[^ Ža ct..^ za pol leta za četrt leta..... za 1 mesec......« 3*ou ¦ Posamezna številka 1 K. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Politična morala. F. Vajda. Doživel sem nekaj neverjetnega. Oče nekega dijaka je v skrbeh za prospevanje svojega sina izrazil bojazen, da bi se moglo v gimnaziji postopati strankarsko. To se pravi, da bi profesorji bili krivični proti dijakom, katerih očetje pripadajo drugi politični stranki. Ta misel je tako gorostasna, da moram javno izpregovoriti o njej. Dejstvo, da seje sploh mogla poroditi ta misel in da se je izrekla brez zarudenja, je dokaz za to, kako zastrupljeno je naše politično ozračje. Kdor si je mogel izmisliti to misel, ta je zaslepljen strankar, pri k»terem se moramo bati, da bi se tudi on v svojem poklica mogel dati voditi svoji strankarski strasti. Kakršen je kdo sam, tako tudi misli o drugih. Kam pa pridemo, če ne bomo mogli zaupati železnici in pošti, davkariji in sodniji, ker so pri enem aLi drugem uradu ljudje nasprot* nega političnega prepričanja ? Niti v sanjah mi kaj takega ni prišlo na misel! Naravnost nečuveno pa bi to bilo v šoli, to bi izpodko-palo vso bodočnost. Učitelj ni kakor uradnik, ki pri svojem pisalniku v uradu rešuje akte in se skriva za paragrafe, učitelj dela javno pred vsem razredom, ves razred je priča klasifikacije vsakega učenca. Mladina je silno občutljiva za krivico, ne samo za tisto, katero dotičnik sam trpi, ampak ravno tako ali še bolj za tisto, ki se godi tovarišu, četudi tovariš ni ravno prijatelj. Mladina je strogo nepristranska. Pred očmi tega nepristranskega sodnika se razvija vse delovanje učiteljstva. Učitelj, pri katerem bi učenci sumili ali slutili strankarstvo, je izgubljen in nemogoč, izgubil bi zaupanjp in spoštovanja svojih učencev, brez katerega ni uspešnega vzgojnega dela- Bil sem 9 let učitelj na vojaški šoli in sem imel učence vseh narodnosti bivše Av-stro-Ogrske. V moji kvalifikaciji iz te službe stoji med drugim tudi označba „sehr gerecht." To kvalifikacijo sem dobil posredno od učencev. Vsak razred je imel svojega razrednega častnika, kateremu so gojenci potožili vse skrbi kakor svoji materi. Razrednik je torej od gojencev dobil sodbo o učiteljevi pravičnosti, to sodbo je povedal komandantu, ki je pisal naše kvalifikacije. Delo v šoli pred celim razredom je tako intenzivno in učitelja tako absorbira, da pozabi na vse svoje osebne in rodbinske skrbi, tembolj pa na politične razprtije. Ko sem po prevratu prišel v Ptuj, sem smatral za svojo dolžnost proti državi, da se udeležim javnega dela. Storil sem to, ne da bi zanemarjal šolo, ne da bi šola kaj trpela pod tem. Točno izvrševanje stanovskih dolžnosti je prva državljanska dolžnost. To je bistvo vse politike: če bodo naši kmetje dobri kmetje, naši delavci pridni in zanesljivi, naši trgovci in obrtniki solidni, naši uradniki in učitelji vestni in točni, potem bo tudi naša politika dobra. Kdor pa zraven ali zaradi politike zanemarja svoje stanovske dolžnosti, ta je slab politik, četudi doseže trenutne uspehe. To je moje prepričanje. Za- to sem pred 12 leti odklonil kandidaturo v ljubljanski mestni zastop — bil bi gotovo izvoljen, kakor je bil izvoljen tisti, katerega so potem kandidirali namesto mene. Toda takrat sem bil še začetnik v šolski službi, hotel sem postati raje dober strokovnjak v svojem poklicu kakor pa dober politik in slab učitelj. Letos pa sem se zavedal, da lahko javno delujem brez zanemarjanja svojih stanovskih dolžnosti, kar sem tekom zadnjih 2V* let tudi že dokazal. Zato sem pri zadnjih volitvah kandidiral v mestni odbor na listi stranke, s katero simpatiziram od svoje mladosti. Kandidiral bi tudi na nestrankarski listi, ako bi se politične stranke bile združile na skupno listo. Politično prepričanje nima pri nas nič opraviti z uradnim poslovanjem, ki mora biti strogo nepristransko. Zato me je tako osupnila ta bojazen skrbnega očeta. Ne, tako se ne gremo politiko! Stariši, bodite brez skrbi: zaradi vaše politike nismo nikdar in ne bomo pritiskali vaših otrok v šoli; ravno gotovo pa je, da ne bomo prizanašali nevrednim in