Oopisi. Selnica ofo Dravi. Pri nas bosta obhajaia 11. maja zakonska Martin in Marija Kure diamantno porokn pri popolni telesni in duševni moči. Kuretov najstarejši sin Andrej in njegova žena Jfflrija pa bosta praznova a istočasno srebrno poroko. Slavljencem naše čast&ke. Sv. Martin pri Vurbergu. V nedeljo, dne 21. maja, jbo pri nas lepa cerkvena svečanost: blagoslovitev novih zvonov. V soboto, dne 20. ma.ja, popoldne bomo dra uov« bronasta zvona odpeljali iz livarne inž. Buhla v. Mariboru ter ju peljali do Spodnjega Dupleka. Od iajn ju v nedeljo zjutraj v slovesnem sprevodu spremoa« d« cerkve, kjer bosta blagoslovljena. št Ilj v Slov. gor. Zadnjo nedeljo je po rani sfažbš božji pridigal pri nas pred Sfiligojevo gostilno aloglasni Znuderl iz St. Jakoba v Slov. gor. Qn je bil nekdaj hu«l štajercijanec, potem samostojnež, zdaj pa je narodni socijalist. On gre tje, kje mu kaj nese. Lovil je naše viaifcarje. Ali bodo šli naši viničarji zopet na led? Osel gre saina  ^1,1 ^ s" .^1 vinlcarn z»P« n ?nkra}- ^prava jim bo iz žepa par kromc, pomagal pa ae bo nič. Gre samo za to, da bi dobil glasove za rolitTe. da bi prišel h koritu. Ubogi ljiidje, ki se dajo zapeljati. Neka leri našimi so mu brali pošteno levite.  Ormož. V nedeljo, dne 14. t m. se vrši v pisar«i okr.  zastopa ob 10. uri predpoldne prvi občni zbor Vinarskega  društva za ormoški okraj. Vabljeni so vsi vinogradBiki.  Ormož. Načelstvo Ormoške posojilnice je sprejei«  kot stalnega blaga jničarja pri Posojilnici č. g. Drago Hraba, župnika v pokoju ter uraduje vsak da« od 8. do 12. ure dopoldne. Več v inseraUiom delu.  Sv Peter . Qorn^ KadgonL Po dolgem času s«o do-  bm zvon za našo ^ kapelico. Dne 1. maja »mo aa v J ložili uovi zvon, ki ga je mojstrsko vlila zuuna lirarna Buhl v Mariboru, na okrašen voz, ga peljali pred škofijsko palačo, kjer ga je blagoslovil stolni prošt g. dr. Matek. !¦ lin va^ke kapelice nas sedaj milodeneče opotninja k Mflitvi. Hvala prisrčna vsem darovalcem prispevkov t* nai novi vaški zvon. Sv. Jnrlj ob ftttavnici. <Ktnetijski list< sc rr»d Mgaaj* v tukajšnja odseka orlovske organizacije in njuna 4uhQVnar voditelja. 2e ve znkaj. Sta pač nevarna tekmeca, ki j« oe zna drugače pobijati kot z zavijanjem, opravljanjem ia  obrekovanjem. če hoče s tem doseči uspehe, mu jik i«  srca privoščimo. Ne bi odgovarjali na neutemeljefie ia dolgočasne napade, če ne bi bili že tolikokrat izeranj. Enkrat za vselej mu povemo, da nas res veseli, ker mti damo toliko dela in skrbi. Morebiti bo ran jeza še škodfl*. — V predzadnjem izpadu trdi, da se tukajšnje nekatere Orlice upijanjajo. Se menda boji za nje. Hvaležno odklanjamo t« skrb, ker je čisto odveč. Pač pa ga pozivamo, naj pride dan z imeni dotičnili, da napravimo z njimi, kar smatram« za umestno. Da ne bomo premili sodniki, o tem je lahk« prepričan. Njegovo pisarenje o Orlicah, kot slabih g* spodinjah, pa je reč, o kateri soditi menda ni poklicaa (Kmetijski list«. Nauk o gospodinjstvu sploh ne spada * okvir orliške organizacije, ki ni morda kak gospodinjskf tečaj all celo zavod, ki bi vegajal ude v gosgpdinjstm. — Tudi zadnji napad na Orla je pokazal resnicoljubnost g, dopisnika v žarki luči. Dotičnik dobro zna, da Prelog najmanj eno leto že ni bil več v naših vrstah, da ga »ploU doma ni bilo ves ta čas, temveč na delu v Mariboru, kjer se