Acta agriculturae Slovenica, 119/1, 1–9, Ljubljana 2023 doi:10.14720/aas.2023.119.1.2914 Review article / pregledni znanstveni članek Inertni prahovi: alternativni pristop v varstvu rastlin pred koloradskim hroščem (Leptinotarsa decemlineata [Say, 1824], Coleoptera, Chrysomeli- dae) Luka BATISTIČ 1, 2, Tanja BOHINC 1, Aleksander HORVAT 3, Stanislav TRDAN 1 Received November 15, 2022; accepted February 21, 2023. Delo je prispelo 15. novembra 2022, sprejeto 21. februarja 2023 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana 2 Korespondenčni avtor, e-naslov: luka.batistic@bf.uni-lj.si 3 ZRC SAZU, Paleontološki inštitut Ivana Rakovca, Ljubljana Inert dusts: an alternative approach of plant protection against the Colorado potato beetle (Leptinotarsa decemlin- eata [Say, 1824], Coleoptera, Chrysomelidae) Abstract: In this article, we focused on an alternative ap- proach of plant protection against the Colorado potato beetle (Leptinotarsa decemlineata), which is considered the most im- portant pest of potatoes (Solanum tuberosum) in the world and also here in Slovenia. We decided to present the use of different inert dusts as a way of controlling the aforementioned pest. We focused on the categorization of powders, the presentation of individual groups of inert dusts and the description of one or more substances belonging to a specific group. In addition to a general presentation and the mode of action of specific inert dusts, we also provided practical examples that show whether the agent/substance has already been used against the Colorado potato beetle. With the aforementioned, we also tried to sum- marize whether the described substance has the potential to be used in practice or not. We would also like to point out that wood ash and diatomaceous earth are the most promising in- ert dusts against L. decemlineata. Wood ash is effective against larvae and to a lesser extent also against adults. Diatomaceous earth is also effective in reducing the number of pests on po- tato plants. Other inert dusts mentioned in scientific literature are probably less effective or have not even been tested or used against this pest yet. Further research, both under laboratory conditions and outdoors, are necessary to definitively deter- mine the effectiveness of this selected inert dusts. Key words: Colorado potato beetle; Leptinotarsa decem- lineata; inert dusts; diatomaceous earth; zeolite wood ash; plant based dusts; quartz; alternative approaches of plant protection Inertni prahovi: alternativni pristop v varstvu rastlin pred koloradskim hroščem (Leptinotarsa decemlineata [Say, 1824], Coleoptera, Chrysomelidae) Izvleček: V preglednem članku se osredotočamo na al- ternativni pristop varstva krompirja (Solanum tuberosum) pred koloradskim hroščem (Leptinotarsa decemlineata), ki pri nas in v svetu velja za najpomembnejšega škodljivca te pomembne poljščine. V prispevku predstavljamo uporabo različnih inert- nih prahov za zatiranje tega škodljivca. Osredotočili smo se na kategorizacijo prahov, predstavitev posameznih skupin inertnih prahov in opis ene ali več snovi, ki pripadajo specifični skupini. Poleg splošne predstavitve načinov delovanja posameznih pra- šiv navajamo tudi praktične zglede uporabe prašiv proti kolo- radskemu hrošču, s čimer želimo predstaviti potencial različnih prašiv za uporabo v praksi. Ugotavljamo, da veljata lesni pepel in diatomejska zemlja za bolj perspektivna inertna prahova pri zatiranju škodljivih žuželk. Lesni pepel učinkovito deluje proti ličinkam ter v manjši meri tudi na odrasle osebke, diatomejska zemlja pa prav tako vpliva na zmanjšanje številčnosti kolorad- skega hrošča na krompirju. Ostala inertna prašiva so v strokov- ni literaturi izpostavljena kot manj učinkovita oz. sploh še niso bila preizkušena ali uporabljena proti temu škodljivcu. Za do- končno določitev učinkovitosti prašiv bodo potrebne nadaljnje raziskave, tako v laboratorijskih razmerah kot na prostem. Ključne besede: koloradski hrošč; Leptinotarsa decemli- neata; inertni prahovi; diatomejska zemlja; zeolit; lesni pepel; rastlinski prahovi; kremen; alternativni pristopi v varstvu ra- stlin Acta agriculturae Slovenica, 119/1 – 20232 L. BATISTIČ et al. 1 UVOD V današnjem času smo priča mnogim spremembam in uvajanju nove zakonodaje na področju kmetijstva v Evropski uniji (EU). Vedno bolj se uveljavlja ekološko kmetovanje ter omejitve pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev v državah, članicah EU. Namen vseh držav članic je zmanjšati tveganja in ostale negativne vplive prekomerne rabe fitofarmacevtskih sredstev na zdravje ljudi in okolje. Eno od pomembnejših načel je tudi spod- bujanje uporabe alternativnih pristopov v varstvu rast- lin. Omenjeni vključujejo različne nekemične načine zatiranja škodljivih organizmov ter morajo biti skladni z načeli integriranega varstva rastlin (IVR) (Sustainable use of pesticides, 2022). 