 in Zaključni račun prispevkov za starostno zavarovanje kmetov občine Hrastnik za leto 1977, v besedilu, kot ga je predložil Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik. Delegati so ugotovili, da so se zaostanki davščin v primerjavi ž letom 1976 zmanjšali za 26 %, davčno upravo Skupščine občine ■ Hrastnik pa so zadolžili, da v letu 1978 nadaljuje z začrtano politiko iz leta 1977 ter še dosledneje skrbi za dohodke-iz vseh oblik davščin. Delegati vseh treh zborov so vzeli na znanje tudi poročilo o zbiranju samoprispevka za gradnjo druge faze zdravstvenega doma v Hrastniku, za čas od 1. 1. 1977 do 20. 4. 1978, v predloženem besedilu. po planu bi moralo biti zbranega od 1. januarja 1977 pa do 20. aprila 1978 3,875.000 din, zbranega pa je bilo 4,598.000 din ali 18,6 % več.. ' - Do konca leta 1978, ko poteče rok za zbiranje samoprispevka, je treba zbrati še najmanj 2,125.000 din, kar po dosedanjih ižgiedih ne bo poseben problem. . Izvajalec del je do 20. aprila 1978 opravil. Ves izkop, izvršil betonska dela V pritličju, opravil kanalizacijska dela v spodnjem delu objekta ter ostala dela s tem v zvezi. Sprejet je bil družbeni dogovor o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem v pravosodju iz leta 1975, v besedilu, kot ga je predlagala komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Hrastnik. Spremembe oziroma dopolnitve se nanašajo na uskladitev družbenega dogovora z zakonom o združenem delu, dočim se v vsebinskem pogledu v ničemer ne razlikuje do sedaj veljavnega družbenega dogovora. Za sklepanje zakonskih zvez so delegati vseh treh zborov, poleg predsednika in podpredsednika občinske skupščine, ki sta za sklepanje zakonskih zvez pooblaščena že po določilih občinskega statuta, pooblastili še naslednje: — Jožeta ŽIBRETA, predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Hrastnik, stanujočega v Hrastniku — Dolska cesta 8; — Friderika Štromajerja, podpredsednika izvršnega sveta Skupščine občine Hrastnik, stanujočega v Hrastniku — Cesta 1. maja 69; — Branka MILINOVlCA, dipl. pr., direktorja OZD Steklarne Hrastnik, stanuj očega na Brnici 40. Aleša MAČKA, dipl. pr., zaposlenega pri Občinskem javnem tožilstvu v Trbovljah, ki opravlja funkcijo občinskega javnega tožilca, se razreši funkcije sodnika pri Sodišču združenega dela v Ljubljani, glede na to, da je o-pravljanje obeh funkcij nezdružljivo. Delegati vseh zborov so nadalje pooblastili komisijo za volitve in imenovanja, da sama izvrši manjša (manj pomembna) imenovanja in daje soglasja k imenovanju v razne medobčinske organe, zlasti v primerih, ko gre za formalna soglasja več občin. Deiegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so po določilu 128. člena statuta občine Hrastnik obravnavali in sprejeli še odlok o spremembah' in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru v občini Hrastnik, v besedilu, kot ga je predložil Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik ter odlok o cenah za geodetske storitve, v besedilu, kot ga ,je predložil Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik. SEKRETARIAT SKUPNIH SLU2B SKUPŠČINE OBČINE IN IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE HRASTNIK ZAHVALA Vsem darovalcem krvi podjetja Steklarne Hrastnik se iskreno zahvaljujem za izkazano pomoč moji ženi, v času njene bolezni. Ivan Kozlevčar več ob tednu solidarnosti Nekaj Ze vrsto let s Tednom solidarnosti: posebej poudarjamo vlogo in pomen socialistične solidarnosti delovnih ljudi in občanov, ki so se mnogokrat doslej izkazali v različnih akcijah zbiranja materialnih in drugih sredstev, nudenju neposredne pomoči, dodatnim delom ipd. Prav gotovo pa je prišla najbolj do izraza solidarnost naših delovnih ljudi ob velikih e-lementarnih nesrečah — od katastrofalnega potresa v Skopju, 26. julija 1963, v spomin, katerega imenujemo ta dan ,-r- Dan solidarnosti, pa do našega Kozjanskega in Posočja. 13. aprila 1978 je bil sprejet Družbeni dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. S tem dogovorom smo spremenili praznovanje Tedna solidarnosti — od 1. do 7. junija; 26. julija pa še vedno ostaja kot spominski dan katastrofalnega potresa v Skopju. S tem bo Teden solidarnosti 'bolj prilagojen aktivnostim- številnih družbenih organizacij in društev, omogočal bo aktivnejše sodelovanje delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in mladih iz šol v številnih solidarnostnih akcijah v Tednu solidarnosti, še zlasti pa zbiranju sredstev in dodatnem delu v namen zbiranja solidarnostnih sredstev. Čas, v katerega smo prestavili Teden solidarnosti pa hkrati zahteva tudi hitrejše in temeljitejše priprave, oblikovanje programov ter organiziranje akcij za obeleževanje Tedna solidarnosti. Še temeljiteje kot prejšnja leta bo potrebno v vseh temeljnih družbenih sredinah — organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih družbenopolitičnih skupnostih, družbenih in družbenopolitičnih organizacij ah pripraviti programe lastnih solidarnostnih akcij, . udeleževanja širših skupnih akcij, zbiranja prostovoljnih prispevkov in solidarnostnih sredstev na osnovi zveznega dogovora in Zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Teden solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Teden solidarnosti pa naj tudi predstavlja uveljavitev celoletne solidarnostne aktivnosti krajevne skupnosti, družbene organizacije, ipd. ter priložnost za pregled opravljenega dela in konkretnih rezultatov na tem -področju. Akcije, ki tečejo vse leto in posebne akcije v Tednu solidarnosti, ki jih organizirajo oz. v njih sodelujejo domala vse družbenopolitične skupnosti, organizacije združenega dela, družbene in družbenopolitične organizacije, naj se v letošnjem Tednu solidarnosti še. intenzivirajo in še bolj poudarijo: — Občinske konference SZDL, zlasti še koordinacijski odbori za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti (kjer so ustanovljeni), naj prevzamejo vlogo iniciatorja in koordinatorja za kar najširšo obeleženje Tedna solidarnosti. S svojimi programi in neposredno akcijo naj vplivajo na vse dejavnike v občini (sindikat, ZSMS, Rdeči križ in druge druž- bene organizacije in društva, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge) na povezano in usklajeno izvajanje vseh akcij ter ob zaključku pregled rezultatov celotne aktivnosti v Tednu solidarnosti; — Mladinske delovne akcije, ki predstavljajo pomemben delež v oblikovanju solidarnostne zavesti in celotnega sistema solidarnosti pri nas, ki so vsako leto bolj množične in bolj številne in imajo vse večjo družbeno podporo, se bodo tudi letos zbrale na svojih deloviščih. V treh zveznih akcijah: Kozjansko, Posočje, Suha Krajina in republiških akcijah: Suha Krajina, Brkini, Slovenske gorice, Kožbana, Kobansko in Goričko bo 4300 brigadirjev opravilo 580.000 delovnih ur, kjer je sodelovalo nekaj Hrastničanov ter s specializiranimi brigadami izvajalo številne socialne, vzgojno-varštvene in druge družbene naloge na omenjenih območjih ter hkrati skrbelo za lastno izobraževanje in -izgrajevanje celovite o-sebnosti. S povečanjem števil akcij in s povečanjem števila brigadirjev bodo tudi v letu 1978 storili korak naprej pri doslednem uveljavljanju vrednot in ciljev prostovoljnega dela na osnovi solidarnosti do manj razvitih in manj razvitih obmejnih območij; — Humanitarne organizacije ih društva so se že doslej aktivno vključevale v različne akcije solidarnosti, zlasti še to velja za Rdeči križ Slovenije. Manj. pa so se v solidarnostne akcije vključevale ostale družbene organizacije in društva, čemur bi morali letos posvetiti več pozornosti. Rdeči Križ Slovenije bo tudi letos intenziviral svoje številne solidarnostne akcije: krvodajalske akcije (ki jim letos poteka že 25 let), zbiranje prostovoljnih prispevkov za odpravljanje posledic elementarnih nesreč, organiziranje 7 specializiranih mladinskih brigad Rdečega križa, organiziranje pomoči ostarelim in drugim občanom, zbiranja starega papirja in obleke. Republiški odbor Rdečega križa Slovenije je pripravil tudi novo solidarnostno akcijo — razpis 6-mesečnega tekmovanja, od 25. 