še sedaj nahaja. In vendar si upa valiti sokrirdo oa nesrečnem poboju na odsek. Potemtakem je tudi on In aje-  gova organizacija soodgovorna za vse, kar počenjajo ajih°vi nekdanji pristaši, ki so bili svoje dni za par mesc«v  v njihovi organizaciji. Pameten in pravičen človek ne more trditi kaj takega. Morda pride do istega prepričanja tekom časa tudi njegov dopisnik in njegov »Leibžurnalc. V; tem slučaju pa Bog živi! — Orel In Orlica pri Sv. Jorju ob Sčavnici. Celje. Slov. kat. izobraževalno društvo naznaaja vsem članom, da se občni zbor, ki se vsled nepričakovanih orir ni mogel vršiti dne 23. aprila, vrši isti gotovo v nedeljo, dne 14. t. m. ob 3. uri popoldne v vrtni dvorani Belega vola. Loka pri Zidanem mostu. Krajevni odbor tukajšnje KZ je imel sejo, na kateri se je v glavnem razprav- ijaj0 o vojaščini, orožništvu, o sedanjem političnem po- ložaju Ud Sklenile so se naslednje resolucije: 1. Odpray& ^ilitarizma> ker je največje breme za ljudstvo -  Splošna vojaška dolžnost naj se odpravi. Mesto iste naj se uvede prostovoljna vojaška služba, ki naj traja dok- lŁ" možnosMiopušča ali dokler prostovoljno ne izstopi. ?;ačo naj imajo isto kot orožniki. Število celokupn«gfl vojaštva ne sme presegati ene petine sedanjega utanja armade. 2. Orožništvo naj se zniža iia isto stopujo kol kct je bilo v mirni dobi. Njegova naloga bodi, samo naiizorstvo nad varnostjo iinetja in življenja državljanov, ne pa priganjaštvo v gotove političue stranke. 3. Gospodarske in politične razmere so čimdalje neznosnejše. Draginja vedno hujša, davki vedno večji. Mali kmetje iii delavci trpe veliko pomanjkanje. Sedanja vlada se je pokazala nezmožna,, da bi zholjsala položaj in zadovoljila narod. Ljudstvo nima vseh svojih zastopnikov v državnem zboru, ali jim več ne zaupa, vsled tega najodločneje zahtevamo nove volitve v narodno skupščino, katere morajo biti proste vsakc zvijače, na podlagi splošne, cnake volilne pravic« po čisteoa l oporcu. Koprivnica pri Rajhenburgu. Pri nas se DZ vrio gi^/e. Imela je zopet svoj mesečni sestanek, na kate¦ -i slišal'krasno deklamacijo «Velikonočna€ in ^ledai zanimivo igro «Klic božji«, v kateri so nam aeumoi no delavna dekleta budile zavest in zanimanje za ~»atoliške misijone. Kako "iladko teče našim vrlim dekletom naš slovenski j?zik in kako iskreno prepričcvalao izražajo misli, dejstva, dogodke. Zapazili smo vclik napredek v lepi izgovorjavi, katere tukaj pogrešamo. Pozna sc na govdru, katera mladenka je v Zvezi, ka'¦¦ :i rrtadenič je v društvu, kaleri ne. Živelo naše KaL slor. ;' ¦. »raževaluo društvo, živela Dekliška zveca. — Ko bi i _ai bil gcspod dušni voditelj dovolil uprizorift U> n-Jboino igro v cerkvi, pa bi bilo še več ljudi priSlu in bi iz^stalo aeumestno posmehovanje nekaterih po- nfatSalcev. Kaplanija in šola — obe sta premajhni za Safce igre. Koprivnica pri Rajhcnburgu ima tri gostilne blizu sknpaj; gre nam prav dobro. Denarja dosti. Zapravlja- | mo jih lahko do polnoči, pa nam nihče nič ne reče. j Ubogi očetje pa morajtjt... davke plačevati. Samo če se | stepemo, pridejo čudne ^feči v javnost . . . Pa za danes maj bo. Koprivniški občani smo le za to hudi, ker spati i ne dajo ponočnjaki delavnim in utrujenim ljudem in j feer ne skrbijo za nočni mir in red tisti, ki so za to po- ' Micani. Svetovali bi gospodu župniku, da naredi