2 KOLORADSKI HROŠČ (Leptinotarsa de- cemlineata [Say, 1824]) Koloradski hrošč (KH) (Leptinotarsa decemlinea- ta [Say], Coleoptera: Chrysomelidae) izvira iz območja osrednje Mehike in je domoroden na območju Sever- ne Amerike. Primarno se je škodljivec prehranjeval le z nekaterimi samoniklimi rastlinskimi vrstami in ni predstavljal grožnje takratnim kmetom (CABI, 2022). V Severni Ameriki se je prvič pojavil in nato razširil le vzhodno od Skalnega gorovja. Pozneje, leta 1874, se je s pojavom krompirja (Solanum tuberosum L.) kot po- membne poljščine, koloradski hrošč razširil tudi na celoten vzhod celine in posledično postal najpomemb- nejši škodljivec krompirja v Severni Ameriki. Čeprav je krompir najpomembnejši vir hrane KH, se žuželka prehranjuje tudi na drugih kmetijskih rastlinah, kot so zelje (Brassica oleracea L.), poprovec (Piper nigrum L.), tobakovec (Nicotiana tabacum L.), jajčevec (Solanum melongena L.) in paradižnik (Solanum lycopersicum L.); (Luckmann in Metcalf, 1994). Škodo povzroča tudi na nekaterih samoniklih rastlinskih vrstah, kot so navadni osat (Cirsium vulgare [Savi] Ten.), volčja češnja (Atropa belladonna L.) in mnoge druge (Gökçe in sod., 2007). Iz ZDA se je koloradski hrošč razširil na nekatera druga ob- močja sveta. Tako se je v Evropi pojavil leta 1922 v bližini Bordeauxa v Franciji. KH se je po Evropi razširil zelo hit- ro, kljub različnim intenzivnim načinom zatiranja, ki pa niso bili učinkoviti. V Sloveniji so ga prvič našli leta 1946 na Krškem polju, kamor naj bi bil zanesen s krompirjem leta 1944 (FITO-INFO, 2022). Danes ga lahko najdemo že skoraj na celotni stari celini, škodljivec pa se še vedno širi in bi se lahko potencialno razširil tudi na druga ob- močja z zmernejšim podnebjem, kot so Avstralija, Nova Zelandija, Afrika, Južna Amerika in Indija. Odrasli osebki KH prezimijo do nekaj 10 cm glo- boko v tleh ali v odpadli listni gmoti v bližini njiv, kjer so pridelovali krompir. Spomladi začnejo z iskanjem rastlin krompirja, kjer se pripravijo na razmnoževanje in odlaganje jajčec. Samice odlagajo jajčeca v leglih (pravi- loma do 25 jajčec na eno leglo) na spodnji strani listov. Posamezne samice lahko odložijo do 600 jajčec. Glavni- no poškodb povzročajo ličinke, ki se hranijo z listi. Če koloradskega hrošča ustrezno ne zatremo, lahko po- vzroči do 100 % defoliacijo več tednov pred pobiranjem krompirja ter tudi do več kot 50 % zmanjšanje pridelka krompirja. V hladnejših območjih lahko hrošči dokonča- jo do en rod na leto, v toplejših območjih pa imajo hrošči neprekinjen cikel razvoja iz roda v rod. Zaradi omenjenih lastnosti uvrščamo KH med najpomembnejše škodljivce krompirja (Sablon in sod., 2013). Na Kitajskem poroča- jo, da je samo v letu 2012 KH povzročil za 3,2 milijona ameriških dolarjev škode. Izpostavljajo tudi, da, ko bo škodljivec zastopan v vseh delih države, bo škoda zaradi njegovega delovanja na krompirju znašala okrog 235 mi- lijonov dolarjev letno (Liuin sod., 2012). Krompir uvrščamo med pomembne gojene rast- linske vrste. Po letu 2005 je bil delež svetovne pridelave krompirja v razvijajočih se državah (52 %) prvič večji od proizvodnje krompirja v razvitem svetu, predvsem zara- di velike rasti pridelave omenjene poljščine na Kitajskem in v Indiji (Wijesinha-Bettoni in Mouillé, 2019). Gre namreč za rastlinsko vrsto, ki jo lahko pridelujemo na območjih z omejenimi razmerami za pridelavo, je hitro rastoča in zelo prilagodljiva rastlinska vrsta ter ima zelo velik donos. Skupaj z rižem, pšenico in koruzo, pred- stavlja krompir prek 50 % svetovnih potreb po energiji, ki jo pridobimo iz hrane (Wijesinha-Bettoni in Mouillé, 2019). Uporaba sintetičnih insekticidov je že vrsto let najpomembnejši način zatiranja KH, predvsem zaradi hitrega in učinkovitega delovanja. Kljub temu pa je pre- komerna raba sredstev s podobnimi aktivnimi snovmi vplivala na razvoj odpornosti KH proti tem snovem. Posledično je razvoj odpornosti KH spodbudil nastanek novih kemičnih insekticidov, ki niso ne ekološko in niti trajnostno naravnani. Posledice uporabe takšnih sred- stev s širokim spektrom delovanja so tudi nezaželene, saj zatirajo tudi koristne organizme oz. naravne sovražnike škodljivca ter povzročijo kopičenje ostankov teh aktivnih snovi v vodi in tleh, kar zmoti obstoječe ekološko ravno- vesje in negativno vpliva na zdravje ljudi in živali (Göldel in sod., 2020). Metode zatiranja koloradskega hrošča bi morale biti prilagojene in razdeljene na tiste, ki se uporabljajo po- sredno oz. preventivno kot osnovni tehnološki ukrepi pri pridelavi krompirja. Neposredne metode pa so tiste, ki so Acta agriculturae Slovenica, 119/1 – 2023 3 Inertni prahovi: alternativni pristop v varstvu rastlin pred koloradskim hroščem (Leptinotarsa decemlineata ...) usmerjene v preprečevanje izbruha škodljivega organiz- ma z neposrednim zatiranjem. Med alternativne metode zatiranja med drugim spadajo: uporaba okolju prijaznih bioinsekticidov na podlagi eteričnih olj ter drugih rastlinskih izvlečkov, ter uporaba inertnih prahov, kateri dokazano delujejo proti številnim skladiščnim škodljivcem in se lahko uporabl- jajo kot alternativa kemičnim pripravkom (Stanković in sod., 2020). 3 INERTNI PRAHOVI Po Subramanyamu in Roesli (2000) so inertni pra- hovi razvrščeni v pet skupin, ki jih je mogoče razlikovati glede na njihovo kemično sestavo ali stopnjo njihove ak- tivnosti. Prva vključuje prahove, ki ne vsebujejo kremena. Ta skupina vključuje katelsous (fosfat in mleto žveplo), apno (kalcijev hidroksid), apnenec (kalcijev karbonat) in kuhinjsko sol (natrijev klorid). Kot primer lahko iz- postavimo uporabo apna na Filipinih in v Hondurasu kot sredstva za varstvo žita in koruznega zrnja pred škodljivci (Golob in Webley, 1980). V drugo skupino uvrščajo pesek, kaolinit, pepel, les- ni pepel in glino, ki skupaj sestavljajo skupino materialov, ki se pogosto uporabljajo v državah v razvoju kot sredstva za varstvo žita pred skladiščnimi škodljivci. Za omenjene snovi je značilno, da so za učinkovito delovanje potrebne velike količine (uporaba do 5 % mase pridelka) (Golob in Webley, 1980). Tretja skupina vključuje inertne prahove, ki vsebu- jejo naravni silicijev dioksid, kot sta diatomejska zemlja in zeolit (do 90 % SiO2). V četrto skupino uvrščamo inertne prahove, ki vs- ebujejo sintetični silicijev dioksid (zelo kakovostni, obor- jeni silicijevi dioksidi z nad 98 % vsebnostjo SiO2). Upo- rabljajo se v industriji in tudi kot sredstva proti strjevanju in prostemu