5. do 29.11. »Skrb ža ljudi,« v katerem bodo mladi v krajevnih skupnostih razvijali konkretne akcije solidarnosti.' Letos pa se bo v še večji meri angažiral tudi pri organiziranju prodaje znamkic solidarnosti, katerih izkupiček bo po določilih družbenega dogovora v celoti pripadal Rdečemu križu — za hitro mobilizacijo ob večjih elementarnih nesrečah; — V Tednu solidarnosti delovni ljudje in občani, v skladu z določbami družbenega dogovora o oblikovanju sredstev solidarnosti izražajo svojo solidarnostno zavest' s prizadetimi ob velikih elementarnih nesrečah s plačevanjem znamkic solidarnosti za vse poštne pošiljke (v vrednosti 0,30 din) ter doplačilnih znamk za vstopnice za vse kulturne, zabavne in športne prireditve ter (letos prvič) za vozovnice za notranji promet (razen mestnega prometa) V vrednosti 1,00 din. Že v lanskem letu nam je uspelo z usmerjeno in bolje organizirano akcijo prodati več kot 900.000 znamkic. Z boljšo propagando, obveščenostjo ter z usklajeno akcijo Republiškega odbora Rdečega križa bomo prav gotovo dosegli še večji učinek te akcije ter s tem zagotovili večja sredstva za pomoč ob večjih naravnih nesrečah. Z večjo politično akcijo bi bilo potrebno intenzivirati prpdajo doplačilnih znamkic za vstopnice za prireditve in vozovnice v notranjem prometu, kjer je bila akcija doslej najmanj učinkovita oz. letos uvajajo dodatne znamkice; — Drugi pomemben vir solidarnostnih sredstev so prispevki iz osebnega dohodka delavcev v združenem delu, ki jih delavci prispevajo v -obliki enodnevnega zaslužka v Tednu solidarnosti. Koordinacijski odbor za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti poziva delovne ljudi v organizacijah združenega dela, ki ustvarjajo dohodek po načelih gospodarskega poslovanja, da dodatno organizirajo delo preko 42-urnega delavnika in tako doseženi osebni dohodek v celoti prispevajo za sredstva solidarnosti. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo letos še posebej pozval vse organizacije združenega dela, da, kjer je to možno, organizirajo dodatno delo in s tem še v večji meri prispevajo k negovanju in širjenju kolektivne in individualne solidarnosti, kot ene temeljnih. pryin našega socialističnega ■ samoupravnega sistema.. Ob tem pa bo Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije tudi poskrbel, da bo vsak delavec temeljito seznanjen s konkretno porabo sredstev, ki jih solidarno prispeva za pomoč prizadetim. Po zakonu o. oblikovanju sredstev; solidarnosti pa se sredstva solidarnosti združujejo tudi iz dohodkov občanov in iz pokojnin u-pokojencev, iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, iz sredstev, ki jih darujejo delavci in drugi občani, družbeno pravne osebe, naši delavci v tujini in drugi; - — Teden solidarnosti mora biti posebej obeležen tudi v vseh sredstvih javnega obveščanja ■— radio in TV, v osrednjih slovenskih časnikih kot tudi v lokalnih časopisih in časopisih organizacij združenega dela in KS, v katerih naj se poudarijo predvsem lokalne značilnosti posameznih akcij solidarnosti. V prispevkih o Tednu solidarnosti naj se poleg vloge in pomena široke socialistične solidarnosti za oblikovanje zavesti naših delovnih ljudi in občanov, negovanja bratstva in enotnosti, čedalje bolj konsistentnega, samoupravnega sistema organiziranja solidarnostne pomoči, poudarijo izredni materialni in družbenopolitični rezultati odpravljanja posledic potresa na Kozjanskem in v Posočju. — Na Kozjanskem je bilo doslej zaključeno približno 80 % stanovanjske obnove, 9 novih šol ter drugih objektov družbenega standarda, v letošnjem letu pa bodo z nepovratnimi sredstvi zagotovili obnovo nekaterih pomembnih kulturnih in zgodovinskih objektov. V odnosu na ocenjeno škodo (več kot milijardo din) predstavljajo nepovratna sredstva 56 %, zagotovljena pa 84 %. Na tej osnovi je tudi mbgo-če pričakovati, da bo obnova v kratkem času zaključena. V Posočju pa je zaključene 75 odstotkov stanovanjske obnove, zgrajenih je že nekaj družbenih objektov ož. so v gradnji; letos bo temeljiteje stekla akcija obnove še na kulturnem, telesno-kul-turnem in predvsem na gospodarskem področju. V odnosu na ocenjeno škodo (skoraj 3 milijarde din) pa predstavljajo nepovratna sredstva 38 °/o oz. 49 % v odnosu na skupno planirana sredstva za obnovo. Vsa nerešena oz. še odprta vprašanja kot so zagotavljanje dolgoročnih kreditov, združevanje sredstev stanovanjskih skupnosti, sredstva iz emisije, vselitev v že zgrajene objekte na Kozjankem itd. bo z dobro organizirano in u-sklajeno akcijo ter s politično podporo vseh družbenopolitičnih subjektov možno rešiti še v tem letu. Izkušnje zadnjih velikih elementarnih nesreč, doseženih rezultatov obnove prizadetih območij ter nekatere pomanjkljivosti, ki so se ob tem pokazale, pa narekujejo potrebo po temeljiti a-nalizi dosedanje organiziranosti celotnega sistema solidarnosti. V takšnih izjemnih razmerah ter izdelavo temeljitega in podrobnega sistema reševanja problemov, ki nastajajo v takšnih prilikah — za .vsakega posameznika posebej in v celotni družbi. Koordinacijski odbor za odpravo posledic potresa pri Izvršnem svetu Skupščine SRS je že prevzel nalogo, da bo v.zaključnem poročilu pripravil osnove omenjenega sistema pri odpravljanju posledic večjih elementarnih nesreč. Posebno pozornost pa bo ¡potrebno v prihodnje posvetiti odpravljanju vzrokov za nastanek nesreč kot so poplave, požari, zemeljski plazovi, kjer lahko z dobro organizirano družbeno akcijo in pripravljenostjo , samih občanov veliko naredimo. V zadnjem času pa se ravno na tem področju kažejo precejšnje pomanjkljivosti. , ■ Pomembni so tudi rezultati, ki smo jih dosegli s - sprejemom družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah Dogovora o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, Družbenega dogovora o dajanju sredstev solidarnosti ter Družbenega dogovora o oceni in ugotavljanju škode ob elementarnih nesrečah. S temi dogovori smo bolj sistematično uredili, vprašanja zagotavljanja solidarnostnih sredstev posameznim republikam in pokrajinam ob večjih naravnih nesrečah ter enotno uredili vprašanje metodologije za oceno in ugotavljanje škode, nastale ob elementarnih nesrečah. Druge rezultate in velika prizadevanja družbenih in družbenopolitičnih subjektov ter delovnih ljudi slovenske in celotne jugoslovanske skupnosti pri reševanju problemov ob zadnjih elementarnih nesrečah, bomo s temeljito pripravljenim in dobro izvedenim