nesposobnim iz ozirov na politične stranke ali iz strahu pred njimi! ¦ ¦ Gospodarstvo. ¦ ¦ i..........................................................t Vinski trg. Pretekli mesec bo se vršila v Pragi posvetovanja češkoslovaških in jugoslovanskih vinskih interesentov, ki naj bi omogočila direktno vinsko trgovino med Češko in našo državo in odpomogla naši vinski trgovini iz težkega položaja, v katerem se ravnokar nahaja. Konstatiralo se je, da so krizi jugoslovanske vinske trgovine v največji meri krive previsoke cene, ki ne morejo vzdržati konkurence na svetovnem trgu in ovirajo izvoz 1 milijona hektolitrov vina, ki reprezen-tira preostanek domače vinske produkcije. Slovaški vinarski nadzornik Jermač je grajal transportne težkoče pri izvozu vina iz Jugoslavije, pri katerem oškoduje dunajska posredovalna vinska trgovina tako kupca kakor prodajalca. Prazreti pa ne smemo pri naštevanju vzrokov dostikrat nerodne trgovinske politike naših beograjskih in zunanjih trgovinskih ekspertov in postopanje naših oblasti z inozemskimi kupci, ki ni vedno pospeševalo eksporta naših vin. Pri vsem tem se moramo zavedati, da bomo vsled odpora zapadnih sil (Italije, Francije in Španije) težko dosegli pri kateri državi prednosti v uvozni carini in da moramo, če naj pride naše vinarstvo zopet do konkurenčne zmožnosti, znižati cene, izločiti posredno trgovino in v največji meri iti na roko domačim trgovcem. Upajmo, da bo imela praška konferenca mnogo uspehov v doglednem času. Poročila iz naših vinskih trgov soglašajo s tem, da cene padajo in da razlika med našimi cenami in onimi madžarskih vin, ki so naš glavni konkurent v Avstriji in na Češkem, ni več pomembna. Izvoza sicer še ni nobenega, vendar je to prvo znamenje boljših izgledov naše vinske trgovine. V Avstriji pričakujejo letos dobro vinsko letino, zaradi tega bi producenti radi prodali stare zaloge in ponujajo nižjeavstrijsko vino po 6500 do 7000 a. K za hI (kar znači po zadnjem kurzu 22. 1420 do 1540 jug. K za 100 litrov. Inozemska vina notirajo na Dunaju vštevši carino sledeče cene: madžarska bela vina za alkoholno stopinjo 850 do 950 a. K franko Dunaj, vina španskega izvora za alkoholno stopinjo so 100 do 200 K cenejša. Italijanska vina so se vsled izboljšanja lire precej podražila, zaradi tega je zadnji teden izostal skoro vsak dovoz na Dunaj. Francoska vina ne bi bila dražja od španskih, vendar je pri zadnjih dovoz via Genua cenejši. Madžarska vlada je zopet ukinile, izvozno takso, navzlic temu vlada stagnacija v izvozu še naprej. Cena 8 do 9 odstotnemu belemu vinu je 1400 do 1500 madž. kron za hI (= po zadnjem tečaju 798 do 855 jug. K za lOO 1), 11 do 12-odstotna vina so vsled malih razpožljivih količin mnogo dražja. Na Češke m se nahaja cela vinska trgovina v nervoznem stanju. Cene od čeških K 950 za hI navzgor (po tečaju od 2. junija 193 v jug. kronah 1833 za 100 1.) Pri kalkulaciji pa je treba računati poleg transportnih stroškov 300 6. K uvozne carine, ki se bo v prihodnjih dneh še povišala za 90 do 120 č. K. Italijanska vinska trgovina počiva skoro popolnoma, vendar ima lepe izglede za bližnjo bodočnost. Letina kaže prav dobro. V Trstu se razvija samo trgovina s španskimi vini. Cena vinom španske provenijence 13 do 14 lir za hektostopinjo. * * * Licencovanje bikov ptujskega okraja. Dne 2. t. m. je bilo v Ptuju na sejmišču licencovanje bikov tega okraja. Prignani so morali biti vsi biki. Bilo jih je 88. Izmed njih je bilo 66 liceneovanih, 23 pa zavrnjenih, ker niso primerni za plemenitev. Najboljši biki so dobili tudi nagrade in sicer 3 po 800 K, 6 po 600 K, 10 po 400 K in 10 po 300 K. Mnogim posestnikom so se podarile tudi vprežne nagrade, vsem pa visoke potnine. Nagrade in potnine se je razdelilo 21.939 K. Poverjeništvo za kmetijstvo je prispevalo 10.170 K, ostalo pa okrajni zastop. Po premovanju je bilo poučno predavanje živinorejskega inštruktorja Martina Zupanca, ki je bil obenem tudi vladni zastopnik. Omenil je, da prignani biki niso bili najboljši, 23 se jih je moralo celo zavrniti od spuščanja. Priporočal je nato, naj bi se živinorejci po-prijeli