pretoku. V peto skupino uvrščajo silicijeve agrogele, ki se proizvajajo s sušenjem vodnih raztopin natrijevega si- likata. So zelo lahki, hidrofobni praški, ki so učinkoviti pri manjših koncentracijah kot diatomejska zemlja. Prob- lematika silicijevih agrogelov je njihova majhna gostota in volatilnost (nevarnost vdihavanja), kar je v preteklosti preprečilo njihovo široko uporabo (Golob, 1997). Različne vrste inertnih prahov so za namene varstva skladiščnega zrnja začela uporabljati že ljudstva v daljni preteklosti. Tako so npr. Azteki skladiščili zrnje koruze premešano z apnom, da bi ohranili kakovost zrnja in s tem tudi preprečili pojav in razmnožitev skladiščnih škodljivcev. O načrtni komercializaciji in poskusih za uporabo takšnih prahov v sodobni tehnologiji varstva zrnja ter v nekaterih zgledih tudi rastlin lahko govorimo šele v zadnjih sedemdesetih letih (Golob, 1997). Prahovi delujejo na žuželke fizikalno in zato na splošno delujejo počasneje, torej prek neposrednega stika, za razliko od standardnih insekticidov, ki lahko delujejo želodčno, kontaktno, sistemično, ipd. Vendar, tudi, če ne delujejo kemično (ne učinkujejo na presnovo žuželk, ipd.), so lahko kemično aktivni pod določenimi okoliščinami. Smrt žuželk primarno nastopi predvsem kot posledica izsušitve/desikacije: izguba vode je posle- dica uničenja kutikule žuželke. Silicijevi agrogeli delujejo tako, da absorbirajo delce zaščitnega voska iz površja po- vrhnjice/kutikule žuželke. Diatomejska zemlja pa na pri- mer deluje bolj abrazivno, ker vsebuje delce SiO2. Deluje tudi nekoliko absorbcijsko do voska, ki je na povrhnjici/ kutikuli žuželke, saj se ta veže na prej omenjene delce SiO2 (Maceljski in Korunić, 1972). Maceljski in Korunić (1971) izpostavljata, da so silicijevi agrogeli učinkovi- tejši od diatomejske zemlje oz. ostalih inertnih prahov, ker ohranjajo svojo aktivnost tudi pri povečani relativ- ni zračni vlagi. Pomembno je tudi izpostaviti, da inertni prahovi ne delujejo na presnovne poti žuželk in s tem lahko predvidevamo, da tarčni organizmi ne bodo razvili odpornosti proti omenjenim sredstvom. Kljub temu pa lahko predpostavljamo, da bi lahko žuželke razvile ve- denjski odziv na prisotnost specifičnega inertnega praši- va in se izognile stiku s slednjim (Golob, 1997). Ena izmed prednosti inertnih prahov je tudi ma- jhna toksičnost za sesalce. V ZDA so tako na primer vse vrste diatomejske zemlje priznane kot varne s strani ameriškega oddelka za varno hrano in zdravila. Regis- trirane so kot dodatki za živila (Banks in Fields, 1995). 3.1 DIATOMEJSKA ZEMLJA Diatomejska zemlja je organogena sedimentna kam- nina, sestavljena v glavnem iz skeletnih ostankov enoce- ličnih mikroalg - diatomej (Bacillariophyceae). Nastaja z nakopičenjem skeletnih ostankov alg tako v morjih kot v jezerih. Skelete diatomej sestavlja hidratizirane amorfna kremenica - opal (SiO2ּ nH2O). Velike količine diatomej- ske zemlje so nastajale predvsem v obdobju miocena (23 do 5,5 milijonov let) (Korunić, 1998; Rojht in sod., 2012). Diatomejsko zemljo pridobivamo z izkopavanjem in jih nato drobimo in meljemo. Lahek prah, ki nasta- ne, vsebuje porozne delce z določenimi abrazivnimi lastnostmi in sposobnostjo absorbiranja lipidov. Vsak delec lahko absorbira do približno tri in večkratno maso samega delca (Korunić, 1998). Vsaka vrsta diatomejske zemlje z visoko sposobnostjo absorpcije olja/lipidov je potencialni insekticid. Poleg absorpcijske sposobnosti na Acta agriculturae Slovenica, 119/1 – 20234 L. BATISTIČ et al. insekticidno učinkovitost snovi vplivajo tudi velikost del- cev, enotnost in oblika delcev, pH in čistost formulacije (Korunić, 1998). Insekticidno delujoča diatomejska ze- mlja mora biti v obliki zelo čistega amorfnega silicijevega dioksida, z delci podobnega premera (< 10 mm), in pH < 8,5. Takšna diatomejska zemlja mora vsebovati tudi naj- manjše možno število delcev gline in manj kot 1 % kris- talnega silicijevega dioksida. Delce takšne diatomejske zemlje lahko zlahka poberejo grobe žuželke. Diatomejska zemlja na žuželko učinkuje tako, da tej delci poškodu- jejo povrhnjico z absorpcijo ogljikovodikov in abrazijo, zaradi česar se povrhnjica poškoduje in je prepustna za vodo, ki hitro zapusti telo žuželke in povzroči smrt zaradi izsušitve/desikacije (Korunić, 1998; Rojht in sod., 2012). Uporaba diatomejske zemlje kot insekticida je v praksi najbolj učinkovita proti skladiščnim škodljivcem iz rodov Cryptolestes in Sitophilus, manj dovzetne pa naj bi bile vrste iz rodov Oryzaephilus, Rhyzopertha in Tribo- lium (Maceljski in Korunić, 1972). Pomembno je izposta- viti, da so mnogi preizkušali uporabo diatomejske zemlje tudi na prostem ter tudi proti drugim vrstam škodljivcev (mravlje, polži, termiti, junijski hrošč, koloradski hrošč, itd.,). Kljub spodbudni ideji, pa so bili njihovi rezultati pogosto zelo različni in večkrat popolnoma nasprotni (Korunić, 1998). Avtorji raziskav dostikrat diatomejsko zemljo ne priporočajo kot glavnega pripravka za zatiranje škodljivcev, ampak jo omenjajo kot nosilca/dodatek dru- gim aktivnim snovem, kot so eterična olja in entomopa- togene glive (Zeni in sod., 2021) 3.1.1 Zgled uporabe diatomejske zemlje Becker (2007) v njenem raziskovalnem delu opisuje možnost uporabe različnih oz. alternativnih metod zati- ranja koloradskega hrošča na različnih sortah krompirja. Eno izmed obravnavanj opisuje možnost uporabe dia- tomejske zemlje kot morebitnega učinkovitega sredstva proti KH. Gre za edino tovrstno raziskavo, ki preučuje uporabo diatomejske zemlje proti koloradskemu hroš- ču na prostem. Diatomejsko zemljo so nanašali v obliki vodne zmesi in posipanja. Skupno so jo v sezoni nanesli 3-krat. Končni rezultati pa niso bili navdušujoči, saj so nekatera od ostalih obravnavanj dosegala enak ali celo večji končni pridelek krompirja (npr. obravnavanje s pri- vabilnim posevkom jajčevca, ipd.). Diatomejska zemlja je v primerjavi s kontrolo pri sorti ‚Norkotah‘ imela za 0,2 lbs manj pridelka krompirja. Podobno se je izkazalo tudi pri sortah ‚Pontiac‘ in ‚Kennebec‘ (od 0,25 do 1,5 lbs manj pridelka v primerjavi s kontrolo). Le pri sorti ‚Yukon‘ je bil pridelek krompirja večji pri obravnavanju z diatomejsko zemljo kot pridelek v kontroli. 