Tednom solidarnosti — v vseh temeljnih sredinah, tudi manifesta-tivno poudarili našo pripravljenost in sposobnost za reševsfnj e problemov ob nastanku naravnih nesreč te veliko .solidarnostno zavest delovnih ljudi in občanov naše samoupravne socialistične družbe. Zakaj mora biti tako, ko bi bilo lahko boljše? Ker mi narava ni dala tekoči dar govora, bi pa zato svoje misli malo opisal v našem tovarniškem glasilu Steklar. Začel bi kar o neurejenosti naše tovarne, vidim velike pomanjkljivosti, ki bi jih lahko z malo več truda rešili. Tovarišice in tovariši, poglejmo samo, kako iz-gleda naše zunanje skladišče. morali čimprej soočiti in jih nujno odpraviti. Dobili smo oziroma izvolili novega direktorja tovarne. Od njega pričakujemo, da bo napravil red in disciplino. Poznamo ga že dolga leta kot poštenega in zvestega občana, mnogo je že naredil v prid vseh nas oziroma cele občine Hrastnik. Pa vseeno on Na novo vratarnico smo vsi ponosni — vhod je lepo urejen — toda zakaj? Zakaj čakamo, ko je potrebno kaj popraviti, najprej je odstopila ena ploščica, sedaj jih manjka že več kot 20, ali bomo čakali, da bodo odstopile vse? Sneg in dež upropaščata cele palete naših izdelkov, ki so bili z mnogo truda 'in znoja narejeni. Srce me boli, ko grem mimo tovarne tam, kjer si služim kruh sebi in moji družini. Vsej naši družbi ni vseeno, kako gre pri nas delo. Vse je razmetano, milijoni se mečejo v smeti. Pomislimo malo, koliko Stane samo en" karton, folija, pa tudi delavec, ki mora stalno prepakirati uničeno amba-lažo in folije z novimi. Povrhu tega pa se pri tem razbije ogromno steklenih izdelkov. Tovarišice in tovariši, pomislimo malo in roko na srce ter se zavedajmo, da je to naš družbeni denar, oziroma naš kruh. Vsi bi radi imeli lepe plače in lepo življenje, vendar s takim načinom dela tega ne moremo doseči. V zvezi s tem sem Zelo malo napisal, ker so še razne druge pomanjkljivosti, s katerimi se bomo sam ne more mnogo storiti, če mu ne bomo vsi pridno pomagali, pa tudi spoštovali njegove nasvete. Sedaj pa še k osebnim zadevam. Jaz se počutim osebno prizadetega in manj vrednega od drugih, to pa zato, ker me večina vodilnih tovarišev gledajo bolj postrani, češ ti si že star, te ne potrebujemo več, si še samo za v staro železo. Nobeden od mlajših pa ne pomisli, koliko smo mi prispevali, da je zrastla iz stare glažute tako moderna tovarna. Ob koruznem kruhu in napol grenki črni kayi smo morali težko delati in to v veliko slabših delovnih razmerah kot so sedaj.Na žaloštnam tega mladi ne priznajo radi. Pravijo, prej je bilo tako, sedaj je pa drugače. Sedaj, ko so delali pravilnik o osebnih dohodkih, se mi zdi, da so precej pogrešili pri ocenjeva- Po tem posnetku bi lahko sodili, da nam je čisto vseeno, kam mečemo odpadke, saj jih bo voda odnesla, sedaj, ko imamo toliko dežja nju delovnih mest. Ne bom omenjal vseh napak, ki so nastale pri pravilniku. Pošteno pa trdim, da se je v TOZD I zelo slabo ocenjevalo; to se pravi od steklarjev, brusilcev pa do zmesarne, ki je glavni nosilec kvalitete stekla. Naj omenim samo moje delovno mesto. Kot skupinovodja sem zelo mizerno ocenjen, vsi tisti, ki opravljajo mnogo manj odgovorna dela, so bili boljše ocenjeni. Moje delovno mesto in mojih tp-varišev je zelo naporno, delamo v veliki vročini, prahu, največ kar pa je, je tudi umsko delo. Taljenje stekla ni čevljarstvo ali mizarstvo. Če čevljar ali mizar kaj narobe naredi, lahko popravi, kar pa še pri Steklu ne da; kar je napačno je napačno in slabo delo. Poleg tega imam opravka še z Izplačilo ljudmi, ki naš napadejo z raznimi psovkami, samo tisto ne, kar se spodobi. Ni čudno, da bolujem na ledvicah, da o živcih' sploh ne govorim, ker so čisto oslabeli, vendar se tega nihče ne zaveda. Človeku je treba pomagati dokler živi, ne pa ob grobu govoriti, kako je bil dober, priden pa ne vem kaj še vse. Mrtev delavec ne rabi drugega kot črno zemljo. Vsi lepi govori in slavospevi so zaman. Lahko bi še veliko pisali, pa naj bo zaenkrat dovolj. Samo 'to bi še rad poudaril, da se moramo vsi zavedati, da smo ljudje enajd, ne pa samo šolani, saj Zato boljše živijo in lažje delajo. Tovariški pozdrav! Novak Avgust odškodnin po industrijskih izločinah Kljub izgradnji novega 360-me-trskega dimnika pri'Termoelektrarni Trbovlje, katerega namen je bil predvsem zmanjšati povzročanje škode na kmetijskih kulturah in gozdovih z razpršitvijo strupenega plina v višje zračne plasti, je bila tudi letos izplačana odškodnina prizadetim oškodovancem na področju občin Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in Laško. Po zadnjih meritvah se je koncentracija izločenega SO2 sicer bistveno zmanjšala, vendar so škodne posledice zlasti na trajnicah, kot je gozd in sadno drevje, še vedno opazne, kar pa se postopoma tudi popravlja. Na podlagi zakona o varstvu zraka iz leta 1975, je bila ustanovljena medobčinska samoupravna interesna skupnost za varstvo zraka, ki vključuje_ občine Hrastnik, Laško, Trbovlje in Zagorje. Ta interesna skupnost je prevzela določene obveznosti v zvezi s poravnavo škode, nastale po industrijskih izločinah, 's čimer so se pretekla leta ukvarjale pretežno same delovne organizacije, glavne povzročiteljice škode na rastlinju v Zasavju, in sicer Termoelektrarna Trbovlje, Cementarna Trbovlje, TKI Hrastnik in Steklarna Hrastnik. Navedena interesna skupnost je formirala posebno komisijo, sestavljeno - iz strokovnih sodelavcev, predstavnikov posameznih krajevnih skupnosti in prizadetih kmetovalcev, pristojno za ugotavljanje škode in izračun odškodnine. Komisija je ugotovila škodo, nastalo v letu 1977 in na podlagi tega izračunala višino odškodnine, ki naj bi jo podjetja, povzročitelji škode, izplačala oškodovancem. S Kljub imenovani komisiji pa so delovne organizacije, povzročiteljice škode,, še naprej v lastnem interesu obdržale svojo komisijo, ki vzporedno spremlja problematiko onesnaževanja, s čimer se je ukvarjala že prejšnja leta. Tako sta obe komisiji pri pripravi dokončnega izračuna odškodnin u-skladili svoja stališča in ugotovitve in predlagali izplačilo izračunanih | odškodnin. Izplačila je prevzela interesna skupnost,, pri tem so ji nudile precejšnjo pomoč ravno delovne organizacije, pov- zročiteljice škode, zlasti še Termoelektrarna Trbovlje. Tako je bila odškodnina v mesecu maju 1978 za vsa področja izplačana, in sicer v skupnem znesku 1,187.745 din,. od tega 'za občino Hrastnik v višini 594.645 din, za občino Laško 153.855 din, za občino Trbovlje 258.470 din za občino Zagorje 180.975 din. V primerjavi z letom' 1976, V primerjavi z letom 1976, ko je znašala Skupna odškodnina 1,485.670 din, kar je za 297.925 din ali 20,1 % manj, se dejansko stanje postopno zboljšuje. Pri samem izplačilu s "strani oškodovancev ni bilo bistvenih pripomb ali reklamacij, niti negodovanja, iz česar je možno sklepati, da je bila odškodnina več ali manj realno odmerjena. Upamo, da bo škoda v bodoče vse manjša, kar bo predvsem v zadovoljstvo prizadetih krajanov in prav tako samih povzročiteljev, ki so za rešitev tfega perečega problema namenili že ogromna sredstva, tako za izplačilo odškodnin kot tudi v velike investicije za* preprečevanje večjih škod. Elvira Korošec ZAHVALA Ob mojem odhodu iz kolektiva Steklarne Hrastnik se iz srca Zahvaljujem