marijadvorske in muropoljske pasme, zamenjali torej šekasto pinegavsko živino z belo in sivo. Opominjal je župne načelnike in namestnike, naj bi poučili ljudstvo o premovanju ter o nakupu plemenske živine. Nekteri zavedni kmetovalci so že itak mogli bliže spoznati sivo pleme na poučnem potovanju o binkoštih v Slovenjem Gradcu in v Solčavi. Zlasti pa naj bi župni načelniki gledali in vplivali, da bi se ne pripuščali neliceneovani biki. Zakaj le od najboljših bikov in krav je pričakovati dobre, lepe živine. Živinorejsko posvetovanje. V Št. Jurju ob Sčavnici se je zbralo — 2 — 22. maja t. 1. okoli 60 odposlancev iz Slovenskih goric in Prekraurja, da se posvetujejo, kako se naj uredi in povzdigne nase živinaratvo. Glavno besedo je imel živinarski inštruktor Martin Zupane. Ta je izčrpno poročal, kako se naj urede splošni pogoji za prospeh živinarstva. Pri razpravi o ustanovitvi bikorejskih in živinarskih zadrug so se culi razni glasovi za ustanovitev in proti ustanavljanju. Zedinili so se naposled v tem, da se naj ustanavljajo take zadruge tam, kjer so dobri pogoji za to, zlasti tudi ljudje, voljni sodelovati. Sicer pa bodo morale skrbeti za povzdigo živinarstva občine same. Dolga razprava se je razvila glede pasme, ki bi bila najboljša za te kraje. Zastopniki Prekmurjaso povdarjali prednoste simendolske pasme ; njim so se pridružili tudi kmetovalci iz Murske doline. Zastopniki vseh drugih okrajev pa so povdarjali in se potegovali za marijedvorsko pleme. Sklep je bil ta : Prek-murci, ki meje na simendolsko pleme na Hrvaškem, in Pomurci naj goje simendolsko pasmo, vsi drugi okraji Slovenskih goric od Drave do murske doline pa naj goje marijedvorsko pleme, ker tukaj najboljše uspeva, četudi se križa s pinegavskim plemenom, ki po križanju izgublja svojo šekasto barvo ter se popolnoma preboli. Glede pasme vobče se je povdarjalo, da naj velja enobarvna živina za eno pasmo, večbarvna (šekasta) živina za drugo pasmo, ker je težko po vseh različnih križanjih popolnoma določiti različne pasme, ki so svoje znake že izgubile, tako da bo po sedanjem križanju med marijedvorsko, pinegavsko in muropoljsko pasmo nastala le enobarvna živina, ki pri nas dobro uspeva in daje mleko in meso ter služi tudi kot izvrstna vprežna živina. Ima torej vse prednosti, ki kmetovalcu najbolj služijo. Da ni mogoče pinegavsko pleme naprej gojiti, je gotovo, ker primanjkuje sveže krvi, naenkrat izpodriniti sedanjo šekasto živino pa tudi ni mogoče. Zatorej je najboljše, da seupeljačistokrvnamarijedvorska živina, ki bo z našo sedanjo križano pasmo podala enobarvno, a vendar novo dobro pleme. ¦Ti I Dopisi. Državna realna gimnazija v Ptuju. Vpisovanje v I. razred bo dne 29. junija in dne 11. septembra od 9. do 11. ure. Zadostuje tudi, ako ravnateljstvo do tega dne po pošti dobi zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. Sprejemni izpit dne 30. junija in dne 12. septembra pismeno od 8. do 10. ure, ustno pa popoldne po potrebi. Zahteva se: iz krščanskega nauka toliko znanja, kolikor se ga more pridobiti v prvih štirih letih ljudske šole. Izpita iztega predmeta se lahko oprosti, kdor ima v izpričevani „dobro" ali „prav dobro." Iz slovenščine se zahteva spretnost v čitanju in pisanju, poznavanje pravopisnih pravil, temeljni nauki iz oblikoslovja, analiza prosto razširjenega stavka. Iz računstva: iz-vežbanost v štirih osnovnih računskih vrstah s celimi števili in uporaba na praktične naloge. Sprejemni izpiti v ostale razrede, ponavljam! in naknadni izpiti dne 12. in 13. septembra. Vpisovanje novih učencev dne 12. septembra od 10. do 11. ure v ravnateljski pisarni, vpisovanje ostalih učencev dne 13. septembra od 10. do 11. ure, vsak v svojem razredu. Ravnateljstvo. Ptujski Sokol opozarja, da se vrši v nedeljo, 19. junija popoldne ob 16. uri na igrišču nastop dece, pa samo pri lepem vremenu. Za Jugoslovansko Matico je nabrala učiteljica gdč. Marija Lukner pri svojih učenkah tretjega razreda okoliške ljudske šole v Ptuju 93 K 80 v. Nadalje so darovale v Mahoričevi gostilni v Ptuju gg. Mahorič, iz Novega mesta, Gaspari, posestnik