vlogo j Aajprej na občinski urad vseh treh občin. Občinski odfcomiki pa se naj zl>erejo in vsi odborniki enoglasno • sklenijo: Ker zapravljajo denar mladi ljudje, globok > W temno noč, bode v vsaki občini patrola upravičena , zahtcvati od «hišnihv; gostov po gostilnah po deveti uri \ gotovo svoto za popravilo občinskih cest. j Koprivnica pri Rajheuburgu. Zdi se mi, da je poslal zad ' «iji dopis iz naše svetu neznaue fare pod naslovom «Iz ' Koprivnice pri Rajheuburugu« človek, o katerem dvoflfim, da je pristaš naše KZ, ker piše v nasprotju z dejan sskim stanjem in pretvarja naše somišljenike brez pod- i lage v sainostojne peteline. Res je, da so naši samostoj- • aeži v prosvelneiu oziru inočno zaostali in tudi nimajo^ sinisla za razne mladinske organizacije, ker pokreta ne razumejo in zdi se jim zato nepotreben, kakor povsod ' drugod, toda ne? soglašctn pa s trditvijo, da so sovražili ' prejšnjega gospoda nadučilelja zato, ker je bil odločen ; fcrščanaki mož (mimogrede bodi omenjeno, da je naro- > Łen na »Slovenski, Narod« in je član UJU), temveč, ker J jim ni prijal njegov značaj, posebno pa ne njegovo ob- ; lastno nastopanje. Le njegova vsiljivost in neracijonal- ] no gospodarstvo sta,ga oneniogočila vfari. Krivico pa * dela dopisnikar tudi g. Vehovarju, ki je vrl naš pristaš, ( vseskozi poštenjak in kot tak ne more biti ob enem — ' samostojni petelin. Tudi živi z gospodom župnikom v ¦ iskrenem prijatejjskem razmerju, saj je še ceio cerkve- * ai ključar. V zadevi gospoda nadučitelja je ravnal ta- \ fco, kakor bi ravnal vsak drugi, ko bi bil na njegovem j mestu. Sploh pa uživa naš gospod župnik v fari popol- i oo zaapanje kljub različnim političniru nazorom. Edi- i «M> nekaj podivjanih fantov ruši s pijančevanjem, po- \ fcajkovanjem in večkrat tudi s tepeži mir poštenih ljudi j po noči in večkrat celo tudi v štadiju živalske podivja- j nosti radi preobilo zavžitega vina ali žganja celo po \ dnevi. j Kajjhenburg. Dopis iz Rajhenburga v «Gospodarju« i fL 56 od dne 27. 4. je treba resnici na ljnbo takole po- j gptviti: Občinski odbor ni sklenil, da ne da zahtevane- $ g_ števila konj in vozov, temveč je le zaprosil višjo ob- j tast, da bi vsled nujnega dela zmanjšala število. Mne- ; nje somišljenikov SLS je bilo, da bi naj vojna uprava j <odvzela tudi konje, ki so se tedaj ravno izvažali v Itali- \ fo. Nobeden član občinskega odbora ne dolži g. Agreža, ] ~tt_ bi bil on napravil kako ovadbo na okrajno glavarst- : vo. Sedanji gerent, ki se nikakor ne more imenovati — «hud« liberalec, ima kot prisednike tri piistaše SLS in tri člane drugih strank. Razne novice. Katoliški shod na Dunaju se je vršil 7. t. m. Shoda se je udeležilo do 200.000 Ijudi. Na slavnostno zborovanje pred ineslno hišo so prihajali udeleženci iz raznih okrajev z godbami in zastavami. Kardinal Piffl je prečital papeževo pismo, ki vzbuja Avstrijce na vztrajno obrambo za svetost družine in svobodo šolskega pouka. Z velikanskiin navdušenjem so bile sprejete resolucije, ki naštevajo zahteve katoličanov, posebni nedotakljivost katoliškega zakona in versko vzgojo v šoii. Ob sklepu je kardiiial Piffl zborovalcem podelil pipežev blagoslov. Ali je vera še raodema? Duhoviti senator (nar. poslanec) francoski Renaud iz Pirenej si je najel v pariškem hotelu $obo in plačal najemnino za mesec naprej. Na vprašanjč, če zahteva pobotnico, odgovori, da ne, saj je videl Bog. Hotelir ga porogljivo vzbode: «Ali še vi V Boga verujele?