svojim sodelavcem iz satinirnice, kakor oddelku slikarnice izmeni Tovornik in Petek za - prelepo ih dragoceno darilo, ki me bo vedno spominjalo na vas. • ^ Pri vašem delu vam želim še veliko delovnih uspehov. ! ,Martina Avsep ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem mojim sodelavcem v ključavhičarsko-kovaški delavnici za prelepo darilo in šopek rož. 8||p Darilo me bo vedno spominjalo na vas, dragi sodelavci. Zato se vam še enkrat prav lepo zahvaljujem, ter vam želim še mnogo delovnih uspehov, j Franc Abram MEDNARODNA SINDIKALNA DEJAVNOST VKLJUČEVANJE JUGOSLOVANSKIH DELAVCEV V TUJINI V VO-LITVENO IN KONGRESNO DEJAVNOST Komisija predsedstva. SZS J za zaposlovanje je na svoji seji, ki je bila 3. februarja, obravnavala orientacijski program ukrepov in akcij za vključevanje naših delavcev v tujini v volitveno in kongresno dejavnost. Pri tem je poudarjena potreba angažiranja ZSJ skupaj z drugimi družbenimi dej avniki, za ustvarj anj e pogoj ev za sodelovanje delavcev v tujini v političnem življenju in funkcioniranju delegatskega sistema. Poudarili so, da je to vprašanje treba posebej obravnavati v okviru razprav o nadaljnjem razvoju političnega sistema, ki naj bi bile v ustreznih telesih družbenopolitičnih organizacij ter v okviru celotne dejavnosti za dopolnjevanje volitvenih predpisov in pravil, aktov in prakse družbenopolitičnih organizacij. Komisija je nato obravnavala stanje razvoja in probleme časopisa »Ju novosti«-, namenjenega 'obveščanju jugoslovanskih delavcev na začasnem delu v tujini. List »Ju novosti« izhaja dvakrat na mesec v 12.500 izvodih. Med njegovimi ustanovitelji je tudi SZSJ. Na razpravi je poudarjeno, da je list zabeležil nadaljnji napredek v Svojem razvoju glede vsebine, uresničevanja zamisli in povečanja izvodov v primerjavi s prejšnjim obdobjem, občutno prispevajoč obveščanju delavcev v tujini. Rečeno pa je bilo, da list še vedno obremenjujemo številna -vprašanja v zvezi z zboljšanjem vsebine in zamisli, ni še zadostne naklade, so finančne težave ipd. Posebej poudarjena potreba po močnejšem angažiranju uredništva lista, da bi se izkoristil precejšen prostor za povečanje plasmaja lista, ki ga je ZSJ u-stvarila pri sodelovanju s tujimi sindikati. DRUGA SEJA MEŠANE SINDIKALNE SKUPINE ZSJ — OeGB Na Dunaju so bili 13. in 14. februarja t. is pogovori med delegacijami ZSJ in avstrijskim OeGB o' položaju jugoslovanskih delavcev na začasnem delu v Avstriji. Predstavniki dveh sindikatov, ki sta jih vodili Vidoje Mitrovič, sekretar ZSJ ter Erif Hofsteter in Alfred Streer, vodilna sekretarja OeGB, so izčrpno izmenjali mnenje o gospodarskih gibanjih dveh držav, zaposlovanju tujih in jugoslovanskih delavcev ter o nekaterih aktualnih vprašanjih in 'uresničenih dogovorih iz Skupnega programa sodelovanja dveh sindikatov.; . V okviru pogovora o situaciji in. gibanjih na avstrijskem delovnem trgu je posebej obravnavana zaposlenost tujih in jugoslovanskih delavcev. Ugotovili so, da je stanje še nezadovoljivo, čeprav bolj ugodno kot v drugih državah zahodne Evrope. Glede na 2,570.000 zaposlenih v Avstriji se je nezaposlenost v letu 1977 gibala po povprečni stopnji 1,8 %, medtem' ko se za leto 1978 predvideva rahla rast s stopnjo 2—2,2 odstotka. Lansko leto je bilo skupaj 193.000 tujih delavcev, med njimi 135.000 jugoslovanskih. Leta 1973 je bilo v Avstriji 195.000 jugoslovanskih delavcev, v januarju 197.8 pa seje njihovo število zmanjšalo ha 113.000. V Avstriji predvidevajo, da bo število tujih delavcev nižje za 10.000 do 15.000. Za položaj, jugoslovanskih delavcev je značilno upadanje za- poslenosti ob uveljavljanju negativne selekcije, pri čemer se v Jugoslavijo vračajo predvsem nekvalificirani delavci. Delegacija ZSJ je opozorila na nekatere primere otežanega položaja naših delavcev v pogojih novega režima za izdajanje delovnih dovo-lenj, na težave pri uresničevanju pravic po odpovedih z dela itd. Dogovorili so se, da se vsako leto pri delu sindikata OeGB angažira za določen čas tudi funkcio- nar ZSJ, ki bo uresničeval neposredne stike z jugoslovanskimi delavci in se neposredno angažiral pri reševanju aktualnih vprašanj na področju življenjskih in delovnih pogojev delavcev. Na koncu pogovora predstavnikov dveh sindikatov je sklenjeno, da so bili pogovori pomembna etapa v razširjanju programa sodelovanja ZSJ in avstrijske OeGB pri dajanju pomoči in varstvu jugoslovanskih delavcev na začasnem delu v Avstriji. Pomagajmo jim v pravičnem boju Zveze sindikatov Slovenije k so-gibanji in naprednimi sindikalnimi gibanji Poziv predsedstva republiškega sveta lidarnosti z osvobodilnimi v svetu Sindikati tudi letos pričenjamo solidarnostno akcijo z osvobodilnimi gibanji, ’ žrtvami imperialistične agresije in naprednimi siii-dikalnimi gibanji v svetu. Kljub velikim naporom naprednih, demokratičnih in miroljubnih sil in še posebej neuvrščenih dežel, je danes v svetu še na milijone trpečih ljudi, borcev za svobodo, delavcev, ki zaradi rasističnih zakonov komajda životarijo, in naša moralna in politična obveza je, da jim kar najbolj pomagamo. Ker naša solidarnost in s tem tudi materialna pomoč temelji na vrednotah našega narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije, ni povezana z nikakršnimi pogoji, To je pomoč delovnih ljudi socialistične samoupravne Titove Jugoslavije. . Zato predsedstvo republiškega sveta Zveze, sindikatov Slovenije poziva vse sindikalne in delovne organizacije v SR Sloveniji, da sodelujejo s finančno In materialno podporo osvobodilnim gibanjem, žrtvam imperialističnega preganjanja in naprednim sindikalnim gibanjem. Solidarnostna akcija naj poteka vse leto do tedna solidarnosti v mesecu decembru. Predsedstvo RS ZSS predlaga, naj bi akcija potekala v teh oblikah: 1. Osnovne sindikalne organizacije oziroma sindikalne konference med letom v okviru svojih možnosti namenjajo finančna sredstva za osvobodilna gibanja na žiro račun: Koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije in narodnoosvobodilnim gibanjem pri RK SZDL, št. 50101-789-93102. . 2. Delovne organizacije oziroma sindikalne organizacije, ki proizvajajo tekstil, obutev,, prehrambene Izdelke, zdravila inL sanitetno opremo, naj namenijo svoje proizvode za pomoč osvobodilnim gibanjem, Seznam potreb in navodila glede skladiščenja in prevoza objavljamo. ‘3. Pozivamo občinske sindikalne svete, da prispevajo od 500 do 2000 dinarjev, Z združenimi sredstvi bi nabavili poljsko bolnišnico ža Palestinsko osvobodilno organizacijo in jo poslali kot darilo slovenskih delavcev na področje, kjer bo najbolj koristila palestinskim beguncem. Predsedstvo RS ZSS v imenu slovenskih delavcev vnovič izraža polno solidarnost z osvobodilnim bojem ljudstev na jugu Afrike, ljudstvom Palestine, delavci Čila in vsemi, ki se borijo za svobodo in dostojanstvo človeka. Apeliramo na vse sindikalne organizacije, da se po Svojih možnostih odzovejo temu pozivu. Predsedstvo RS ZSS Lista proizvodov, ki jih osvobodilna gibanja neprestano potrebujejo: — zdravila: antibiotiki, vitamini, antipiretiki, zdravila proti tropskim boleznim, druga zdravila; Delegati so na svoji seji občinskega RK že: razpravljali o tednu solidarnosti za odpravo nesreč v času od 1. do 7. junija. Ta teden je bila prilika, da se je primerjala lastna