Narodne kavarne v Mariboru in rečni mojster v Ptuju, Ljudevik Jira vsoto 82 K, za kar izreka vsem podružnica Jug. Matice v Ptuju naj-gorkejšo zahvalo. Občni zbor in predavanje. Podporno društvo za dijake državne realne gimnazije v Ptuju ima svoj občni zbor v sredo dne 22. t. m. ob 17. uri (5. popoldne) v igralnici Dijaškega doma (vhod skoz gimnazijsko dvorišče.) Po občnem zboru predava gimn. ravn. F. Vaj da o izbiri poklica, zlasti z ozirom na poklice, v katere lahko prestopajo dijaki iz posameznih gimnazijskih razredov. Dijaštvo, 8tariši in prijatelji mladine se vabijo k predavanju. Ptuj. V nedeljo 5. t. m. se je vršilo v tukajšnjem Narodnem domu redno občno zborovanje splošne organizacije vojnih invalidov, vdov in sirot. Udeležba je bila nepričakovano dobra. Zborovanje ja otvoril tov. g. Senčar, gimn. sluga v Ptuju ob pol 10. uri predp. Po kratkem nagovoru poda besedo tajniku tov. g. Zadravcu, ki je poročal navzočim o svojem delovanju in da je kot tak prisiljen na podlagi društvenih pravil vse člane in članice izključiti iz članstva, ki so v zaostatku črez 6 mesecev, akoravno so se nato opozorili in opominjali in je izključil 158 članov in članic. Nato poroča tov. g. Vobner o stanju blagajne in da se bode ves denar, ki se nahaja v blagajni izven naloženega, razdelil za revne birmance, to je približno 3000 K. Po tem je bil zborovalcem predstavljen delegat tov. Petrič iz Ljubljane, ki se je takoj oglasil, pozdravil vse navzoče ter zasigural zaupanje do tega poverjeništva, kajti se je sam prepričal o vsem delovanju ter o dobrem stanju blagajne. Obenem je pozval vse člane in še nečlane, da se naj zavedajo svojega stališča, kajti uvedeli bodo, da le s slogo in močno organizacijo se doseže, kar se doseči želi. Niti eden od navzočih naj ne misli, da je naredba dež. vlade za Slovenijo, ur. 1. št. 47 z dne 4. maja t. 1. bila izdelana brez zastopnikov invalidskih organizacij v državi SHS in če ne bi bilo organizacij, se ne bi sploh nič dovolilo. Zato bodite složni, kajti le v slogi je moč! Na to se je prišlo k volitvi novega odbora. Izvoljeni so sledeči: za predsednika : Senčar Joaip, gim. sluga ; podpredsednik : Ki d Janko; tajnik : Zadraveo Viktor ; blagajnik : Vobner Josip ; pregledniki: Te-ment Josip in Antonovič Ivan ; Odborniki: Sel Janez, Tomanič Mihael, Emeršič Ignac, Kajzersberger Janez, Štegar Karol, Rižnar Ivan, Ivanuša Ivan ; odbornice ; Štebih Barbara, Svenšek Marija. Med slučajnostmi nič posebnega. Konec zborovanja ob pol 12 uri. Pokojnine voj. invalidov, vdov in sirot nakazovanje dodatkov- Invalidski oddelek poverjeništva za socialno skrbstvo deželne vlade naznanja, da je pričel z nakazovanjem dodatkov k pokojninam voj. invalidov, vdov in sirot v smislu člena 14 Uredbe (Uradni list 47 z dne 4. maja 1921.) Najprej pridejo na vrsto rodbine padlih, umrlih in pogrešanih vojnikov in invalidi z družino, nato ostali samci. Delo se vrši s pomnoženim osobjem tudi izven uradnih ur, ker hoče invalidski oddelek končati nakazovanje v najkrajšem času. Ker je pa število vojnih oškodovancev ogromno, bodo mogli priti vsi na vrsto šele konca meseca julija t. 1. Radi tega naj nisdo ne vpošilja pospešnic ali pritožb, ker bi s tem svoje stvari nikakor ne pospešil, temveč povzročil le zmedo in zakasnitev hitrega nakazovanja. Kaj neso dandanes hiše ? Hranilno in posojilno društvo v Ptuju ima nekoliko hiš v mestu. Te dni je izdalo tiskano poročilo o svojem poslovanju 1. 1920. Kot hišni posestnik sem radovedno pogledal, kako se obrestujejo te hiše. Prva hiša, v kteri je železna trgovina A. Brenčiča in Konzumno društvo, je imela dohodkov 7799 K, izdatkov pa 7338, prebitek torej 461 K. In vendar je hiša primeroma nova, na prometnem kraju! Druga hiša je ona, v kteri sta trgovini Vošnjak in Peter-Sič ; dohodki so bili 4976 K, izdatki pa 5384, torej primanjkljaja 408 K. Resnica je, ako mora hišni posestnik dati le kaj malega popraviti pri svoji hiši, mu letni dohodki ne zadoščajo več. Na obrestovanje v hišo založene glavnice posestnik sploh ne sme misliti. Potem pa naj kdo zida! Pri tej draginji bi moral vsak letno