« — «Seveda, ali vi ne?« — Hotelir prizna bahaško svojo nevero. — O tedaj mi pa le takoj napižite pobotnico, da sem Vam sobo plačal.« Vlak padel v prepad. Blizu italijanske postaje Pisi se je podrl železniški most črez prekop ravno v trenutku, ko je vozil čez osebni vlak. V 5 metrov globoki pr?pad so padli vozovi, le stroj in dva vozova sta ostala nepoškodovana. Koliko potnikov je mrtvih in ranjenih, še ni dognano. Nova iznajdba. V Ameriki, v državi vedno novili izumov za telefon in telegraf je že prišlo tako daleč, ch lehko vsak premožnejši nosi pri sebi brezžično tetefonsko postajo. V svojem žepu nosiš v Ameriki ma') škatljico in malo železno palico, na katero se opira*;. In ako se hočeš pogovoriti s komurkoli in kjerkoii, vtakneš palico v zemljo, jo zvežeš s škatljico v žep \, daš na uho poslušalnik, kakor pri telefonu, in na usta neko drugo malo stvarco, pa se prav lahko pogovoriš s komurkoli v večji daljavi. Morda bomo poklicali tukaj v Mariboru koga v Ljubljani ter se z njim pogovorui he da bi trebalo iti na telefonsko postajo. V uieslu Čikagu dajajo vsak dan poročila po takem telefonu. V Čikagu samem je že 4000 oseb, ki nosijo s seboj v žepu brezžični telefon. V Ameriki je prišlo že tako daleč, da gre lastnik takega brezžičnega telefona na sprehod iu kadar se mu zljubi, vtakne železno palico v zemljo, jo zveže s škatljico v žepu ter dene poslušalnik na ušesa. V tem trenulku se že pogovarja s prijateljem, ki biva kje do 100 km daleč. Tako v Ameriki, v deželi izumov. Ta izum seveda tudi v Evropi ne bo ostal dolgo časa tajnost kot ameriški patent. Cuden pojav v naravi. Pred dnevi so v mestu Ta. nani iia polotoku Alaska v Severni Ameriki opazov>aj| nenavaden pojav v naravi. Zrak je bil popolnoma niiv ren, suh in prepojen z elektriko. Ako sta si dva podal^ roko, sta občutila močan clektrični sunek. Brzojavo.$ žice so tako močno brnele, da se je slišalo več kilomeu rov daleč. Trpele so pa tudi živali, zlasti psi. Ako sta prišla dva psa skupaj in se po stari navadi pozdravila, sta iiaglo pričela teči drug od diugega ter lajala. Ak» se je konj dotaknil konja, sta oba občutila hud elektriti, ni sunek, oba sta naglo odskočila. Tudi vrane so bojaz. ljivo kavkale .?«lesto' je bilo več ur popolnoma elektrizi, rano. Prebivalci so opazovali ves čas prekrasne pojavt severnega sija. Narod, ki preklinja zlalo. Narod Indijancev v Ko, Iumbiji v južni Ameriki se je naučil preklinjati zlate od svojili prednikov na sledeči način: Ko so prišli Evro pejci v lo dežclo, in so našli med tamošnjimi prelyva!ci ogromne množine zlata, so začeli odvzemati Ijudem j vso silo zlate predmete, kot nhane itd. Iz pohlepnosti po zlatu so Evropejci, pred vsem Španijolci, poklali cs tisoče lndijancev, le da so prišli do zlata. Indijansko pleme Cuevas ali Guna-Cmias sovraži vsleci tega še sedaj zlato tako hudo, da srtarši še celo zabičujejo svojim otrokom, da se nikdar v svojem življenju ne sme dotakniti zlata, kajti ravno zlato je bilo svoj čas najve« čji sovražnik Indijancev. Za tistega, kdor bi pobral ie peska tamošnjih rek zrnce zlata, je določena smrtna kazen. Vsak Indijanec je dolžan, da mora na košček ali na zrnce zlata, ako ga kje najde, navalili