3.2 ZEOLIT Zeoliti so kristalni hidratizirani alumosilikati alka- lijskih in zemeljsko alkalijskih kationov. V veliki meri se uporabljajo predvsem v kmetijstvu, kot sredstvo za omejevanje smradu, inertni prah za zatiranje skladišč- nih škodljivcev, krmni dodatek v prehrani živali, gnojilo za izboljšanje kakovosti tal ter kot sredstvo, ki omejuje mikotoksine, itd. Po klasifikaciji IARC (Mednarodne agencije za raziskave o raku) spada zeolit med sredstva, ki ne spodbujajo nastanka raka in je varen za uporabo v prehrani ljudi (Eroglu in sod., 2017). Na učinkovitost uporabe zeolita kot sredstva, na- menjenega zatiranju škodljivcev, vplivajo okoljske raz- mere (temperatura, zračna vlaga, ipd.), vrsta žuželke (dlakavost, razvojni stadij, debelina voska na kutikuli, ipd.) in struktura prahu ter njegove fizikalne in kemijske lastnosti (molekularna struktura, vsebnost SiO2, oblika in velikost delcev, razmerje Al/Si, sorpcijska sposobnost in geografsko poreklo, itd.) (Eroglu in sod., 2017). Tudi zeolit deluje na podoben način kot diatomej- ska zemlja, in sicer tako, da žuželki omeji dihalne poti, zaradi česar se žuželka zaduši. Povzroči lahko odrgnino na povrhnjici/kutikuli, kar privede do tega, da se žuželka izsuši. Škodljivec lahko prašne delce zaužije oz. je pre- prosto prekrit z njimi, kar povzroči absorpcijo epikuti- kularnih lipidov, kar posledično vodi do izsušitve živali. Glavni način delovanja zeolita je torej desikacija ali izsu- šitev (Eroglu in sod., 2017). 3.2.1 Zgledi uporabe zeolita Zeolit se kot sredstvo za zatiranje škodljivih orga- nizmov v praksi uporablja predvsem proti skladiščnim škodljivcem. Uporablja se tako v naravni obliki kot tudi v molekularni obliki posamezne komponente, ki tvori zeolit kot tak (npr. kristali aluminijevega silikata, ipd.). Uporaba naravnega zeolita se je izkazala kot učinkovita metoda zatiranja koruznega žužka (Sitophilus zeamais Motschulsky, 1855, Coleoptera: Curculionidae) na zrnju koruze, vendar pri koncentracijah prašiva večjih od 50 g > 1 kg koruze (Haryadi in sod., 1994; Eroglu in sod., 2017). V raziskavi Kljajić in sod. (2010) opisujejo pozi- tivne rezultate učinkovitosti naravnega tipa zeolita, izko- panega v Srbiji, pri uporabi na zrnju pšenice za zatiranje riževega žužka (Sitophilus oryzae [L., 1763], Coleoptera: Curculionidae), žitnega kutarja (Rhyzopertha dominica [F., 1792], Coleoptera: Bostrychidae) in riževega mokarja (Tribolium castaneum [Herbst, 1797], Coleoptera: Tene- brionidae), Bohinc in sod. (2020a) pa poročajo o zado- voljivem delovanju naravnega zeolita proti koruznemu Acta agriculturae Slovenica, 119/1 – 2023 5 Inertni prahovi: alternativni pristop v varstvu rastlin pred koloradskim hroščem (Leptinotarsa decemlineata ...) žužku. Vsi našteti predstavljajo pomembne skladiščne škodljivce žita. Pomembno je dodati, da omenjeno inertno prašivo načeloma ne uporabljajo za zatiranje gospodarsko po- membnih škodljivcev na prostem. Prav tako ni podatka o uporabi zeolita za preprečevanje škodljivosti kolorad- skega hrošča. 3.3 LESNI PEPEL Fizikalni in mehanski načini zatiranja škodljiv- cev spadajo med najstarejše načine zatiranja škodljivih žuželk. Ti vključujejo neposredne in/ali posredne ukre- pe, ki so lahko preventivni ali kurativni. Takšni ukrepi so pogosto okolju prijaznejši, cenejši ter združljivi z drugi- mi metodami zatiranja škodljivcev. Zaradi teh lastnosti se lahko bolje vključujejo v postopke IVR, čeprav ne po- vzročijo takojšnjega ali drastičnega zmanjšanja popula- cije določenega škodljivca (New Zealand Digital Library, 2022). Eden od teh načinov vključuje rabo lesnega pepela kot sredstva za zatiranje škodljivcev na prostem ter tudi kot sredstva za tretiranje žita proti skladiščnim škodljiv- cem. V mnogih delih sveta je še danes običajna praksa posipanje lesnega pepela po raznih zelenjadnicah in vrt- ninah. S tem poskušajo preventivno preprečiti škodo, ki bi jo sicer povzročil masovni pojav škodljivcev ter hkrati izboljšujejo kakovost tal (gnojijo s pepelom, večji delež hranil v tleh) (New Zealand Digital Library, 2022). Lesni pepel deluje na škodljivce podobno kot ostali inertni prahovi. Načeloma mehansko, torej kot prepreka za žuželke ter fizično ob stiku. Ob stiku žuželke z lesnim pepelom, ta poškoduje epikutikularno povrhnjico in vosek na povrhnjici. Deluje tudi higrofilno, posledično žuželka izgublja vodo in se izsuši, torej pride do desikaci- je insekta (Boiteau in sod., 2012). Zaradi izrazitega vonja deluje lesni pepel tudi na olfaktorne receptorje škodljiv- cev in prikrije kemične signale/vonj gostiteljske rastline. S tem škodljivec težje locira gostiteljsko rastlino. Težava uporabe lesnega pepela na prostem je v tem, da zahteva redno posipanje zaradi rose, dežja, vetra in ostalih okolj- skih dejavnikov, ki odnašajo lesni pepel z listja (New Ze- aland Digital Library, 2022). V praksi zatiranja škodljivcev se lesni pepel prima- rno uporablja proti skladiščnim škodljivcem, njegova uporaba pa je vezana predvsem na države tretjega sveta (Jean in sod., 2015), kjer v večji meri kot v razvitem svetu izkoriščajo lokalno dostopna inertna prašiva. V raziskavi Demissie in sod., (2008) lahko preberemo, kako zatirati koruznega žužka (Sitophilus zeamais) z lesnim pepelom in dvema drugima inertnima prašivoma. Pomembno je dodati, da so po njihovih ocenah vsa prašiva zmanjšala izleganje novih škodljivcev, zmanjšala se je tudi izguba mase zrnja in poškodbe na zrnju. Izpostavijo tudi to, da je uporaba lesnega pepela pri vseh razvojnih stadijih škodljivca povzročila relativno majhno smrtnost žužkov 3 dni po vzpostavitvi poskusa. Po 15 dneh izpostav- ljenosti pa je bila smrtnost v istem obravnavanju zelo vi- lika, in sicer med 97 in 100 % (Demissie in sod., 2008). Zelo dobro insekticidno delovanje lesnih pepelov na ko- ruznega žužka je bila nedavno dokazana tudi v domači raziskavi (Bohinc in sod., 2018), po največji učinkovitosti pa je izstopal lesni pepel navadne smreke. 