doplačati iz drugih dohod- kov za dačo, popravila. Le sitnosti bi imel zastonj. Skorba. Tukaj živi vročekrven politik, mlinar Alojz Kramberger. V svoji občini je hud klerikalec, kadar je v mestu, je celo na-prednjak, včasi tudi socijalni demokrat, to pa radi tega, ker mu da bodoči ptujski župan, pek Lozinšek svoje žito mleti. Svojo klerikalno politiko pa hoče svojim političnim nasprotnikom v glavo zabiti s samim podlim zmerjanjem kakor n. pr. „samostojni smrkovci" in drugimi podobnimi priimki. Toda smola, vedno ne more te politike na tak način udej-stvovati, kajti dne 5. t. m. jo je izkupil, tako da bo politiziranje za vedno opustil. Lotil se je popolnoma mirnega pristaša SKS na omenjeni način, za kar mu je tudi dal primerno plačilo in sicer par krepkih zaušnic in s tem je bilo konec politiziranja. Za izvršeno delo se pač dobi primerno plačilo. Opazovalec. Politične vesti. : Iz ustavotvorne skupščine. Sprejeti so bili daljnji deli ustavnega načrta ! del IV., ki govori o državnih oblastih ; del V., ki govori o kraljih, njegovih pravicah in dolžnostih, njegovem nasledstvu in domu ; del VI., ki govori o kraljevem namestništvu v izrednih slučajih ; del VII., ki govori o narodni skupščini, o volitvah vanjo, o njenih pravicah in njenem delovanju ; del IX., ki govori o sodni oblasti. Delo v skupščini bi radi pospešili. Zsto bodo dnevno po dve seji dopoldne in popoldne. Ustavni načrt naj bi se sprejel do 25. junija. Govori se, da bi vladar podpisano ustavo svečano proglasil na Vidov dan (28. junija) na Kosovem polju ob slavnostih, ki se imajo letos vršiti tamtaj. Znižanje proračuna. Novi proračun je v glavnem že sestavljen. Bo pa še pregledan in znižan, kolikor mogoče, računa se, da od 8 milijard na 6 ali 5 milijard. Najbolj bo znižanje zadelo proračun vojnega in saobra-čajnega ministerstva. Bolezen kralja Petra. Pred dobrim tednom je obolel kralj Peter na pljučnici. Za bolehnega in sivolasega vladarja (roj. 1844) bi bolezen postala lahko usodna. Zato se je tudi vrnil domov sin prestolonaslednik Aleksander, ki se je mudil baš v Londonu. Vendar se je kraljeva bolezen začela obračati na boljše. Ako ne nastanejo nove komplikacije, je upati, da kralj ozdravi. Volitev županov v Ljubljani in Mariboru. V Ljubljani je izvoljen za župana Anton Pesek, izdajatelj Jugoslavije. Dobil je pri ožji volitvi 28 glasov, dr. Triller pa 19 glasov. Anton Pesek je pristaš narodno-socialne stranke. Zanj so glasovali razen narodnih socialcev še klerikalci, komunisti in socialni demokratje. Združile so se torej vse stranke, po svojih programih čisto nasprotne, proti relativno najmočnejši stranki slovenskih demokratov. Za podžupana je bil z enakim številom izvoljen socialni demokrat dr. Peric. Zato je pa v Mariboru bil izvoljen za župana socialni demokrat Viktor Grčar, za podžupana pa narodni socialist Ivan Roglič. Prehodno stanje na Reki. Na Reko je poslala italijanska vlada posebnega komisarja, podamirala Foschinija ter mu poverila vojaško diktaturo. Ta se jo zavezal, da napravi v 14 dneh brezpogojno mir in red na Reki, da bo mogla priti v mesto reška vlada, ki sedaj biva v Bakru. Italijanski parlament je bil v nedeljo, 12. junija svečano otvorjen s prestolnica govorom. V njem je kralj pozdravljal zlasti zastopnike novih pokrajin, ki bodo v italijanski narodni skupščini videli staro rimsko tradicijo, da je vsakdo svoboden. Kaka pa je ta italijanska svoboda, vidijo najboljše naši rojaki v Primorju, kjer so izročeni na milost in nemilost divjanju italijanskih fašistov. Ti so že tudi v italijanski zbornici povzročili pretep med poslanci in nekega neljubega komunističnega poslanca naravnost vrgli iz zbornice. — 3 — Romunska-jugoslovanska obrambna pogodba, ki se je sklenila minoli teden med nami in Romunijo, je bistveno iste vsebine, kakor pogodba s češkoslovaško republiko. Vsebuje te tri važne točke: 1. Odreja trajno dobo miru v ozemlju Srednje Evrope in nudi garancije velikim zaveznikom za življensko silo držav, nastalih na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije. — 2. Jamči za neodložno in pravilno izvršitev