dejavnost na področju razvijanja solidarnosti predvsem s stališča zadnjega kongresa ZKS. Štejemo za dolžnost, da obvestimo hraštniško javnost, da je ugotovitev Občinskega odbora RK naslednja: Hrastničani so bili med prvimi v Sloveniji pri elementarnih nesrečah, kadar je bilo potrebno hitro in učinkovito pomagati ljudem, ki jim je pomoč potrebna. V živem spominu so: denar za hrano in zdravila Afriškim državljanom prizadetih ob suši, Posočje, Kozjansko pomoč z oblačili in podobno. Naštevali bi še lahko prodane znamke za pomoč Vietnamskim borcem, zbiranje šolskih torbic itd. Vse to pa daje spodbudo organizaciji RK za nove akcije v smeri solidarnosti. Občinski odbor RK Hrastnik bo v tem letu skupaj z drugimi dejavniki predvsem pa s TOZD, šolami in KS organiziral naslednje: — ustanovitev aktivov krvodajalcev V TOZD in krajevnih skupnostih (to je naj večja solidarnostna in humanitarna akcija) — sanitetni material: obveze, gaze, sredstva za sterilizacijo; — medicinska oprema: instrumenti za kirurgijo, sterilizacijski in podobni aparati, drugi medicinski instrumenti; —- hrana: konzervirana z' dolgim rokom uporabe in primerna za afriške Tazmere (meso, mleko v prahu, ribe, ipd.); — tekstil: metrsko blago, konfekcija, srajce, trikotaža, nogavice, odeje, obutev (tudi gumijasta), dežni plašči in PVC; •— industrijski proizvodi: kolesa, pisalni stroji, šivalni stroji, hladilne naprave — hladilniki. Sindikalne organizacije, ki bodo zbrale pomoč v materialu, naj o tem obvestijo RS ZSS, odbor za mednarodno dejavnost, telefon 316-527, da bodo dobile ustrezna navodila za dostavo materiala. Vse organizacije, ki bodo prispevale denarna in materialna sredstva, bodo prejele razglednice in nalepke »Solidarnost 78«. — spodbujanje organiziranja pomoči ostarelim občanom, invalidnim osebam in drugim. — organizacija pionirskih hišnih svetov za varstvo okolja in objektov v soseskah; — nadaljnje zbiranje sredstev solidarnosti za odpravo elementarnih nesreč. Ker sovpada po naključju, da praznujemo v naši repuliki najbolj humane solidarnostne in skupne akcije,. 25-letnico krvodajalstva, bomo prav organizaciji in ustanavljanju aktivov posvetili do občinske proslave krvodajalcev posebno skrb. Janežič Alojz PROGRAM OBČINSKEGA ODBORA RDEČEGA KRIŽA HRASTNIK IZ DELA ZRVS HRASTNIK ORIENTACIJSKA VAJA USPELA TAKTIČNO Program izobraževanja in izpopolnjevanja vseh vojaških obveznikov, tako pripadnikov teritorialnih enot kot rezervnega starešinskega kadra je sila zahteven, programsko pa usmerjen tako, da poteka skozi vse leto. Tudi vsebinsko je program izredno pester. gan še nadalj,e ostala občinska konferenca ZRVS kot njen osrednji organ pa 15-člansko predsedstvo. V sklopu predsedstva naj bi delovale stalne in nekatere občasne komisije. V bodoče naj bi še več pozornosti posvetili vključevanju mladine v celovit sistem Streljanje s pištolo je vedno zanimivo Ne gre le za enostransko izobraževanje, ampak je sestavljen tako, da zajema moralno-politično izobraževanje, taktično orientacijske sposobnosti, poznavanje. ;in spremljanje razvoja sodobne oborožitve, tako tudi psihofizično sposobnost. Skratka v program je zajeto naše celotno družbenopolitično življenje kot tudi vsi pomembnejši zunanjepolitični dogodki. Namreč celoten sistem naše o-brambne . vzgoje in, preventive zahteva celovite osebnosti z vsemi moralno političnimi lastnostmi. Zaradi lažjega, predvsem pa o-rientacijsko pestrejšega dela je občinska zveza.rezervnih vojaških starešin v Hrastniku pristopila k reorganizaciji svojega članstva. Le-ta je sedaj razdeljena na tri krajevno najštevilnejše organizacije, v spodnjem in zgornjem delu Hrastnika ter na Dolu. Članstvo se je na ustavnih konferencah domenilo, da bo njihova dejavnost slonela na delegatskih odnosih. Tako naj bi največji or- obrambne vzgoje. Znotraj organizacije same pa bi veljalo bolj spodbuditi, delo propagandno-in-formacijske komisije. Kajti enoglasna ugotovitev je, da je prav na tem področju čutiti odločno premalo aktivnosti. V sklopu tega programa - (izobraževalnega) .je bila tudi letos izvedena enodnevna g taktično-orientacijska vaja na Kalu nad Hrastnikom. Tako udeležba kot doseženi rezultati so bili tokrat na izjemni ravni. To pa nedvomno kaže na visoko moralno ih politično zavest '-celotnega članstva, kar nedvomno potrjuje tudi resnost k pristopu in sama disciplina v teku vaje. Takratna Vaja je zajemala preverjanje znanja iz taktike in orientacije, poznavanje orožja, aktualnih družbenopoltič-nih vprašanj, poznavanja sistema obrambe mest,' mobilizacije, kot tudi fizičnih sposobnosti in streljanje s pištolo. Letošnji izvedbi taktično orientacijske vaje je kot opazovalec prisostvovala tudi 3-članska dele- Kakšen je končni rezultat? gacija ZRVS iz pobratene občine Raške, ki se je prav ta čas mudila na delovnem in prijateljskem obisku v Hrastniku. Izkoristili smo priliko ter vso trojico zaprosili za krajšo izjavo. Tole so nam povedali: Vučetič Miroslav, načelnik za narodno obrambo: K vam me je privedla predvsem želja, da tudi na lastne oči vidim vse tisto, o. čemer sem doslej le slišal. Moram priznati odkrito, da vse tisto, kar sem doslej slišal in po tem tudi pričakoval, daleč presega dejansko tisto, o čemer Sem tu priča. Po vsem tem, kar sem videl pri vas in zlasti še danes tukaj na tej vaji,: me je znova prepričala, da se moramo na tem področju še bolj angažirati. Vaše izkušnje pa nam bodo v veliko pomoč in smernice pri našem nadaljnjem sistemu splošne ljudske obrambe. Baškovič Momir, član področne komisije za SLO: Poznam vašo mentaliteto, vendar sem impresioriiran s kakšno resnostjo, disciplino in visoko stopnjo organiziranosti poteka današnje vaje. Sicer pa se mi zdi to povsem razumljivo, zlasti ko sem se spoznal s celotno organizacijo SLO v vaši občini. Vseeno pa vam moram izreči vsa priznanja. Pri vas si bomo nabrali bogatih izkušenj. Nikolič Staniša, predsednik ZRVS: Raška: Naše sodelovanje traja že dalj časa. Z njim želimo obojestransko prispevati k 'utrjevanju bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Zdi se mi še posebej pomembno, da smo razširili in poglobili sodelovanje tudi na področju obrambne vzgoje in narodne zaščite. Ta obisk bo v mnogočem prispeval k utrjevanju in nadaljnji širitvi naših bratskih odnosov. Izkoristil sem priliko, da sem, ali bolje rečeno, da smo na tem obisku načeli vse tiste stvari, ki so nam potrebne in katere bomo s pridom uporabili pri našem delovanju v Raški. Presenečen sem hkrati nad sistemom in organizacijskim delovanjem vaše lovske družine. Takšna visoka zavest o-sebne odgovornosti je dokaz resnosti vašega dela in razvoja. O-bisk pri vas mi ne bo le lep spomin, temveč tudi spodbuda za nadaljnje delo. Morda smo v teh kratkih izjavah lahko docela spoznali pomembnost in vso vrednoto dela ZRVS Hrastnik. Naj za konec omenimo še rezultate najboljših v vseh štirih skupinah, ki so bile določene glede na proge, na katerih je vaja potekala. I. proga — Mravljak Metod Kaluža Marjan Cizej Marjan | II. proga — Guzaj Jože. Kopša Boris Rotar Ciril III. proga — Roglič Božo Kohne Tomaž • Stradar Stane IV. proga — Bajda Bruno Šivec Sandi Peterlin Ferdinand 342 točk 340 točk 336 točk 365 točk 353 točk 348 točk 363 točk 355 točk 354 točk 345 točk 344 točk 34(Tt6čk Za spodbudo so bili najboljši tudi tokrat nagrajeni s praktičnimi darili, ki so jih prispevale hrastniške delovne organizacije; Jože Premec Mladi člani Rdečega križa so tekmovali Učenci sedmih razredov osnovne šole Narodnega heroja Rajka iz Hrastnika in Pedagoške enote Borisa Pusta iz Dola so se pomerili o znanju in spretnosti v nudenju prve pomoči. Skupaj ‘ s svojimi mentorji so sestavili devet ekip. Predhodno sta za usposabljanje skrbela Dr. Mlinarič Martin in medicinska sestra Pižmoht Slavica. Mladi člani RK so usposabljanje vzeli nadvse resno, po nabiranju znanja iz tvarine za nudenje prve pomoči. 