3.3.1 Zgledi uporabe lesnega pepela Kljub manjšemu poznavanju in relativno novi tema- tiki zatiranja škodljivcev z lesnim pepelom na prostem je bilo na to temo nekaj že preučenega. Za nas je predvsem pomembno zatiranje koloradskega hrošča z alternativ- nimi metodami oz. alternativnimi sredstvi. Boiteau in sod. (2012) so preučili insekticidno učinkovitost lesnega pepela proti koloradskemu hrošču. Z laboratorijskimi raziskavami so dokazali, da lesni pepel deluje insekti- cidno na odrasle osebke in ličinke koloradskega hrošča. Smrtnost odraslih osebkov in ličink je v njihovem posku- su dosegla 100 % po 10 dneh neprekinjene izpostavlje- nosti lesnemu pepelu. V poskusu enkratnega nanosa les- nega pepela na osebke pa je po 10 dneh smrtnost dosegla le 22 % vseh preučevanih žuželk. Boiteu in sod. (2012) izpostavljajo tudi to, da je nanos lesnega pepela zmanjšal intenziteto hranjenja vseh preučevanih razvojnih stadijev škodljivca vsaj na samem začetku poskusa. Navedeni raziskovalci ugo- tavljajo tudi, da njihovi dobri rezultati v laboratorijskih razmerah niso bili potrjeni tudi na prostem. Kot glavno težavo omenjajo vlago in ostale okoljske dejavnike, ki le- sni pepel inaktivirajo in sperejo z rastlin. Omenjajo, da bi bila za učinkovitejšo uporabo lesnega pepela na prostem potrebna hidrofobna formulacija pripravkov. 3.4 RASTLINSKI PRAHOVI Insekticidi na osnovi rastlinskih izvlečkov postajajo vse pomembnejši v komercialni rabi in predstavljajo po- membno komponento prihodnje rabe sredstev za varstvo rastlin, saj lahko svetovna proizvodnja hrane strmo pade zaradi upada razpoložljivih sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev. Študij o uporabnosti in učinkovitosti različnih vrst rastlin, tako domorodnih kot invazivnih tujerodnih rastlin, kot sredstev za zatiranje škodljivcev je precej, a je poročil o njihovem učinkovitem zatiranju škodljivih organizmov relativno malo. Rastlinska vrsta, iz katere so Acta agriculturae Slovenica, 119/1 – 20236 L. BATISTIČ et al. doslej pridobili največ insekticidov, je neem (Azadirach- ta indica A. Juss). Poleg te so med ostalimi rastlinskimi vrstami najpogosteje omenjene še vrste Chrysanthemum cinerariifolium Sch. Bip., Rosmarinus officinalis L., Nico- tiana sp. itd. (Isman, 2017). Bioaktivne snovi in rastlinski insekticidi lahko delu- jejo na več načinov; repelentno ali odvračalno, na zmanj- šanje odlaganja jajčec in tudi na zmanjšanje hranjenja ali manjšo ješčnost škodljivcev. Povzročajo lahko tudi mot- nje v razvoju žuželk in akutno smrtnost (Isman, 2017). Gre za splošni opis načina delovanja rastlinskih snovi in ekstraktov, ker je malo podatkov, ki opisujejo način delo- vanja specifične snovi ali ekstrakta. Izpostavili bi lahko tudi uporabo prahov oz. izvleč- kov iz invazivnih rastlin. Uporaba slednjih bi lahko ra- zbremenila okolje in omejila njihovo širjenje (Bohinc in sod., 2020b). 3.4.1 Zgledi uporabe rastlinskih prahov in rastlinskih izvlečkov Obstaja kar nekaj raziskav, ki opisujejo uporabo rastlin kot sredstev za zatiranje skladiščnih škodljivcev. Raziskav glede uporabe rastlinskih prahov proti kolorad- skemu hrošču je zelo malo, nekoliko več pa iz področja uporabe rastlinskih izvlečkov, ki jih zato izjemoma omen- jamo tudi v tem poglavju. Tudi iz tega stališča lahko do- damo, da je delo pri ugotavljanju novih metod in snovi, ki bi lahko delovale zatiralno proti koloradskemu hrošču ključno. Zaradi znanega dejstva, da populacije koloradskega hrošča, ki so odporne proti insekticidom, najdemo na različnih območjih sveta (Azija, Evropa, Severna Ameri- ka) (Crossley in sod., 2022), se raziskave že dlje usmer- jajo v preučevanje rastlinskih izvlečkov ali prahov, prido- bljenih iz različnih rastlinskih organov. Pri preučevanju delovanja rastlinskih izvlečkov in rastlinskih prahov se raziskovalci osredotočajo na ugo- tavljanje različnih načinov delovanja rastlinske vrste na tega pomembnega škodljivca. Przybylski (2002) ugotav- lja repelentno delovanje navadnega vratiča (Tanacetum vulgare L.) na vse razvojne stadije koloradskega hrošča. Navadni vratič so uporabili kot prašivo in v obliki izvlečkov. Da zmleti plodovi čilija niso učinkovit insekti- cid za zatiranje koloradskega hrošča, dokazujejo Mircea in sod. (2015). Med potencialnimi rastlinskimi izvlečki, ki bi lahko zavirali razvoj ličink in odraslih osebkov kolo- radskega hrošča Scott in sod. (2003) navajajo izvlečke iz rastlinskih vrst iz družine Piperaceae. Rastlinski izvlečki vrst Angelica archangelica L., Grindelia camporum Greene, Inula auriculata Boiss. & Balansa kažejo zelo ve- liko sposobnost zaviranja hranjenja ličink koloradskega hrošča (Pavela, 2010). Podobno izpostavijo tudi Alkanin sod. (2015), ki navajajo, da izvlečki navadnega hmelja za- virajo hranjenje ličink koloradskega hrošča. Bohinc in sod. (2020) so preučevali uporabo pra- hov iz listov sedmih različnih vrst invazivnih rastlin kot sredstva za zatiranje riževega