trianonske, senžermenske in ver-saljske mirovne pogodbe. Obveznosti veljajo tudi za sevreški mir, v kolikor se sevreška pogodba tiče Romunije in Jugoslavije. — 3. Organizira se jaka vojna moč za slučaj vsakega grozilnega poskusa, ki bi bil naperjen proti kteremukoli članu zveze, pa naj bi ta poskus izšel iz ene ali več premaganih držav, katere bi se morebiti ojačile še z novimi sovražniki. — Iz tega lahko vidijo naši nasprotniki, vnanji in domači, da nočemo ohraniti dosedanje pridobitve in na njih zgraditi svojo države. Razno. Državna razredna loterija. Prečrtajte današnji oglas „Mednarodne banke o. d." Zagreb, Nikoličeva ul. 7. in naročite si že-ljeno številko pravočasno, dokler ni razprodana. Italijanski general — goljuf in slepar. V italijanski armadi so odkrili velik škandal. General Segre, bivši vodja italijanske vojaške misije na Dunaju, je s 13 drugimi višjimi častniki obtožen, da je oškodoval italijanski erar za 200 milijonov lir. General Segre je bil poslan kot načelnik italijanske vojaške misije v glavno mesto avstrijske republike. Kakor znano, so antantine države pomagale kruha in denarja potrebni Avstriji s tem, da eo ji preskrbovale deloma cenejša, deloma pa zastonj delile živila med siromašno prebivalstvo. V ta namen so zavezniške vlade od časa do časa pošiljale na Dunaj posebne vlake z živili. Te pošiljatve so bile carine proste, ker je šlo pri celi akciji v prvi vrsti za humanitarne svrhe. Segre pa ni imel srce samo za lačno Avstrijo, temveč tudi zase. In privoščil si je dobršen del pošiljatev italijanske vlade ter si vselej po en del živil prisvojil in podržal, nato pa je prodajal blago verižnikom za visoke cone. Segre se je družil z najzloglas-nejšimi verižniki v Avstriji ter jim prodajal živila, katera je dobavljal, za lastni dobiček pod firmo italijanske vlade. Na ta način so šla Segrejeva živila skozi roko židovskih prekupčevalcev v Madžarsko, Galicijo, Češkoslovaško, Romunijo in drugam. Ta nečedna Segrejeva kupčija je cvela dolgo časa. Naposled pa so ji vendarle prišli na sled. Italijansko vojno ministrstvo je Segreja najprej odpo-klicalo, nato pa odredilo preiskavo v tej zadevi. Izid preiskave je pokazal naravnost neverjetne reči. Segre je s svojo tovarišijo oguljufal laški erar za približno 200 milj ono v lir. Proces obeta postati velezanimiv ter bo prava senzacija. Odkril bo vso gnilobo in korupcijo višjih funkcij on arje v italijanske armade, ki so se pred svetom tako postavljali, kot da jim glede moralične kvalifikacije ni najti para. Omenjamo še to, da je bil general Segre povzročitelj znanih dogodkov v Zalogu, radi katerih je svoj čas rohnelo vse italijansko časopisje proti naši državi. Tranzitni promet preko Radgone in Špilja Ogrožen. Junija bi se imel odpreti na progi Maribor-Ljutomer jugoslovanski tranzitni promet čez avstrijsko ozemlje. Dočim v naši državi ni nobenega odpora proti avstrijskemu tranzitu čez Maribor v Celovec, so avstrijski obmejni Nemci dvignili sedaj silen krik proti temu, da bi jugoslovanski vlaki vozili po njihovem ozemlju. V obmejnih avstrijskih krajih se namreč neprestano vrše zborovanja, na katerih hujskači napadajo avstrijsko vlado, ker se je pogajala z Jugoslovani in sklenila i njimi tudi pogodbo glede tranzitnega prometa. „Deutsche Orenzwacht" naglasa, da je to popolnoma nemogoče in grozi, da bodo kmetje napadli jugoslovanski vlak, ako se prikaže na avstrijskem ozemlju. Kot pogoj za miren promet zahteva med drugim, da mora jugoslovanska vlada odstopiti apaško kotlino in del Gornje Radgone, t. zv. Spodnji hrib, dalje da odpravi sekvestre nad avstrijsko imovino itd. Voditelja vsega gibanja sta dr. Kamniker, ki je bil te dni izvoljen za župana v Radgoni in pa dr. Brodmann. Važno je, da je avstrijsko mejno prebivalstvo še vedno oboroženo in daje v vsaki vasi po par strojnic. Dunajska vlada je napram mejnemu prebivalstvu brez moči, graška vlada pa to hujska-joče gibanje še podpira. Iz Ljutomera nam poročaje, daje 23. maja neznan tat ukradel posestniku Pepelu 60.000 kron. Tatvina je bila izvršena v času, ko so bili domači vsi na polju. Anglija ustavila