kamen. In otrokom se že v mladosti zabičuje, da morajo do smrti preklinjati zlato, vsled čcsar pri tem narodu ni najti nobenega sledu zlata. Zenske — župniki. V vseh razkolniškib cerkvah, ici so odpadle od katoliške crekve, se opaža, da drve vedile bolj v brczverstvo. Posebno se ta pojav opaža v protestantovski cerkvi. Pred ncdavno je nek proteslantovski duhovnik rekel, da je bil Kristus anarhist. Med raznimj protestantovskimi sektami je prišlo že celo tako daleč, da v božanstvo Kristusa niti več ne verujejo. Sedaj st pa začeli protestanli naslavljati — ženske za župnike! Tako n. pr. je bla pred nekaj dnevi v Jeni na Nemškem imenovana za tamošnjcga protestantovskega pastorja ali žiipnika neka gospodična Elsa Friedman.ii.Cudeži se še vedno godijo? «Marburgerca« z dne 4, t. m. javlja došlo ji brzojavko, da je ministrstvo za no tranje stvari dobilo poročilo od komisije, katera je bila sestavljena za preiskavo velike nesreče v Bitolju, da jt eksplozijo povzročil pešak 48. polka Ivan Travič, kateri je sedaj dogodek sam tako obrazložil: Ko se je priprav- jjalo strelivo za odpošiljatev v Prilep, je on vsled neprevidnosti udaril s kladivom po vnetilu topniške pa{rone 15.5 cm v promeru, koja je nato eksplodirala iix 4njenjeno nesrečo povzročila. Brzojav še pristavlja, da je preiskava nadaljuje. — Ne vemo, ali si je kdo nemnestno šalo z »Marburgerco« dovolil, ali je ona komisija tako naivna ali dovtipna, ali to vemo, da onega vojajca, kateri je te eksplozije kriv, danes ne boli več glaya, kajti če so šle na ta udarec s kladivom 40. drugi že pravijo 400 vagonov razstrelilnih snovi,del mesta Bitolj jn vse straže v zrak, in pešak Ivan Travič še danes živi, potem bodo našli za to novico samo eno osebo na 5vetu, kateru temu verjame, in to je znamenita gospa Blaschke na Dunaju, ki je znana, da vsako budalost vzame za resno. Najprej so bili bolgarski komiti krivi, potem so se patrone same vžgale in sedaj še celo glavni krivec živi! Ta Ivan Travič vsekakor spada v muzej! — O tem, kako pride vojak pešpolka k delu. koje pristaja artilerijskemu izvedencu, pa sploh nočemo dalje govoriti, ker se iz vsega vidi, da se tu nekaj prikriva, kar ne sme kot resnica na dan. Potvorjeni bankovci po 1000 lir. Zagrebška policija tasleduje cigana Meha Omeroviča, ki je po Bosni razpečaval falzifikate po 1000 lir in nato pobegnil v Zagreb. — Omerovič je prejel potvorjene bankovce od ravnatelja Obrtniške banke v Prijedoru v Bosni Milana Sudič, ki je ;:e dalje časa spuščal v promet te falzifikate skupno in spo,-azumno z ravnateljem Prve srpske štedionice v Prijedoru. B. Miloševičem. Omerovič je dobival od ravnokar omenj';ne dvojice falzifikate in jih tihotapil v promet v družbi n ¦>kega Sarafiča iz Mostara. Ko je razpečal Omerovič pot ro,-jene bankovce po Bosni, je pobegnil v Zagreb. budiča s ) :aprli, a Miloševič in Omerovič sta pobegnila. Razpečaval ci potvorjenih 1000 lir so prejemali falzifikate od italijansfcih fašistov in so na ta način prav občutno oškodovali vač naših trgovcev. Dva rudarja ponesrečila. V begovinskem rudniku blizu Zaječara se je dogodila nenadoma nesreča. Rudarji so zadeli pri kopanju na velik podzemeljski bazen vode, ki sc e z neverjetno brzino razlil po rudniških rovih. Delavstvo ie je z begom rešilo, le dva rudarja sta postala smrtni žrtvi podžemeljske poplave. Jože