žužka (Sitophilus oryzae) na uskladiščnem žitu. Ugotovili so, da nobeden izmed uporabljenih prahov ni imel zadovoljivega učinka na iz- branega škodljivca. Za nas zanimivejšo rastlinsko vrsto, veliki pajesen (Ailanthus altissima Mill.), ki je med drugim tudi in- vazivna na območju Slovenije, lahko preberemo, da nudi določeno insekticidno delovanje proti različnim vrstam skladiščnih škodljivcev (Sitophilus oryzae, Oryzaephilus surinamensis (L., 1758) idr.). Lu in Wu (2010) sta testirala kontaktno in fumigantno delovanje ekstrakta priprav- ljenega iz lubja velikega pajesena. V študiji zaključita, da ekstrakt deluje zatiralno tako v kontaktni obliki na- nosa kot tudi v obliki fumiganta. S tem, da je umrljivost žužkov pri kontaktni aplikaciji manjša in potrebuje več časa (72 ur za 70 % smrtnost) kot v obliki fumiganta, ki deluje bolje in hitreje (24 ur za 80 % smrtnost). 3.5 KREMEN Kremen je trd, kristalinični mineral, sestavljen iz si- licijevega dioksida. Gre za drugi najpogostejši mineral, ki ga najdemo v zemeljski skorji. Za namene varstva rast- lin ga uvrščamo med inertne prahove, ki niso toksični za sesalce. Pozitivna lastnost uporabe kremena je ta, da je lahko dostopen in ne bi predstavljal velikega stroška za končnega uporabnika (Rojht in sod., 2010). Kljub številnim raziskavam glede uporabe prahov iz različnih mineralov in posledično kremena kot insek- ticida, njihov način delovanja ni popolnoma ugotovljen. Predlagane so bile različne teorije, ki so bile na splošno naklonjene domnevi ‚desikacije‘ (izsušitve), ki pred- videva, da prah deluje s spodbujanjem izgube vode pri žuželkah (Alexander in sod., 1944a). Ugotovili so tudi, da prašiva s tršo mineralno sestavo ni mogoče zdrobiti na zelo majhne delce, posledično ti ne vplivajo na respi- ratorne poti žuželk in delujejo predvsem fizično ob stiku (Alexander in sod., 1944a). Dodali bi lahko tudi, da je učinkovitost močno odvisna od relativne zračne vlage v okolju, v katerem se žuželke nahajajo (Alexander in sod., 1944b). 3.5.1 Zgled uporabe kremena Raziskav o uporabi kremena proti koloradskemu hrošču nismo zasledili. Vendar smo ob brskanju po li- Acta agriculturae Slovenica, 119/1 – 2023 7 Inertni prahovi: alternativni pristop v varstvu rastlin pred koloradskim hroščem (Leptinotarsa decemlineata ...) teraturi ugotovili, da je bila uporaba inertnih prahov ter posledično tudi kremena razširjena že v starem Egiptu, ko so z mešanjem kremenovega peska in žita poskušali omejiti pojavnost različnih skladiščnih škodljivcev (Ale- xander in sod., 1944b). Danes se v državah v razvoju poslužujejo podobnih praks, vendar so te vseeno bolj iz- popolnjene. Zamisel o uporabi kremena kot insekticida je torej več kot živa. Rojht in sod. (2010) so preučevali insekticidno učin- kovitost 5 različnih tipov kremenovega peska, pridobl- jenega na različnih lokacijah po Sloveniji. Vzorci so se razlikovali tudi po sestavi in obdobju izvora. Delež SiO2 je bil v vseh vzorcih nad 90 % (od 91,52 % do 99,24%). Za namene raziskave so omenjene vzorce kremenovega peska zmešali z žitom in jim dodali odrasle osebke riže- vega žužka. Insekticidno delovanje so preučevali po 7, 14 in 21 dneh pri 4 različnih temperaturah (20, 25, 30 in 35 °C) in dveh različnih vrednostih relativne zračne vlage (55 in 75 %). Ugotovljeno je bilo, da so uporabljeni vzorci imeli le rahel insekticidni učinek na odrasle osebke riže- vega žužka in niso primerni za širšo uporabo za zatiran- je skladiščnih škodljivcev, kot je na primer rižev žužek. Razlog slabe učinkovitosti, kljub veliki vsebnosti SiO2, je lahko tudi v tem, da so kremenovi delci precej veliki in jih je težje zdrobiti ali ‚zmleti‘ na manjši/finejši prah, ki bi najverjetneje bolje učinkoval pri zatiranju škodljivih žuželk (Alexander in sod., 1944c). 4 RAZPRAVA Zatiranje koloradskega hrošča je od samega začetka temeljilo na intenzivni rabi insekticidov, kar je posledič- no vodilo v razvoj odpornosti proti določenim aktivnim snovem. Danes, ko je razpoložljivih insekticidov vse manj, zlasti v EU, moramo razmišljati o novih možnostih in rešitvah, ki bi bile tudi potencialno učinkovite in manj škodljive za okolje in ljudi (Balaško in sod., 2020). V članku smo našteli, kategorizirali in izpostavili ši- rok nabor različnih vrst inertnih prahov, ki se uporablja- jo predvsem za zatiranje skladiščnih škodljivcev (Golob, 1997; Eroglu in sod., 2017; Bohinc in sod., 2020ab, itd.). Omenjena prašiva bi lahko bila potencialno učinkovita tudi proti koloradskemu hrošču (Boiteu in sod., 2012). Ideje o uporabi inertnih prahov kot sredstev za zatiranje najrazličnejših škodljivcev so imeli že stari Egipčani. Gre za alternativno metodo, ki bi lahko pripomogla k učin- kovitejšemu integriranemu varstvu rastlin, ki temelji na celostnemu zatiranju škodljivih organizmov. Za uspešno implementacijo v praksi je ključnega pomena učinko- vitost uporabljene metode. Inertne prahove ločimo po skupinah (prahovi s kremenom, brez kremena, naravni SiO2, itd.). Za učinkovito insekticidno delovanje inertnih prahov so ključnega pomena velikost delcev, oblika del- cev, uniformnost delcev, relativna zračna vlaga, tempera- tura ter ostale pomembnejše spremenljivke, ki vplivajo na delovanje prahov. Inertni prahovi na žuželko delujejo tako, da jo izsušijo (pepel, zeolit, ipd.) ali pa jo mehansko poškodujejo (diatomejska zemlja, kremen, ipd.), kar po- sledično pomeni postopno izgubo vode pri škodljivemu organizmu. Nekatera sredstva delujejo tudi na dihalne poti (Alexander in sod., 1944a). Uporaba inertnih pra- hov na prostem predstavlja uporabnikov večji izziv, saj morajo upoštevati še ostale okoljske dejavnike, ki nega- tivno vplivajo na nanesena sredstva (izpiranje, odnašan- je, ipd.). Zato bo potrebno še veliko dela in poskusov, da bodo uporabniki inertne prahove učinkoviteje nanašali na rastline in da bodo ti učinkovito delovali na ciljne or- ganizme. Uporaba inertnih prahov ima po našem mnen- ju precejšen potencial na področju nekemičnega zatiranja škodljivih organizmov. Skupaj z ostalimi metodami IVR bi lahko pripomogla k bolj zdravemu ekosistemu z večjo biotsko raznovrstnostjo in manjšim številom škodljivcev. 