II. letnik.
V Ljubljani, dne 15. marca l£20.
Štev. S in 6
1 UGOStOVANSKI
BRTN
GLASILO .JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE« V LJUBLJANI
List izhaja dvakrat na mesec, in sicer 1. in 15. vsakega meseca, ter stane za celo leto
20 K, za pol leta 10 K, posamezna številka j pisi se ne vračajo, — Uredništvo in uprav* velja 1 K. — Inserati po dogovoru. — Roko- j ništvo: Ljubljana, Sodna ttlic* 6L If.
Obrtnikil Vaše glasilo je »Jugoslovanski 1 Obrtnik«! Širite naš Ust med svojimi tovariši in prijatelji! Pridobivajte mu novih naročnikov! Naj ne bo slovenskega obrtnika, somišljenika V. L. S., ki bi ne bil naročen na svoje stanovsko glasilo!
Obrtna politika pri nas.
Malo več kakor leto dni jc, kar smo se osamosvojili ter se odtrgali od nam nikdar naklonjene avstrijske vlade. V tem kratkem času imamo v Belgradu že tretjo vlado, pri nas v Sloveniji pa že celo četrto. Ali se je kaj napravilo v tem času za obrtni in malotrgovsk,i stan? Lahko rečemo, da prav malo. Od prvih vlad res nismo mogli bogsigavedi kaj pričakovati. Saj ni bilo za to časa, ker je bilo treba reševati važne dnevne zadeve, ki so se vedno kazale v novi obliki in katere so zadevale vse sloje prebivalstva. A prišel je prehodni čas, ko bi se lahko kaj storilo, pa se tudi ni skoro nič. Kar pa je naša zadnja demokratska deželna vlada storila za prospeh obrtništva in malega trgovca, pa smemo z gotovostjo trditi, da je bilo našim zahtevam in napredku naravnost v kvar in tako ni moglo naprej, zato je morala dr. Žerjavova vlada pasti. In gotovo ne v našo žalost ali kvar, Vlada je šla naši industriji in obrti tako malo na roko, da jo je skoro popolnoma upropa-stila. Najbolj primitivnih industrijskih izdelkov domačega izvora ni bilo mogoče dobiti, pa se ni tudi čisto nič skrbe-
lo,	da jih bode vsaj v bližnji bodočnosti mogoče nuditi.	S
Pa kaj to, za to ni bilo časa, pa tudi **e prave volje!
Da bi se nujno potrebni polizdelki Uvažali, in sicer na način, da bi prišli v roke upravičencem, zato gospodje v prejšnji vladi niso imeli ne smisla ne volje. Če se je kaj uvozilo, se je to določilo pri
sklepanjih raznih kompenzacijskih pogodb. Uvoženi predmeti pa niso prišli v< roke opravičencem, ampak se je izčrpal kontingent, preden smo mi zvedeli zanj. Zato so se. neverjetno razpasle razne uvozne in izvozne družbe, ki so bogatele na naš račun, kakor tudi na račun sploš-nosli. Zato so kar rasle razne take družbe, katerih vseh pa je bil cilj izmozgavati poloiaj, ali kakor so se te izražale, doseči ugodno konjunkturo. Kakšne težkoče ir. zapreke je imel vsak posamezen naš človek pri še tako primitivnih potrebščinah od strani carinske oblasti ali od drugih faktorjev, katerih dolžnost je bila, da se gre tein le na roke — o tem pisati, je odveč. Da so tudi veliki importerji in eksporterji imeli sitnost, radi verujemo, a to ni nikaka primera, ker oni so delali pri uvozu in izvozu ogromne dobičke. Tudi za tuzemske materijalije nam vlada ni bila naklonjena. Med drugim naj navedem samo eno epizodo:	Naša	vlada	ozi-
roma njen tedanji predsednik ali poverjenik za prehodno gospodarstvo je oddal ogromne množine surovega lesa iz erarič-nih gozdov svojima ljubljenkama, družbama »Sava« in »Panonija«. Da sta te družbi delali ogromne dobičke, je jasno, saj snujeta še danes banko s sto milijoni osnovnega kapitala. Prosila pa je Zveza stavbnih obrtnikov, da bi se jim nakazala le kaka drobtinica, ki bi prišla v dobro vsem, saj bi se ta les uporabljal doma, toda ta, prošnja je našla pri dr. Žerjavu gluha ušesa. Nasprotno! Eden od gori navedenih družabnikov je ponudil Zvezi stavbnih obrtnikov les, toda 'po eno tretjino višjih cenah, kot so bile dnevne tržne cene. Torej na gospodarskem polju se ni za nas prav nič napravilo. Upamo, da se bo nova vlada z vso potrebno energijo zavzela za napredek in prospeh našega obrtništva, saj je sestavljena iz mož VLS,
kateri zaupamo in o kateri smo prepru čani, da bo napravila v deželi red ia dovoljila tudi obrtni stan.