kredit jugoslovanskim trgovcem ? Naša pooblaščena trgovinska agencija v Londonu je obvestila ministrtvo za tigovino, da so vse angleške tvornice ustavile oddajanje blaga in da so vse angleške banke prenehale eskomptirati menice naših državljanov. Ta ustavitev vsakega kreditiranja je nastala, kakor poroča agencija, radi tega, ker večina naših trgovcev ni izpolnila pravočasno svojih obveznosti napram angleškim tvrdkam. Tragedija na Donavi. Na parniku „Kralj Petar" se je vračala mati, žena negotinskega inženjerja, s svojo dvajsetletno hčerko iz Beograda, kjer sta bili pri zdravniku. Deklica je bila živčno bolna. Proti materi se je izrazila : „Kaj praviš, mamca, kako bi bilo, če bi se vtopila v Donavi ?" Mati je bila otožna ter je neprestano pazila na hčerko, sluteč nesrečo. Sami sta bili v sobi parni-kovi. Kar steče hčerka k odprtemu oknu, se zavihti in skoči v Donavo. Mati zakriči in jo hoče zagrabiti, pa bilo je prepozno. Kapetan da ladijo ustaviti, da bi rešili deklico. A videli so le še njene razpletene lase, ki pa so tudi kmalu izginili v valovih Donave. Kako sodi vodja socialistov o socializmu? Belgijski justični minister, ki je vodja belgijskih socialistov, je pred kratkim na Angleškem predaval o evropskem socializmu po vojni. Dejal je, da socialisti vladajo že dobro polovico Evrope. Toda v zadnjem času je opažati močen narodnostni odpor v Belgiji, Franciji, Angliji in Italiji. Socialistična revolucija je nemogoča in neizvedljiva. Ruski boljševiki so prešli iz ene skrajnosti v drugo, v Rusiji obstoja samo ena ravnopravnost in sicer ranopravnost bede. Nova družba, po kteri vsi hrepenimo, more nastati samo po dolgih pripravah in potrpežljivem čakanju trenutka, ko bodo razmere dozorele za socialni prevrat. Ruski posku-j nas vedno bolj in bolj prepričuje, da je boljševizem neizvedljiv, kajti nasilje še ne zadostuje, da se svet lahko obnovi. 16 letni kralj čikaških razbojnikov. „Chicago Tribuna" poroča v eni svojih zadnjih številk o vrlo spretnem in nevarnem vlomilcu, nekem Viljamu Daltonu, ki je šele 16 let star. Izvršil je že razne tatvine in jako predrzne vlome, tako da so ga nazivali kralja čikaških razbojnikov. Poslednji vlom je izvršil v najmodernejšo banko „Nortem Trust Com-pany", ki je opremljena z vsemi mogočimi sredstvi proti vlomu. Daltonu se je posrečilo odnesti 772.000 dolarjev, a je kasneje prišel v roke pravice. Največja drevesa na svetu so v Kaliforniji (Amerika); tam so drevesa vrste borovca, ki imajo v premeru 15 m debelosti in so 48 m vooka. Nedavno so posekali drevo, ki je imelo pri koreninah 34 m premera in je bilo 135 m visoko. Koliko Jugoslovanov je v Ameriki! Po najnovejših podatkih je v severni Ameriki 700.000 Jugoslovanov, od katerih jih je samo v Kanadi 200.000. Največ je Hrvatov, okoli pol miljona, Srbov in Slovencev je okoli 200.000. Po 16 letih poročil zopet svojo ločeno ženo. V državici Massachussets je poročil neki Lindsav svojo ženo, s katero se je pred 16 leti ločil. Ona se je po ločitvi omožila, sedaj pa je njej mož umrl in je šla kot vdova drugega moža zopet k svojemu prvemu možu. 2. državna razredna loterija Prvo žrebanje 15. in 16. julija t. 1. 5. premij J 100.000 srečk = 50.000 dobitkov Apsolutna sigurnost in državno jamstvo. V teku od pet mesecev izžrebalo se bode 69 miljonov 160.000 K brez vsakega odbitka v gotovem denarju. Z eno srečko se more dobiti 4 miljone kron, 2 miljona 400.000,1 mi- Ijon 600.000, 800.000, 600.0000, 400.000, 320.000, 280.000, 240.000, 20o.ooo, I60.000,120.000, 80.000, itd, itd. Priporočamo sledeče, le neprodane stike na izbiro: 64996, 67104, 69368 71805, 78430, 83236, 84491, 94688, 8024, 18581,24697, 29847, 36477, 38794, 44849, 49544, 58881,67102 Cena srečk za vsako izbiro: Cela srečka Dinarjev 48*-ali Kron 192* Polovica srečke Dinarjev 24-— ali Kron 96-— Četrtina srečke Dinarjev 12*— ali Kron 48'— Osmina srečke Dinarjev 6'— aH Kron 24-— Listo dobitkov brez odlašanja takoj po vsakem žrebanju! Hitra in točna postrežba. Naročila iz cele države nasloviti na uradno Glavno kolekturo državne razredne loterije. Naročila se izvršujejo