5 ZAKLJUČKI Tudi sto let po vnosu v Evropo je koloradski hrošč najpomembnejši škodljivec krompirja na Stari celini. Z oženjem nabora sintetičnih FFS in pojavom odpornos- ti škodljivca na številne sintetične insekticide se nabor učinkovitih sredstev, ki bi tega škodljivca učinkovito zatrli, naglo zmanjšuje. Inertni prahovi predstavljajo eno izmed alternativ, ki bi lahko bila ob sočasni uporabi drugih metod IVR potencialno učinkovita tudi pri upo- rabi proti koloradskemu hrošču na krompirju. Glede na rezultate dosedanjih raziskav bi lahko bil eden od učin- kovitejših inertnih prahov za zatiranje tega pomembne- ga škodljivca lesni pepel, ki spada med najstarejše znane insekticidne snovi. Za optimizacijo uporabe lesnega pe- pela ali drugih vrst inertnih prahov in njihovo čim večjo učinkovitost v naravnih razmerah pa bodo potrebe še nadaljnje raziskave. 6 ZAHVALA Prispevek je nastal v okviru aplikativnega projekta L4-3178 Razvoj in optimizacija nekemičnih načinov zatiranja rastlinskih škodljivcev z namenom njihove implementacije v sisteme trajnostnega kmetijstva, ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in preh- rano RS (MKGP). Acta agriculturae Slovenica, 119/1 – 20238 L. BATISTIČ et al. 7 LITERATURA Alexander, P., Kitchener, J. A., Briscoe, H. V. A. (1944a). In- ert dust insecticides: Part I. Mechanism of action. An- nals of Applied Biology, 31(2), 143-149. https://doi. org/10.1111/j.1744-7348.1944.tb06225.x Alexander, P., Kitchener, J. A., Briscoe, H. V. A. (1944b). In- ert dust insecticides: Part II. The nature of effective dusts. Annals of Applied Biology, 31(2), 150-156. https://doi. org/10.1111/j.1744-7348.1944.tb06226.x Alexander, P., Kitchener, J. A., Briscoe, H. V. A. (1944c). In- ert dust insecticides: Part III. The effect of dusts on stored products pests other than Calandra granaria. Annals of Applied Biology, 31(2), 156-159. https://doi. org/10.1111/j.1744-7348.1944.tb06227.x Alkan, M., Gőkce, A., Kara, K. (2015). Antifeedant activity and growth inhibition effects of some plant extracts against larvae of Colorado potato beetle [Leptinotarsa decemline- ata Say (Col:Chrysomelidae)] under laboratory conditions. Turkish Journal of Entomology, 39(4), 345-353. https://doi. org/10.16970/ted.35600 Balaško, M. K., Mikac, K. M., Bažok, R., Lemic, D. (2020). Modern Techniques in Colorado Potato Beetle (Leptinotar- sa decemlineata Say) Control and Resistance Management: History Review and Future Perspectives. Insects, 11(9), 581. https://doi.org/10.3390/insects11090581 Banks, J., Fields, P. (1995). Physical methods for insect control in stored grain ecosystems. Stored-Grain Ecosystems, 11, 353-407. Becker, K. (2007). Organic Control of Colorado Potato Beetles in Potato Production. Community assistantship program Re- port 117, Minneapolis: Univeristy of Minnesota, Center for Urban and Regional Affairs (CURA): 9 str. Bohinc, T., Horvat, A., Andrić, G., Pražić Golić, M., Kljajič, P., Trdan, S. (2018). Comparison of three different wood ashes and diatomaceous earth in controlling the maize weevil under laboratory conditions. Journal of Stored Products Research, 79, 1-8. https://doi.org/10.1016/j.jspr.2018.06.007 Bohinc, T., Horvat, A., Andrić, G., Pražić Golić, M., Kljajič, P., Trdan, S. (2020a). Natural versus synthetic zeolites for con- trolling the maize weevil (Sitophilus zeamais) - like Messi versus Ronaldo?. Journal of Stored Products Research, 88, 1-9. https://doi.org/10.1016/j.jspr.2020.101639 Bohinc, T., Horvat, A., Ocvirk, M., Košir, I. J., Rutnik, K., Trdan, S. (2020b). The First Evidence of the Insecticidal Potential of Plant Powders from Invasive Alien Plants against Rice Weevil under Laboratory Conditions. Applied Science, 10(21), 7828. https://doi.org/10.3390/app10217828 Boiteau, G., Singh, R. P., McCarthy, P. C., MacKinley, P. D. (2012). Wood Ash Potential for Colorado Potato Beetle Control. American Journal of Potato Research, 89, 129-135. https://doi.org/10.1007/s12230-012-9234-7 CABI. (2022). Centre for Agriculture and Bioscience Inter- national. Retrieved from https://www.cabi.org/isc/data- sheet/30380 Crossley, M.S., Cohen, Z., Pelissie, B., Rondon, S.I., Alyokhin, A., Chen, Y.H., Hawthorne, D.J., Schoville, S.D. (2022). Eco- logical and evolutionary factors mitigating Colorado potato beetle adaptation to insecticides. V: Insect Pests of Potato (second edition). Alyokhin, A., Rondon, S.I., Gao, Y.