2e med usposabljanjem se je čutila tekmovalna mrzlica. Način podajanja snovi s strani predavateljev, vestnost mentorjev in na kraju prizadevnost slušateljev so dali pri pregledu znanja posameznih ekip presenetljive rezultate. Ekipe so bile zelo izenačene, saj je bila razlika med prvo in drugo le pol točke. Užitek je bilo gledati zavzetost, sporazumevanje in resnost tekmovalcev pri' opravilu nalog. Tekmovalcev ni motila prisotnost njihovih sošolcev, ki so burno pozdravili vsako dobro opravljeno nalogo. Zanimivo je, da so se dogovorili na predlog zmagovalne e-kipe, na ponovno medsebojno merjenje znanja pred republiškim tekmovanjem. To so se dogovorili zaradi izenačenosti znanja obeh ' ekip. Končni rezultat oziroma razpo-redje prvih treh ekip je: 1. Hrastnik 2. Dol 3. Dol Zaključimo lahko, da je tekmovanje v celoti uspelo zaradi kolektivnega sodelovanja. Zato pričakujemo tudi na republiškem tekmovanju ekip mladih članov RK v prvi pomoči dobro uvrstitev. Alojz JANEŽIČ V sliki in besedi Zakaj tako? Ko sem pred dnevi hodil po naši tovarni z aparatom v roki, mi pri srcu ni bilo lahko. Že večkrat so me delavci klicali, naj pridem in poslikam nered, ki se v zadnjem času vse bolj bohoti v naši delovni organizaciji. Povedati moram, da to velja za vse oddelke v vseh TOZD. Tako sem napravil nekaj posnetkov, vi sami pa ugotovite, kje je bilo to. S tem zapisom želimo samo to, da bi se stanje, v katerem smo, izboljšalo. Kako bomo pa to dosegli, vsak na svojem delovišču v TOZD tam, kjer neposredno dela. Sramujemo se lahko vsi, ki v tej DO delamo in gledamo neprizadeti na vse, kar se poleg nas dogaja — največkrat še sami pomagamo, da je nered in nečistost še večja.. Skrajni čas je, da se nekaj premakne, da nekdo v naši delovni organizaciji napravi temu neredu konec in kdo naj bi to bil? Po mojem kot prvi vodje TOZD, seveda ob pomoči svojih sodelavcev in prek njih do zadnjega delavca v TOZD. V to akcijo bi se morala prek svojega članstva vključiti tudi mladina in sindikat, ne v tem smislu, da bi udarniško čistili tovarno, ker to mora biti vsakodnevna naloga nas vseh, kjer pač delamo. Mnenja sem, da bi delavski svet delovne organizacije moral na eni izmed sej tudi spregovoriti o nečistosti in malomarnem odnosu do sredstev, s katerimi razpolagamo,-na to nas je že večkrat opozorila služba varstva pri delu in predstavniki gasilcev naše DO, zato se potrudimo, vsak na svojeih delovnem mestu, da bomo jutri lahko zapisali, sedaj je tudi pri nas lepše. Urednik Odpadni papir v ozkem hodniku, poleg pa kartoni in skladišče — samo en cigaretni ogorek in požar bo tu. Vsa opozorila naših gasilcev pa i naletijo na gluha ušesa — ali nas bo to izučilo, ko bo prepozno? Čeprav je težko, vendar takšne nesnage ne bi smeli dovoliti ■ Ob zelo prometni poti — skladišče—glavni obrat —morajo biti viličarji zelo dobri slalomisti Zložene palete bi verjetno dale popolnoma drugo sliko naše okolice PETEROBOJ ’78 Peteroboj — ta iz leta v leto vse bolj priljubljena manifestacija prijateljstva, širjenja starih jn navezovanja novih poznanstev, je v nedeljo, 14. maja doživel svojo Več kot 400 udeležencev je' pričakalo otvoritev ob prijetnih Sončnih žarkih, na katere smo do takrat skorajda že pozabili. Pozdravni govor in otvoritev pete- Tokrat je udeležence pozdravil in igre otvoril predsednik IO konference sindikata Edo Volfand 11. uprizoritev, tretjo v organizaciji hrasthiške Steklarne. Športnice in športniki ž Jesenic; Kranja, Medvod, Žalca in Hrastnika so se zbrali, da s športom na najbolj human način demonstrirajo svojo privrženost - naši demokratični samoupravni ureditvi. V času, ko smo z novo ustavo in Zakonom o združenem delu, z delegatskim sistemom«odločanja in vodenja še trdnéje Stopili ha pod odmiranja države,- so takšne prireditve ponoven in neizpodbiten dokaz stopnje naše družbene in osebne zavesti. ' - Na tradicionalnih igrah železar-jev, gumarjev, kemikov,- kovinarjev in'steklarjev'je ponovno stopilo v ospredje'že tolikokrat doslej dokazano priateljstvo, sodelovanj e, Skupna potreba po sprostitvi duha-ih teTésaí Tn'pravtza-voljo vseh'teh že' zdavnaj znanih 1 dejstev so te igre edinstvene, brez primesi- komercialnosti in samo-reklamiranja podjetij udeležencev teh iger. Fač, morda jé pri- ' šotna reklama. Toda ne reklama za svoje izdelke,' namenjene potrebam trga, pač pa reklama sožitja in enakega mišljenja po potrebi sodelovanja, sprostitve in širitve rekreativne dejavnosti znotraj naše družbe. Letošnji peteroboj je postal bogatejši za še eno izrazito rekreativno športno panogo. Vsi udeleženci so sé namreč Sporazumeli, da v tekmovalni del programa vključijo tudi športni ribolov in s tem potrdijo' vse večje število tistih, ki na bregovih rek in jezer iščejo svojo vsakodnevno sprostitev ob napornem delu. S tem pa je znova potrjena trditev, da te i-gre niso namenjene izključno mladim, pa čeprav so bili ravno mladi pred- dobrimi desetimi leti pobudniki in ustanovitelji teh i-ger. Pričakovanje letošnjega peteroboja je potekalo v nenehnem strahu pred slabim vremenom. Končno se je organizatorjem 16 nasmehnila sreča, vsaj kar se'tiče vremena. roboja 78 je imel predsednik IO konference sindikata tov. Edo Volfand. Tekmovanja so potekala na i-griščih za Savo, strelišču Strelskega društva, na osnovni šoli narodnega heroja Rajka, TVD Partizanu, na kegljišču KK Hrastnik in ribniku v Trbovljah. Tekmovalni spored je zajemal 8- moških in tri ženske športne panoge. Pri tem je treba omeniti, da so ženske, tako kot doslej, tudi tokrat nastopale izven konkurence, to pa zaradi enakopravnih možnosti v boju za končno razvrstitev. Zmagovalci peteroboja so bili . že osmič' jeSeniški: železarj i z 'mi-. riimalno prednostjo " -pred ’ ekipo' ’Steklarne-Hrastnik, 'Ko šmo že v pri zmagovalcih, jepravj-dapo-vemo tudi tč», da' se doslej samo tri ekipe - osvajale prvo mesto.'. Poleg Jeseničanov, ki so zmagali doslej že osemkrat, jo to doslej uspel®: tudi steklarjem dvakrat,-énkrát pa 'so bili najboljši- kranjski gumarji. • Hrastniška ekipa je prvič na teh igrah nastopila združeno, se pravi s tekmovalci, ki so svoje . delo združili v poslovni skupnor sti Hrastnik-Jugometal. Doseženi rezultati niso primar-. ni, vendar je prav, da si jih ogledamo. Mali nogomet Posamezni rezultati ekipno: Ferralit: Donit Donit: Sava Sava: Železarna 8:1 1 :2 2 :1 Nogometaši — tudi letos drugi Železarna : Steklarna 2 :1 Steklarna : Ferralit 3 :2 Sava : Steklarna 2:5 Železarna ¡ Ferralit 3:1 Steklarna : Donit 8 :1 Ferralit: Sava 3 :1 Donit: Železarna 1 :3 Uvrstitev; 1. Železarna 2. Steklarna 3. Jferralit 4. Sava 5. Donit Rokomet 4 zmage 5 točk 3 zmage 4 točke 2 zmagi 3 točke 1 zmaga 2 točki 0 zmag 0 točk Posamezni rezultati ekipno: Donit: Železarna 11 : : 9 Steklarna : Ferralit 13 : 12 Železarna : Steklarna 9 : : 8 Sava ¡Donit . 