Književnost in uiuetnost. Čitanka za obče Ijudske šole. kdaja v štirih delih. III. del. Za četrto in peto šolsko leto štiri- (sic!) in večrazrednih ljudskih šol. Sestavila Henrik Schreiner inFr. Hubad. Cena vezani knjigi 1 K 30 h. Na Dunaju. V cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig. 1904. Str. 260. — Henrik Schreiner in Fr. Hubad sta imeni, ki so ju spričo zadnjib *) Odločujoča gospoda misli, da ostane tudi štajersko učiteljstvo za vse večne čase na zadnjem klinu! Uredn. dogodkov na ljudskošolskem polju mnogokrat imenovali. Ljudje so govorili, da se je dvignilo dvoje reformatorjev: eden nam ustvari slovensko psihologijo in drugo, kar je združeno z njo, drugi privede zlasti kranjsko šolstvo na prava pota. Naša dolžnost ni sedaj, da bi dokazovali v koliko so bila in so (glede Schreinerja) še opravičena ta domnevanja. Dokumentujemo te govorice le zaraditega, ker so res krožile ined slovenskim učiteljstvom in pa da opravičimo svoje silno presenečenje, ki nas je navdalo, ko smo prelistali imenovano čitanko. — Dva odlična šolnika sta nam napisala čitanko — tako smo rekli, ko smo dobili v roke knjigo, ki je namenjena za četrto in peto šolsko leto štirirazrcdnih in večrazrednih ljudskih šol (ne pa » . . . štiri- in večrazrednib lj. š.,« kar ni slovensko, temveč nemško.). Toda — prevarani smo bili! Namesto vzorne knjige imaino pred seboj ljudskošolsko čitanko, ki je v velikem nasprotju s konsekvenco in ki je niso sestavljala stalna jezikovna načela, kar je neodpustna napaka, da že zaraditega ne sme ta čitanka v naše šole. Knjige ne vlada niti Levec niti Sket-Janežič niti Plcteršnik. Zdaj stoji ta beseda zapisana tako, nekoliko strani pozneje zopet drugače, zdaj je besedni rcd tak, kmalu potem zopet drugačen, zdaj velja to pravopisno pravilo, zdaj zopet ono. Na nas je napravila čitanka vtisk, da jo je pisala nemška misel in slovenska bescda, kar pa ne sme na noben način veljati pri slovenski šolski knjigi! Temu je najbrže vzrok, da sta morala gospoda šolnika sestaviti knjigo v naglici in da so opravili recenzenti svoj poscl površno in malomarno, češ, za ljudsko šolo je dobra vsaka reč! To je popolnoma napačno mnenje, pa naj ga goji kdorkoli! Kako naj potem naučimo svojo mladino pravilne in lepe materinščine, če se ne moretno sklicevati niti na knjigo, ki je mlademu šolarju takorekoč vademecum? S čim naj zidamo, ako jc tvarina trhla in teinelj neenakomeren, šibak? Taka knjiga ne odpira učencu vrat v čudovito lepoto slovenske govorice, mu ne zbuja slovenske misli in ga tudi ne navaja k pravilnemu, blagoglasnemu in jasnemu izražanju tega, kar mu gleda oko in čuti srce. S to knjigo se nismo pomaknili nikamor naprej. Preveč ljubezni in spoštovanja čutimo do svojega rodnega jezika, nego da bi mogli hvaliti knjigo, ki nam saino kažc, kakšna ne bodi ljudskošolska čitanka. Toda govore naj dokazi! Poudarjamo, da ne menimo navesti vsega, kar smo si zaznamovali v knjigi, zakaj tako navajanje bi bilo preobširno. A že iz tega, kar navedemo, se bralci lahko preverijo, da je naša gorenja trditev prava! Str. 2.: Kako se pride v nebesa (dvakrat!), namesto pravilnega: Kako pridemo v nebesa. — Str. 36.: ... reklo se bo . . ., namesto pravilnega: . . . bodo rekli ... — Str. 39.: . . . se imenuje potrpežljivost, namesto pravilnega: . . . imenujemo potrpežljivost. — Str. 77.: Kaj se ne govori vse o Svicarskem . . ., namesto pravilnega: Kaj vse ne govore o Švici. — Str. 79.: V Zvezdi je 1. 1860. postavljeni spomenik Radeckega, namesto pravilnega: V Zvezdi je Radeckega spomenik, ki so ga postavili 1. 1860. — Str. 80.: Tu ne nabajamo visokih gord, namesto pravilnega: Tu ni visokih gora. — Str. 83.: Tudi v poznejših letih se je v cerkvi še mnogo olepšalo, narttesto pravilnega: Tudi v poznejših letih so v cerkvi še mnogo olepšali. — Na isti strani: Razen omenjenib najdeš v Mariboru še samo dve cerkvi, namesto pravilnega: . . . sta v Mariboru še satno ... — Str. 84.: ... se nahajajo, namesto pravilnega: so. — Str. 85.: Od tod se uživa, namesto pravilnega: Odtod uživamo. — Str. 92.: Kmalu nato ti stopi pred oči prostorna luka, namesto pravilnega: Krnalu na to zagledaš prostorno luko . . . itd., itd. — Da niso to slovenski stavki, dokazuje njib nemško besedilo, n. pr.: VVie man in den Himtnel kommt . . . wird man sagen . . . nennt man . . . VVas man nicht alles von der Schweiz spricht . . . In der Sternallee steht das im J. 1860 aufgestellte Monument . . . Hier finden wir keine hohen Berge . . . In Marburg findest du . . . befinden sich . . . Tritt vor die Augen itd., itd. Nekonsekvence: Str. 2,.: . . . spomladno jutro, str. 151.: Pomladni hrošč. — Str. 4.: ... kajti (kar je sploh napačno! Nihče izmed preprostega ljudstva ne govori kajti), dve vrsti dalje pravilni, zakaj; str. 16. isto: . . . kajti 6. vrst pozneje zakaj. — Str. 9.: . . . skušata, str. 16.: ... skusi, str. 23.: ... poskusi, str. 27. pravilno: izpregovori, str. 31. pravilno: . . . izkaže. — Str. 44.: Neizrečeno . . . str. 85.: neizrečno. — Str. 30.: . . . v ognji, str. 247.: v ognju; str. 135.: ... v prahi, str. 155.: . . . v prahu. — Str. 37.: ... Donavo, str. 105.: Dunaj in Donava, ki je lepe modre barve. (Seveda: An der schonen blauen Donau!), str. 235. zopet Dunaj, namesto pravilnega Dunav, kakor ima tudi Aškerc v originalu. — Str. 65.: ... tovaren (ni slovenska beseda!), str. 105. pravilno tvornica. Str. 67.: Nobeno peresce (drevo vendar nima perja!), str. 157. pravilno: . . . čašna lista, dva lista — itd. — Str. 10.: . . . od vas, str. 18. (in pozneje):...želi Vaša... — 19.: Innsbruck, str. 80.: Laterman (namesto Latterman), str. 247.: . . . Bombelles in Koronini (namesto Coronini.) — Itd., itd., itd. — Mnogo kričečih napak je tudi glede besednega reda v stavku, zlasti glede glagola; n. pr.: str. 30., str. 41., str. 147., str. 181., str. 211., str. 229. — itd., itd. — Opozarjamo na Levčev Pravopis § 533. in dalje. Prava zmešnjava vlada v čitanki glede rabe n a s 1 o n i c. Primerjajte n. pr. samo str. 25. in 247.! — Opozarjamo na Levčev Pravopis § 536. in dalje. V knjigi je tudi vse polno nepotrebnib naglasov, a ker že so, bi morali biti pravilni; glede rabe ostrivca in krativca pa tega ne moremo trditi; n. pr.: str. 3.: dospe (namesto: dospe), str. 25.: tako (nam. tako), str. 29.: Barle (namesto Barle), str. 79.: uzrčš (nam. uzreš) itd., itd. — Drugi nedostatki: Ne: med potjo (str. 2.), ampak: spotoma, ne: vrh (ista stran), ampak: vrhu, ne: zelo (str. 3.), ampak: jako, ne: tužno (str. 10.), ampak: tožno, ne: se uleči (ista stran), ampak: leči (leči — ležem, ne pa: se uleči, se uležem, kakor: sesti — sedem, ne pa: se vsesti — se vsedem), ne: štiri in osemdeset (str. 11.), ampak: štiriinosemdeset (glej: Levec § 629.), ne: rodbina (str. 12.) ampak: rodovina, ne: se vrnenazaj (str. 13.), ampak: se vrne (saj se menda nihče ne vrača — naprej!), ne: če tudi (str. 18.), ampak: četudi, ne: še le (str. 21.), ampak; šele, ne: po dnevi, po noči (str. 13.), ampak: podnevi ponoči (glej: Levec § 621.) — itd., itd. — Ponekod (n. pr. na str. 20.) je napačno rabljen osebni zaimek. Glede napačne rabe pridevnika rad (str. 21.) opozarjamo na § 241. Levčevega Pravopisa, glede osebnega zaimka (str. 35.) pa na § 265. istega Pravopisa. Pred samostalniki, ki se začenjajo s k ali g, pišemo predlog h in ne k (str. 61.). Pišemo tudi ogrski, ne pa: ogerski (str. 85.). Pišemo: leža, ne pa lega (str. 105.), pišemo: Nadvojvodina Avstrijska nad (pod) Anižo, ne pa: Nadvojvodina avstrijska nad (pod) Anižo str. 105. Domača lastna v(osebna) imena na e sklanjamo s prirastkom — t —, torej: Suklje — Šukljeta — po jŠukljetu, ne pa: po Šukljejij (str. 219. in v kazalu.) (Konec.) Liga + /. Učne slike iz domoznanstva. (Podrobni učni načrt. za 3. šolsko leto.) Uredil Anton Maier. Založil c. k. mestni šolski svet. Natisnil Dragotin Hribar. — Takih knjižic se menda še več obeta ljubljanskemu učiteljstvu. Zato izpregovorimo o notranji vrednosti tudi te knjižice pozneje, ko bomo imeli vse v celoti pred seboj. Danes poudarjamo le, da ima Ijubljansko učiteljstvo zopet en pripomoček več za gojitev enostranskega mehanizma v šoli. Nekaj pa je, kar moramo že danes obsojati, to je previsoka cena. Pomislimol Knjižica, ki ima 68 strani, velja 1.70 K. Kam pridemo? Knjižico je založil c. kr. mestni šolski svet in ta vendar ne bo iskal tolikega dobička pri učiteljstvu! Ali kje tiči vzrok? Liga + 2. »Popotnik« ima v 3. letošnji številki to-le vsebino: 1. V. Bežek: Moj odgovor. (Dalje.) — 2. Dr. Janko Bezjak : Načela za etimološko-sinonimski slovar.—¦ 3. Dr. Fran Ilešič: O izvirnosti naše starejše mladinske književnosti.— 4. Ivan Kelc: O napakab značaja, ki se največkrat nabajajo pri našib šolskih otrocih, in kako jih odstranili ? ¦¦- 5. Ivan 11 eš i č : Šolstvo v tujini. — 6. Književno poročilo. — 7. Raz- gled. Listek. — Pedagoški paberki. Vegov životopis, ki ga je spisal stotnik F. Kaučič, je vojno ministrstvo nakupilo za vse vojaške šole.