samo proti naprej poslanemu denarju. Mednarodna banka d. d. (Oddelek razredne loterije) Nikoličeva «1.7. Zagreb Oaleva ul. 8. Telefon 11—19 in 23-98. Birmanska - darila - v veliki izbiri, po najnižjih cenah nudi F. VVERH0NIG, urar v Ptuju, Krekova ul. 8. v najem odda Mestna občina v lastni hiši Ormoška cesta št. 7 (mestno sejmišče.) Pravilno kolekovane prošnje z najvišjo ponudbo se morajo vposlati do najpozneje 30. junija t. 1. na naslov „Mestna uprava Ptuj." Mestna uprava Ptuj, dne 16. junija 1921. Vladni komisar: dr. Senčar. RAZGLAS. Mestna uprava odda v mestni hladilnici komad po 20 K. Ptuj, dne 16. junija 1921. P VII 191/8—24 iolii Pri kr. okrajnem sodišču v Ptuju je po prošnji lastnikov in dedičev po Josipu Korenjaku na prodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina in zemljišče vi. štev. 90 k. o. Brezovec, obstoječe iz hoste v izmeri 93 a 67 m' za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku po K 21.000 — Dražba se bo vršila dne 30. junija 1921 ob 10. uri dopoldne pri okrajnem sodišču v Ptuju soba št. 19. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je položiti v gotovini pri sodniji in sicer tekom 14 dni. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču soba štev. 13. Okrajna sednija Ptuj, odd 1111. dne 9. junija 1921. Bosanske drž. fine eigarete i duhan sa dozvolom po orig. cijenama, živih velikih rakova te šljiva, sljivovice, oraha i sve bosanske plodine nudi Prva bos. izvozna zadruga G. Vasiljevič, Tuzla. LEPO POSESTVO pri sv. Janžu v Halozah obstoji iz vinograda, travnikov, njiv, velikega gozda, gosposke hiše, viničarije, hlevov ubo-kani za živino, velike posode v kleti, nekaj posteljine, kuhinjskega orodja in nekaj živine. Naslov pove uprava lista. Zahvala. Povodom smrti našega ljubljenega, nepozablje nega soproga oziroma očeta, gospoda Antona Kliček gostilničarja in mesarja se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili k zadnjem« počitku. Posebno zahvalo pa i/reknmo pevskemu društvu »Zarja«, kakor tudi vsem gostilničarjem in mesarjem za podarjene vence ter zadnje spremstvo na poti. V Ptuju, dne II. junija 1921. Žalujoča Joslpina, soproga. Anton, Mici, Franc, TIH, Ivan, Helena, otroci- Vabilo 3 vajence sprejme 5Panonija.' SVARILO. Opozarjam Vas vse tiste, ki čez me toliko govorite, da se Vam jezički enkrat zavežejo, drugače sem primoran sodnijsko nastopati. Ptuj, dne 13. junija 1921. Ivan Feninger. VOZ NA PRODAJ! ~m Dobro ohranjen, nosi po vsaki cesti 3—4 po- lovnjake. Cena po dogovoru. IVAN CVETKO, Moškanjci 56. na subskripcijo delnic Mariborske tiskarne, d. d. v Mariboru« Redni občni zbor dne 25. aprila 1921 je sklenil zvišati delniško glavnico od K 2,000.000— na K 2,500.000'- ter pooblastil upravni svet, izdati 2500 komadov novih delnic po K 200'— nominale, glasečih se na ime, pod sledečimi pogoji: 1. Starim delničarjem se pridrži pravica do nakupa ene nove delnice na pet starih po kurzu K 30O— 2. Ostale delnice se prepuste po kurzu K 400- 3. Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 10 in 25 delnic. 4. Delnice participirajo na čistem dobičku podjetja od 1. julija t. 1. dalje. 5. Kupnino je poJno plačati pri podpisu 6. Rok za subskripcijo delnic se prične dne 10. junija t. I. in traja do vštetega 30. junija 1921. 7. Kot podpisovalnica fungira Mariborska eskomptna banka, njena podružnica v Murski Soboti in ekspozitura v Gornji Radgoni in Rogaški Slatini. 8. Reparticijo delnic si pridrižuje upravni svet. Maribor, v junija 1921. Upravni svet Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru. HLAPEC, pošten in priden, za govejo živino, se pod ugodnimi pogoji sprejme. Kje, pove uprava lista. nosi 10—15 meterskih centov taže, takoj prodasta Brata Vajdič, prekajevalnica v Ptuju. r nat Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju % 3E=lt at nt=ft= 4 Izdeluje vsakovrstne usnje, čevlje, fine in navadne, ganiaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. Cene nizke, postrežba točna. a ii ir— j | —it=ai-------- iu. ii— ii J Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge" v Ptuju. Tisk: W Blanke v Ptuju.