Vezjak: Konoplje. Vse tarna vsled draginje pri nabavi blaga za obleko — najsibo kmet ali priprosti delavec. Tudi vsi drugi slo Ji že hodijo razcapani in ako si Ijudje ne bodo v krat*em sami odpomogli, bo še hujše. V to svrho sem se tu namenil napisati, dragi bralci, nekaj vrstic. Da se družina obleče vsaj za dom v doglednem času, zato ni trebo potrebnega kapitala. Le nekaj dobro obdelane zemlje, n. pr. 20 do 100 kvadratnih metrov, — kar ima gotovo tudi marsikateri viničar na razpolago. TTak košček zemlje popolnoma zadostuje, da se poseje s •semenom konoplja in to leto za letom. Za 2 ali 3 leta pa se že toliko pridela, da se lahko napravi 30 do 150 met- rov močnega domačega platna. Obleka iz takega platna pa je trpežna, ki trpi leta in leta. Sedaj spomladi meseca maja nasejte na dobro obdelano zemljo prav na gosto konopljenega seniena. — Pletve in druge oskrbe konoplja ne potrebuje. Setev se dobro povlači in stvar je gotova. Ko pa stebla dorastejtt iu začnejo spodaj rumeneti, ali kadar se iz cvetja kadi, tedaj se cvetoče konoplje popipljejo tcr se posušijo na solncu. One ostale, ki imajo biti za seme, se pa pustijo tako dolgo, da dozore. Dozoritev se pa pozna tedaj, ee zrna začnejo gledati iz vršičkov in se stebla spodaj pordečijo. Semne konoplje se potem tudi pospravijo in popovežejo v snopke ter posušijo, pač pa jih je treba varovati pred ptiei in kuretino, da ne pozoblje semena. Ko se potem posuše, se otepejo in seme se očisti slično kot žito. Za 1 oral je treba 100 do 180 litrov semena. Pridela se pa na 1 oralu 13 &o 40 centov konopnih slcbel. Stebla se, kadar jih je več skupaj in so presušena, razgrnejo na lep prostor po zemlji, kjer ni drevja, da se na rosi zgojijo ali plehajo. Konoplje so dosti gojene, ako se ličje rado loči od stebelc; če se ličje pa trga, so preveč gojene. Kadar so godne ali plehane, tedaj se spravijo in posuše, nato pa na suhem prostoru shranijo. V priličnem tasu in v zadostni množini se potem še posebej močno posuše in otarejo y predivo. V ta namcn spraviino konoplje v zato napravljene sušilnice ali pečnice, kjer se segrejejo do 40 stopinj celzija. Tako posušena konoplja se potem rado lomi in tare. Za trenje so napravljene navadne trlice. Seveda za trenjc je treba vajenih teric, pač pa dobra volja in malo spretnosti in dekle se takoj privadi teritve. Za to pa zadostuje le ena starejša ženica, katera je že videla, kako se tare in v cni uri je že novinka zmožna za delo, ki ga teritev zahteva. Iz enega orala dobimo 170 do 600 kg prediva. Od 200 kg suhih konopelj dobimo povprečno 15 do 20 kg omikanega prediva. Iz 15 do 20 kg preje pa dobimo približno 25 do 35 vatlov platna, ali približno 18 do 27 m. Ako torej to ponavljamo leto za letom, si sčasoma pridelamo toliko platna, da krijemo popolnoma domače potrebe. Platno se rabi za perilo in za zunanjo obleko. Za zunanjo obleko se da poljubno barvati in taka barvana obleka se kaj praznično podaja. Marsikatera gospodinja in gospodar bo menda rekel: Kaj to! To stane pa veliko dela, tudi sušilnic ni, teric ni, predic ni. — Podpisani tudi nisem imel priprav in kar sem vedel iz otročjih let, sem deloma že pozabil, a vendar imam lepe uspehe in pridobil sem si skušnje v tej stroki. Po zirai, ko ni posebnega dela, se da čas kaj lepo porabiti za prejo, posebno dekletom bi priporočal to