(ur.). Academic Press, p.463-479. https://doi.org/10.1016/B978- 0-12-821237-0.00023-8 Demissie, G., Tefera, T., Tadesse, A. (2008). Efficacy of Silicosec, filter cake and wood ash against the maize weevil, Sitophilus zeamais Motschulsky (Coleoptera: Curculionidae) on three maize genotypes. Journal of Stored Products Research, 44, 227-231. https://doi.org/10.1016/j.jspr.2008.01.001 Eroglu, N., Emekci, M., Athanassiou, C. G., (2017). Applica- tions of natural zeolites on agriculture and food produ- ction. Journal of the Science of Food and Agriculture, 97, 3487-3499. https://doi.org/10.1002/jsfa.8312 FITO-INFO. (2022). Slovenski informacijski sistem za varstvo rastlin. Ljubljana.. Retrived from http://www.fito-info.si/ Gökçe, A., Whalon, M.E., Çam, H.I.T., Yanar, Y., Demirta¸s, I.I.M., G˝oren, N. (2007). Contact and residual toxicities of 30 plant extracts to Colorado potato beetle larvae. Archives of Phytopathology and Plant Protection, 40, 441-450. https:// doi.org/10.1080/03235400600628013 Göldel, B., Lemic, D., Bažok R. (2020). Alternatives to Synthetic Insecticides in the Control of the Colorado Potato Beetle (Leptinotarsa decemlineata Say) and Their Environmental Benefits. Agriculture, 10(12), 611. https://doi.org/10.3390/ agriculture10120611 Golob, P., Webley, D. J. (1980). The use of plants and minerals as traditional protectants of stored products. Report of the Tropical Products Institute, 138(6), 32str. Golob, P. (1997). Current status and future perspectives for inert dusts for control of stored product insects. Journal of Stored Products Research, 33(1), 69-79. https://doi.org/10.1016/ S0022-474X(96)00031-8 Haryadi, Y., Syarief, R., Hubeis, M., Herawati, I. (1994). Effect of zeolite on the development of Sitophilus zeamais Mot- sch, in Stored Products Protection. Proceedings of the Sixth InternationalWorking Conference on Stored-Product Protec- tion, 17–23 April 1994, Canberra, Australia, CAB Interna- tional, Wallingford, str. 633–634. Isman, M. B. (2017). Bridging the gap: Moving botanical in- secticides from the laboratory to the farm. Industrial Crops and Products, 110, 10-14. https://doi.org/10.1016/j.ind- crop.2017.07.012 Kljajić, P., Andrić, G., Adamović, M., Bodroza-Solarov, M., Marković, M., Perić, I. (2010). Laboratory assessment of insecticidal effectiveness of natural zeolite and diatomace- ous earth formulations against three stored-product beetle pests. Jourbal of Stored Products Research, 46, 1-6. https:// doi.org/10.1016/j.jspr.2009.07.001 Korunic, Z. (1998). Review diatomaceous earths, a group of natural insecticides. Journal of Stored Products Re- search, 34(2/3), 87-97. https://doi.org/10.1016/S0022- 474X(97)00039-8 Liu, N., Li, Y., Zhang, R. (2012). Invasion of Colorado potato beetle, Leptinotarsa decemlineata, in China: Dispersal, oc- currence, and economic impact. Entomologia Experimenta- lis et Applicata, 143, 207-217. Lu, J., Wu, S. (2010). Bioactivity of essential oil from Ailanthus altissima bark against 4 major stored-grain insects. African Journal of Microbiology Research, 4(3), 154-157. https://doi. org/10.1111/j.1570-7458.2012.01259.x Acta agriculturae Slovenica, 119/1 – 2023 9 Inertni prahovi: alternativni pristop v varstvu rastlin pred koloradskim hroščem (Leptinotarsa decemlineata ...) Luckmann W.H., Metcalf, R.L. (1994). The Pest Management Concept. Introduction to Insect Pest Management, 1st ed.,- New York, NY: Wiley. Jean, W.G., Nchiwan, N.E., Dieudonné, N., Christoper, S., Adler, C. (2015). Efficacy of diatomaceous earth and wood ash fort he control of Sitophilus zeamais in stored maize. Journal of Entomology and Zoology Studies, 3(5), 390-397. Maceljski, M., Korunić, Z. (1971). Trials of inert dusts in wa- ter suspension for controlling stored-product pests. Zaščita Bilja (English translation), 22, 377-387. Maceljski, M., Korunić, Z. (1972). Contribution to the knowled- ge of the mechanism of action of inert dusts on insects. Zaščita Bilja (English translation), 23, 49-64. Mircea, C.N., Chivereanu, R., Croitonu, S., Mirica, S., Istrate, R., Rosca, I. (2015). Laboratory researches on unconven- tional methods for control of Colorado potato beetle (Lep- tinotarsa decemlineata L.). Scientific Papers-Series A, Agro- nomy. 58, 250-253. Pavela, R. (2010). Antifeedant activity of plant extracts on Lep- tinotarsa decemlineata Say. And Spodoptera litloralis Bois. Larvae. Industrial Crops and Products. 32(3), 213-219. htt- ps://doi.org/10.1016/j.indcrop.2010.04.010 Rojht, H., Horvat, A., Trdan, S. (2010). Local Slovenian quartz sands have low insecticidal activity against rice weevil (Sito- philus oryzae [L.], Coleoptera, Curculionidae) adults. Jour- nal of Food, Agriculture & Environment, 8(3&4), 500-505. Rojht, H., Horvat, A., Trdan, S. (2012). Značilnosti diatomejske zemlje kot naravnega insekticida za zatiranje skladiščnih škodljivcev. Acta agriculturae Slovenica, 99(1), 99-105. Sablon, L., Dickens, J. C., Haubruge, E., Verheggen, F. J. (2013). Chemical ecology of the Colorado potato beetle, Leptino- tarsa decemlineata (Say) (Coleoptera: Chrysomelidae), and potential for alternative control methods. Insects, 4, 31-54. https://doi.org/10.3390/insects4010031 Scott, I.M., Jensen, H., Scott, J.G., Isman, M.B., Arnason, J.T., Philogene, B.J.R. (2003). Botanical insecticides for control- ling agricultural pests: piperamides and the Colorado pota- to beetle Leptinotarsa decemlineata Say (Coleoptera: Chry- somelidae). Archives of Insect Biochemistry and Physiology. 54(4), 212-225. https://doi.org/10.1002/arch.10118 Stanković, S., Kostić, M., Kostić, I., Krnjajić, S. (2020). Practi- cal Approaches to Pest Control: The Use of Natural Com- pounds. Pests, Weeds and Diseases in Agricultural Crop and Animal Husbandry Production, London, LDN: IntechOpen. https://doi.org/10.5772/intechopen.91792 Subramanyam, B., Roseli, R. (2000). Inert Dusts. In: Subrama- nyam, B., Hagstrum, D.W. (eds) Alternatives to Pesticides in Stored-Product IPM (pp. 321-381). Boston, MA: Springer. https://doi.org/10.1007/978-1-4615-4353-4_12 European Commission (2022). Sustainable Use of Pesticides. 2022. Retrieved from: https://ec.europa.eu/food/plant/pes- ticides/sustainable_use_pesticides_en Wijesinha-Bettoni, R., Mouillé, B. (2019). The contribution of potatoes to global food security, nutrition and healthy diets. American Journal of Potato Researc, 96, 139–149. https:// doi.org/10.1007/s12230-018-09697-1 Wood ash. (2022). The New Zealand Digital Library. Retrieved from http://www.nzdl.org/cgi-bin/library