Nekaj o čekovnem prosetu.
V	decemberski številki smo priobčili nekaj podatkov o po&tnib hranilnicah. Dunajska poštna hranilnica, je bila meti ljudstvom najbolj znana po svojeift čekovnem prometu. Res, da je bila znan# tudi kot hranilnica, saj so posebno šolski otroci nosili vanjo svoje prihranke, posebno na učiteljevo priporočilo. Pripravna j* bila poštna hranilnica^ ker se je lahko vložil denar v to hranilnico pri vsakem pošt-m m uradu in dvignil ravnotako. Le zneske nad 40 K je bilo treba poprej odpovedati. Večje vsote se navadno niso vlagale v poštno hranilnico, ker je bilo obrestovani« pri njej nižje ko drugje. Druge hranilnice so obrestovale hranilne vlog« pn 4 '/c, po 41/i>, pa tudi več; dunajski postna hranilnica jih je obrestovala le pc 3 %.
A najbolj znana je bila poštna hranil nica po svojem čekovnem prometu. Kd<-ga ni poznal, kdo se ni posluževal pošt-nih položnic že pred vojsko? Ako si ho tel plačati časopis, si vedno poiskal poštno položnico in z njo plačal na bližnji pošti naročnino za časopis. Ako je davkarija terjala od tebe davke, bodisi zemljiški, hišni ali pa obrtni in dohodninski, ti je nakratko poslala že izpolnjena poštno položnico in ti si takoj vedel, kaj žel davkarija od tebe. Ravno ista je bila s različnimi računi! Knjigami si bil dolž&' račun za knjige: poslala ti je račun, zra vtn pa položnico. Krovač je imel terja"!, od tebe delo za obleko; poslal ti je zopu položnico in s to si plačal na pošti sve j dolg krojaču.
Dunajska poštna hranilnica je ime),;
m
Štev, 4 ifl ^
že zelo razvit čekovni promet. Seveda uporaba, čekov še daleko ni bila tako razvita kot drugje, n. pr. na Angleškem. Na Angleškem so kupčije v gotovini'red ka stvar. Vsak, kdor kaj plača, plača s čekom; tudi trgovina je tam zelo razvita. Angleških bank se je posluževal ves svet, Dasi so bili Nemci pred vojsko sovražn Angležem, vendar so se posluževali njihovih bank. Res, da so bile banke v Nemčiji zelo razvite, vendar angleških ni mogle doseči. Ravnotako so se morali tudi avstrijski trgovci predi vojno poslu ževati angleških bank.