dclo. Tudi fantje lahko pomagajo pri tem dclu. Spredeno predivo je najprej zmotati v štrene, štrene potem.v klop ke. Za vse to se napravijo leseni deli, oziroma priprave, da se na njih niti ali preja navija in odvija ali mota. Takšne priprave vsak količkaj v lesu vežban fant lahko sam napravi. j »! Sušilnica tudi ni bogve kaka umetnost! Tudi ni tre ba zato kakih posebnih palirjev ali morebiti še kakega večjega kapitala. Ilovice jc povsod dovolj. ••' V zadostni oddalji od hiše (namreč zaradi ognjar mora biti bolj na samem) se napravi iz iloviee zid ,vf velikosti 2.50 do 3 metre dolgo in široko, čez to stavbo se potem napravi streha v dolgosti 5 do 6 metrov. Stre-* ha naj sega na enem delu kaka 1 in pol metra čez zid* tako da, kadar se v peči kuri, ni delavec ob slabem vremenu na dežju. Drugi del strehe pa naj sega 2 in poL do 3 m čez zid, tako, da je prostor za terice in trlice, pod streho. Les za streho se da porabiti kar okrogeJ, tndi krije se s slamo in pezdirjem, ki je za tako stavbo, kakor nalašč. Kar se pa tiče peči, tul«aj je že treba več pozorno-* sti, to pa zato, da se napravi tako, da ne rabiino preveI4 ko drv. Peč je treba napraviti s takoimenovanim vodom^ da iz kurišča vodimo vročimo po sušilnih prostorih i» nam dim pri odprtini uhaja mrzel. Pri taki pripraviset potem hitreje suši in drv se zelo malo rabi. Taka sušilnica je velike važnosti za sušenje sadja. To bi bil nekak obris za napravo nekaterih predmetov, ako se kdo odloči za pridelavo konoplje, je paS najbolje, da si takšne naprave ogleda, kajti v ptujski okolici se se povsod nahajajo take reči iz prejšnjih časov, ko so se ljudje izključno pečali z lanorejo in ko* nopljerejo. Tudi škrinje so bile polne lepo dišečega sadja. In takrat je bilo več zadovoljnosti med ljudstvoni* tudi pomanjkanja ni bilo. Vrnimo se zopet k konoplji! Iz konopnega semenaa se da napraviti okusno jedilno olje. Olje je sladko zai jed, slično kakor bučno. Na enem oraln dobinio 500— 1000 litrov semena, 100 litrov semena lehta 48—59 kg. Od 100 kg semena pa dobimo po 25 do 28 kg olja in 65? kg tropin, ki jih govedo rado jc. — Ako pa danes pomislimo, kaj olje za jed stane, in po gori navedenih> številkah preračunimo, se nam pokaže lep dobiček, radi katerega bi se naj že odločil vsak, gojiti konoplje. Zatorej še enkrat pozivam vse, ki imajo količkaj primerne zemlje, naj sejejo konoplje. Ta prekoristna rastlina, posebno v sedanjih časih, je zlata vredna. -— Ona ne zahteva posebne oskrbe, pač pa bogato poplača košček zemlje, kjer jo nascjemo. Iz vseh teh okolščin ter dohodkov, ki jih nam nudi konoplja, je jasno, da pridemo po tej poti v gospodarstvu do znatnega blagostanja. Vsak količkaj dober gospodar inora gledati le na. to, da kolikor največ mogoče doma pridela in toliko manj kupuje. Tem potom se bo naše gospodarstvo izboljšalo. Dokler pa ne bomo izkoriščali tako priprostili in tako dobičkanosnih rastlin, nam tudi ni treba jadikovati in tarnati radi velike draginje. Ker čiin manjt pridelujmo in več kupujemo, s tem mi le draginjozvišujemo. Draginja se tudi s samimi zakoni ne pobija, o čemur sijio se že prepričali več kot dovolj. Ako pa se strnerno vsi sloji ter vsak po svoji zmožnosti skrbno ter pridno dela, bomo kos draginji in ona se bo poten* sama ob sebi ubila. ' Naše geslo bodi: Več pridelovati, manj kupovatij