15 : : 16 Steklarna : Sava i 14 : : 1,0 Feiralit.: Železarna P : 10 Sava : Ferralit 17 ; : 11 Donit: Steklarna 11 : 8 Ferralit: Donit 10 : 21 Železarna : Sava 13 : 16 Rokometaši so dosegli pričakovane rezultate, Ob malo večji športni sreči pa bi bili lahko še bolje uvrščeni. Uvrstitev; 1. Donit Medvode : 5 točk -2. Sava Kranj 4 točke 3. Steklarna Hrastnik 3 točke' 4. Železarna Jesenice 2 točki 5. Ferralit Žalec 1 točka Odbojka Posamezni rezultati ekipno: Steklarna : Sava v 0:2 Železarna’: Donit 'nit 2:0 Sava : Železarna im 0:2 Ferralit: Steklarna ' 2 : 0 Železarna : Ferralit - h 2:0 Ferralit: Donit nit 2 : 0 Steklarna: Železarna . . .: 0:2 Donit: Steklarna M 0:2 Sava : Ferralit 2 :1 Dont:Sava 0:2 S 2ÉËS JHHH gj.» «gp *V- I i jjg H V- ' : " '■& % I iv«. Ul H S i ¡ÉÉ . M t-. Odbojkaši tudi tokrat standardni na repu Uvrstitev: 1. Železarna Jesenice 5 točk 2. Sava Kranj 4 točke 3. Ferralit Žalec 3 točke 4. Steklarna Hrastnik 2 točki 5. Donit Medvode 0 točk (ni sodeloval) Šab Posamezni rezultati ekipno: : Ferralit: Steklarna 1:3 Steklarna.: Sava "*T : 3 Sava : Donit . .. 4 :0 Donit: Železarna 1 :3 Železarna : Ferralit 4:0 Sava : Železarna 3:1 Donit : Ferralit 1 :3 Železarna : Steklarna 2 :2 Ferralit : Sava: 1:3 Steklarna : Donit 2:2 Uvrstitev: 1. Sava Kranj 5 točk 2. Železarna Jesenice 4 točke 3. Steklarna Hrastnik 3 točke 4. Ferralit Žalec 2 točki 5. Donit Medvode 1 točka Namizni tenis Posamezni rezultati ekipno: Železarna : Steklarna 5:1 Steklarna : Donit 5:0 Donit : Sava 3:5 Sava ¡ Ferralit 5 :0 Ferralit: Železarna 0:5 Donit: Ferralit 5:2 Sava ¡ Železarna 3 :5 Ferralit: Steklarna 2 :5 Železarna : Donit 5:1 Steklarna : Sava 5 :1 Uvrstitev: 1. Železarna Jesenice 5 točk 2. Steklarna Hrastnik 4 točke 3. Sava Kranj 3 točke 4. Donit Medvode 2 točki 5. Ferralit Žalec 1 točka Kegljanje Kegljev Točk 1. Steklarna Hrastnik 2.605 5 2. Železarna Jesenice 2.565 4 3. Donit Medvode 2.532 3 4. Sava Kranj : 2.517. , 2 5. Ferralit Žalec 2.464 1 Posamezni rezultati: Kegljév 3. Hafner Donit 470 2. Pokrajac Doko Steklarna 461 1. Petelihkar Železarna 456 Streljanje Uvrstitev: s Krogov ; g Točk' 1. Steklarna 706 r i 5 2r; Železarna 681 m 1 4 3. Sava.-- -. • 643 ® 3 4. Donit : . 614 e: 2 5; Ferralit i a 578 m i 1 Posamezno:- * Krogov 3. Rešetar Franc Steklania 183 2. Otrin Janez Jesenice 181 1. Hrnčič Željko Steklarna 180 Športni ribolov Uvrstitev: Točk 1. Steklarna Hrastnik 1,17 kg. ' 5. 2. Železarna Jesenice 0,19 kg' - 4 3. Sava Kranj 0,05 kg: i 3 4. Ferralit Žalec 0,00 kg'--- 0 5; (ni sodeloval) 5. Donit Medvode 0,00 kg 0 (ni sodeloval) Še ni konec — vodja ribičev Erih Seničar (Nadaljevanje na 12. Strani) Odšla v pokoj FRANC ABRAM Tovariš Franci je eden tistih steklarskih otrok, ki mu- je-usoda namenila trdo, pa vendar za tiste čase tako spoštovano delo — delo steklarja. Rodil.se je leta 1922 v Hrastn.i-ku. Bil je eden tistih, ki so nestrpno čakali, da zapustijo šolske klopi' in 'primejo 'ž§' pipo v »glažuti«. Takšni so bili časi, dobiti delo v tovarni, je le nekaj pomenilo in lasten zaslužen kruh je bil ponavadi nekam slajši’ Tudi s Francijem je bilo tako. Dela se je oprijel, še preden je bil star 15 let. Nadarjen, kot večina fantov njegovih let, ’je kmalu napredoval. Vendar pa ni bil povsem za-do vol j en, Vedel j e, da ustvar j a ve-. liko več, kot pa dobi plačila. Vendar njegovo pritoževanje ni pomagalo. Postavili so ga pred vrata. Nekaj časa je bil brez dela, potem pa še je za kratek čas, zaposlil v kemični tovarni. Potem se je znova vrnil V Steklarno. Tako kot večino njegovih tovarišev je ob izbruhu vojne hudi njega doletela 'podobna usoda — bil je mobiliziran V' nemško vojsko, vendar mu je uspelo, da se je izvlekel in predal zaveznikom. Ker je bil bolan, je dosti časa prebil v bolnišniči. Domov se je vrnil ob koncil leta 1945. Kmalu se je vrnil k delu, ki ga je že prej tako -rad opravljal. Tudi poročil se je, si ustvaril skromen dom in družino. Bolezen pa le ni odnehala. Vse bolj so-ga pestile težave, dokler ni bil leta 1963 zaradi zdravstvenih razlogov premeščen na lažje •delovno mesto. Bil je dostavljalec •modelov, nato pa poklicno rehabilitiran. Opravil je strokovni izpit in delal na delovnem mestu ključavničarja v TOZD 5, vse do svoje upokojitve. Tov. Abram je bil kot delavec-steklar zelo strokovno usposobljen s številnimi bogatimi izkušnjami. 2e zelo mlademu mu je bilo'zaupano vodenje brigade. V tepi-času je prav rad priskočil na gbmoč Vsakemu, svoje znanje je nesebično prenašal tudi na ostale. Zlasti je bil, predvsem v mlajših letih, delaven tudi na ostalih področjih, zlasti na kulturnem, .saj je še sedaj aktiven član pev- skega zbora Svobode II. Za svoje aktivno delo v pevskem zboru je bil tudi nagrajen z zlato Gallusovo značko. Ob odhodu v pokoj „ti, spoštovani Franci želimo še obilo zdravih let in zadovoljstva v krogu svojih naj dražjih. Dokler pa bo zdravja, vsaj v tej meri, pa bo tudi petja. Franci, srečno — in hvala! PAVLA JELENC Le kdo je ni poznal? Če že ne neposredno, pa smo mnogokrat imeli priliko pokramljati z njo besedo, dve, prek telefona. Ti kratki pogovori so bili po svoje 'vedno zanimivi. Lahko bi rekli prav tako kot delo, ki ga je tovarišica Pavla vestno in z veseljem opravljala zadnjih 20 let. Bila je ena tistih, ki ni smela biti nikdar- pozna. Zvoniti je začelo največkrat že pred šesto, pa vse tja do dveh, ko je Pavla največkrat utrujeno odložila slušalko in si oddahnila. Marsikdo bi dej gl, da delo telefonista ni naporno. Pa še kako! Zlasti pa še v tako veliki delovni organizaciji kot je naša. Pa vendar, ob slovesu, ko ■se je pred dhevi Pavla -vesela in' potrta hkrati, poslavljala od svojih sodelavcev in odhajala v zaslužen pokoj, je bila v vrsti daril najbolj vesela starega zaprašenega telefona, ki so ji ga podarili za šalo. Takrat je rekla v šali: »Tega bom imela vedno na nočni omarici, mi vsaj ne bo venomer ■ zvonil! I Takšna je bila naša telefonistka, včasih hudomušna, pa spet nerazpoložena, da bi se že za hip nato sprostila: »Kaj čem, ko pa tudi z linijami ni vedno tako kot. ’ bi človek' želel!« Res je tako. Po naravi se je tako nekako uskladila, poenostavila, celo bi dejali Združila s svojim delom. Takšen Uvod ob njenem odhodu v pokoj smo ji namenili zato, ker se nam zdi, da ji nikakršen drugačen zapis ne bi prijal, se poistovetil z njeno osebnostjo.-Mar ne Pavla? Jeleričeva se je rodila pred 54 leti v Vojniku pri Celju. Dekliško šolo je končala v Hrastniku in se leta 1940 prvič zaposlila. Vojna vihra je tudi njo prisilila, da je večkrat iskala zaposlitev zdaj tu, |igg| ¡¡Si 1- I I i fl ,, ,V." Bi In inemoriam Konrad Grešak V pričakovanju prvomajskih praznikov je prenehalo biti srce še enemu naših delavcev. Konrad Grešak, ali za mnoge bolj poznan kot Ratko, je odšel tiho ih skromno; potem, ko je še njegovo dokaj mlado telo ostalo povsem izčrpano. Iskati vzroke, zakaj je krenil takšno pot svojega življenja, bi bilo vse prej. kot pošteno. Pa vendar. V krilih svoje matere, ki mu je že od mladih nog nadomeščala tudi čvrsto roko očeta, je Konrad počasi skrenil s po-tir Alkohol mu je postal he-razdvojen življenjski spremljevalec. V njem je našel tolažbo, utapljal gorje, iskal re- šitve. „In prav od te slednje se je z njim iz dneva v dan vse bolj oddaljeval. Rojen 25. 2. 1939 v Turju. Po končani osemletki leta 1955 se je zaposlil v steklarni. V oktobru 1959 je odšel v JLA, vendar se je zaradi začasne nesposobnosti že po dobrem mesecu dni vrnil. Svojo državljansko obveznost je izpolnil šele v letih 1966—1968. Zaradi delne nesposobnosti je opravljal različna lažja dela. Kljub gotovim slabostim pa se je z redkimi izjemami na delovnem mestu obnašal povsem normalno, bil delaven in marljiv. Nikoli ni izstopal s kakšnimi izpadi tako proti sodelavcem kot predpostavljenim. Zato z izjemo nekaj zadnjih let kot se je večkrat telesno poškodoval, z njim ni bilo kakšnih posebnih težav. Svoj pravi, jaz, svoj smisel življenja, Ustvarjalnost; cenje-nost in spoštovanost je Konrad dosegel, kjer je, živel — v krajevni skupnosti Turje. Ni bilo akcije, prireditve, kjer Konrad ne bi sodeloval s svojimi pridnimi rokami. Bil je aktiven član gasilskega društva. Še bolj pa je bil ustvarjalen v kulturnem društvu, kjer je bil zlasti aktiven in nadvse dober igralec krajevnega amaterskega odra. Njegova življenjska nit se je pretrgala na progu 40. leta. V času, ko čldvek največ ustvarja, v času, ko je kot osebnost v najbolj zrelih letih. Konrad je vse to občutil in dosegel le deloma. Zakaj, pa najbolj ve le sam. V domači grudi, nedaleč od rojstne hiše počiva njegovo izčrpano telo. Odšel je tiho ■.. zdaj tam. V steklarni se je prvič zaposlila leta 1952, delala, nekaj časa, pa zaradi nege bolne matere za nekaj časa prekinila delo, potem pa.se je spet vrnila. Vsa ta leta je kljub vsem težavam bila vestna in nadvse marljiva delavka. Dokgz njene priljubljenosti je vsekakor prisrčno slovo ob odhodu v pokoj. Zaslužila si ga je s pridnostjo, vestnostjo, s poštenim odnosom do družbe in okolja, v katerem je živela. Upamo, da ga bo srečna in zdrava še dolgo uživala v krogu svojih najbližnjih. Pa srečno, Pavla! Upamo, da bo tisti telefon na nočni omarici res samo v okras. Hvala! Čestitka in zahvala Ob 25-letnici prostovoljnega krvodajalstva v Socialistični republiki Sloveniji — Občinski odbor RK Hrastnik Čestita in se zahvaljuje vsem prostovoljnim krvodajalcem zadnjih 25 let, ki so z darovanjem krvi prispevali k rešitvi življenja materam in novorojenčkom, tisočerim sotovarišem, svojcem, ljudem, iskrena hvala. Kri je nenadomestljiva tekočina, ki je ne more izdelati nobena tovarna, da jo lahko le human, solidaren in zdrav človek. Da bo krvi vedno dovolj, kličemo k sodelovanju stare krvodajalce in-vabimo tudi nove. S svojimi dejanji bomo tudi v bodoče izpričevali pripadnost naši humani socialistični skupnosti, v kateri nas preveva sreča Zaradi človečnosti in medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Občinski odbor Rdečega križa Hrastnik NAGRADNA KRIŽANKA SPREOBR» NITEV GOJITELJ CVETJA IN ZELENJAVE ELDA VILER OBRTNIK LESNE STROKE JEZERO V EVR0R DELU SOVJ.ZVEZE PRIHOD V PROSTOR NIKOLA TESLA ODILE VERSOIS STEKLARNA m 2 PRITOK DONAVEV AVSTRIJI GORNJA OKON* CINA TROPSKA RA» STUNAZ MES> NATIMI LISTI ^JEKLARNA lili OLIVER MLAKAR RIMSKI HIŠNI BOGOVI KORALNI OTOK KRAJ V SAVINJSKI DOLINI w Argentina’78 ► VOZ S PLOHOM OKRASNI KAMEN» SLI LIKAT Si# OLDBlCK ČE'RNIK PRERO» ČISCE ► SATIRIK BUCHWAL0 —V— DEL TENI» ŠKE IGRE ROALD AMUNDSEN SPOLNA BOLEZEN IME FILM. IGRALKE VALU TEMNI DEL DNEVA REKA SKOZI FRANKFURT MESTNI TRG V STARI GRČIJI LUCINO VlSCONTI NAŠA NAJ: DALJŠA REKA OZVEZDJE NA NEBESNEM EKVATORJU ANGLEŠKO SVETLO PIVO KONJENIK S SULICO NEKDANJA P0RTUGAL* SKA KOLONI: JA V INDIJI ZDRAVILIŠČE NA SEV. ITAL!« JAN. RIVIERI PRISTANI* ŠKO MESTO V SEV-ZAH. ZRN OSTRIVEC, (NAGLASNO ZNAMENJE) ČLOVEŠKI ■ MOTOR" OČKA OBREDNA OPRAVA AUGUSTE PICCARD REKA V ŠPANIJI CELJSKA TISKARNA KRVOLOČNA ŽIVAL ŽIVAL S KLEŠČAMI MESTO V PIE» MONTU- ITALUJ VIJAK» PROPELER TALNA FAVNA IN FLORA MEST0VSEV.-ZAH. ITALIJI NINO, ROSIC ŠOLSKI ODDELEK VRSTA AFRIŠKE ANTILOPE ROBERT TAYLOR RIMSKA BOGINJA JEZE TOMISLAV N ER ALI C DRŽAVA V ZDA OSKAR DAVIČO GOROVJE V INDIJI DEL VOZA MUSLI» MANSKI SODNIK IVO JAN SUNDSKA PALMA ŠIRNA RUSKA RAVAN DODATEK K POGODBI PRAŽIVAL, menjačica PREGOVOR OPERNI SPEV ŽREC, VRAČ STAROSTA V KAKI DRUŽBI ŽUPNIK (ZANIČUJ HUDA NA» LEZLJIVA BOLEZEN TV NAPOVE DOVALKA DOLENC FORMAT PAPIRJA ZNAMENJE POSODA ZA PEPEL« URNA STAR SLOVAN CIGARETNI OGOREK KRILO RIMSKE K0> NJENICE ELEMENT hoje ŠAHOVSKA FIGURA ZRENJAN1N ŽARKO EGIPT. BOG ZNANOSTI (TEHUT) PESEM HVALNICA ŠIRITE GLASILO ■STEKLAR- *ZAPOR» AREST EDINI PRIMERKI RIMSKA LJUBLJANA OLINKA SEROVA GORAV ŠVICI n SKLEPNA BESEDA čelno MO' Sko ime AFRIŠKI PTIC STEKLARNA M sestavil: KARLI DREMEL EDINA JORDAN* SKA LUKA AVTOR •ARIANE- (CLAUDE) JAPONSKI POLITIK (KAKUE1) - PETEROBOJ’78 Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili 7 nagrad: 1. nagrada 50 din 2. nagrada 30 din 3. —7. nagrada po 20 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo Steklarja, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do torka 27., junija. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v Steklarju št. 5/1978 smo prejeli 46 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1 nagrada 50 din: Jože Miklič, up. 2. nagrada 30 din: Silva Rojko 3. do 7. nagrado 20 din: Slavica Žveplan, Mihael Gerhard, Anica Premec, Avgust Jager in Jože Premec. (D. K.) (Nadaljevanje z 10. strani) Ženske: pikado 1. Donit 2. Sava 3. Ferraiit streljanje 1. Steklarna 2. Železarna 3. Sava kegljanje 1. Donit 2. !=!ava 3. Steklarna Na osnovi osvojenih točk v posameznih panogah, kjer je ekipa prejela za 1. mesto 5 točk, za 2. mesto 4 točke itd., so največ točk zbrali jeseniški železarji in tako osmič skupno, od tega pa petič zapored, osvojili prvo mesto in naslov ekipnega zmagovalca PETEROBOJA. Končni vrstni red: Točk 1. Železarna Jesenice 33 2. Steklarna Hrastnik 31 3. Sava Kranj 26 4. Donit Medvode 14 5. Ferraiit Žalec 12 Vrstni red je realen in daje dejansko sliko moči in kar je najvažnejše, potrjuje dejansko razvejanost rekreativne dejavnosti v posameznih delovnih organizacijah. Precej težav je organizatorjem povzročila tudi odločitev, kateri izmed sodelujočih ekip dodeliti pokal za najbolj športno obnašanje. To trofejo so si namreč zaslužili vsi nastopajoči, tako s svojim obnašanjem v času tekmovanja, kot tudi po in pred tekmovanjem. Končno so se odločili, da naj to nalogo opravi žreb. Izmed štirih ekip, domačini so solidarnostno odstopili od možnosti za dodelitev trofeje, je žreb odločil, da ta pokal prejme ekipa žalskega Fer-ralita. Morda je prav, da spregovorimo tudi besedo ali dve o organizaciji. Kljub določenim težavam smo organizacijsko uspeli. To ne pomeni, da je bilo vse tekoče, nikakor, toda uspeli smo na zadovoljstvo vseh. To pa je pravzaprav tudi tisto, kar je v precejšnji meri vplivalo na celoten vtis letošnje prireditve. Zaključna slovesnost je bila v dvorani poslovne stavbe na Rudniku, _kjer so se vsi udeleženci zadržali v krajšem, a nadvse prijetnem vzdušju. Po zaključnih besedah tehničnega' organizatorja letošnjega peteroboja, je besedo prevzel predstavnik Donita, ki je v imenu svoje delovne organizacije povabil vse na sodelovanje na 12. športnih igrah železarjev, gumarjev, kemikov, kovinarjev in steklarjev, prihodnje leto v Medvodah. J. P. DOPISUJTE V STEKLARJA