Po vojski se je razsula vsa Avstrija. Odcepile so se jugoslovanske dežele, ravnotako poljske in češke; južno Tirolsko je zasedel Lah. Vsled tega je bilo tudi delovanje dunajske poštne hranilnic^ za te dele bivše monarhije ukinjeno. Dunajska poštna hranilnica je mogla poslovati odslej le za dežele, ki so ostale Nemški Av-. striji,	j
Dežele, ki so se odtrgale od bivše Avstrije, so pa kmalu začutile, da jim manjka poštna hranilnica. Kolikor bolj je bila v kaki deželi razvita industrija in obrt, toliko prej ^e je občutila ta pomanjkljivost. Posebno na Češkem so se takoj oglasile zahteve po lastni poštni hranilnici. Kako bi se ne, saj je ravno na Češkem, posebno v njenem severnem delu, obrt in industrija tako zelo razbita! Isto je bilo z jugoslovanskimi in poljskimi pokrajinami! Pri nas so posebno čutili državni uradi, da nam manjka poštna hranilnica. Davki so se plačevali, kakor že zgoraj povedano, skoro izključno le s poštnimi položnicami,, uradi so plačevali svoje uradnike ravnotako le potom poštne hranilnice. Ko pa so morali pričeti davkoplačevalci plačevati davke v gotovini v davkarijah, se je takoj izkazalo, da je za to, v davkarijah premalo uradnikov. Poleg tega so morale davkarije prevzeti tudi izplačevanje plač uradnikom ter izplačevanje pokojnin upokojencem. Naročnino so pričeli pošiljati naročniki upravništvom raznih listčv po poštnih nakaznicah. To je zopet povzročalpj ljudem več stroškov, po<štni upravi na drugi strani pa ve$ dela.	''
Zato je narodna vlada v Ljubljani že takoj drugi mesec po prevratu sklenila, da ustanovi v Ljubljani svojo lastno poštno hranilnico. Ker se je najbolj pogrešal če kovni promet, je sklenila, da takoj ustanovi urad, ki bo oskrboval čekovni promet Tako se je otvoril sredi februarja 1919 v Ljubljani čekovni urad1, ki je začel poslovati s 1. marcem, Bavi se, kakor že ime pove, samo s čekovnim prometom, Hra-
nilnični promet še ni vpeljan. Ko se pa razmere vsestransko uredč, se bo začel baviti tudi s hranilničnim poslovanjem ter s kupčijo z državnimi papirji, tako, kot je pred vojsko in med vojsko poslovala dunajska poštna hranilnica.
Kakega pomena je čekovni promet za naše obrtnike, je še vse premalo znano. Poznajo ga le v toliko, da plačujejo davke, naročnino za časopise itd, s položnicami. Da bi bil pa posamezni obrtnik sam član čekovnega prometa, to se pa že bolj redečo dogodi. In Vendar so ugodnosti, ki jih nudi čekovni promet obrtniku, takoj jasne. Opozarjamo samo na to, koliko pozornosti so morali obrtniki zadnje čase obračati na denar. Pregledati 50 morali vsak bankovec, če je pravilno žigosan in pravilno kolkovan. Kakor danes vidimo, imamo samo pri tisočakih dvanajst vrst ponarejenih kolkov. Pa tudi pri kolkih na stokronskih in petdesetkron-' skih bankovcih so baje v več slučajih. Ugotovili, da so kolki ponarejeni. Kakšne sitnosti ima danes obrtnik 11. pr. s tisočaki! Nihče jih noče sprejeti, niti poštni in drugi državni uradi. Naravno je, da se jih vsakdo brani. Vsak se boji škode in sitnosti, če prejme nepravilno kolkovane bankovce.
Vsemu temu se izogne obrtnik, če je deležnik čekovnega prometa. Ako želi prejeti od svojih dolžnikov denar, jim kratkomalo izroči poštno položnico in na to položnico lahko plača stranka pri kateremkoli poštnem uradu. Zato mora poštni urad skrbeti, ali so bankovci pravilni ali ne. Tudi mora poštni urad paziti na to, da se pri plačevanju ne ušteje. Kdor nima vedno opraviti s preštevanjem denarja, se kaj lahko pri preštevanju ušteje. Kolikokrat morajo blagajniki pri raznih društvih, f ki imajo vendar večkrat opraviti z denarjem, plačati primanjkljaj iz svojega!
Tudi temu se izogne obrtnik, če se udeležuje čekovnega prometa. Kdor hoče plačati obrtniku, plača s položnico pri poštnem uradu. Ako pa želi plačati obrtnik komu drugemu, izpolni ček, vse drugo pa opravi čekovni urad sam. Kaj pa, če pošlje kdo obrtniku denar po pošti in sicer s poštno nakaznico in ne s poštno položnico, in mu prinese pismonoša denar na dom? Tudi temu se da izogniti. Piše se poštnemu uradu, naj pismonoše denarja ne nosijo na dom, temveč ta denar naj se kar pripiše čekovnemu računu.
V	ta namen izroči tudi poštnemu uradu nekaj položnic. Kadar pride za obrthika po poštni nakaznici kak .znesek, poštni urad sam napiše položnico, ki jo ‘je dobil od obrtnika, in dotični znesek nakratko
pripiše čekovni urad v Ljubljani čekoV- iz nemu računu obrtnika. Obrtnikom v Lju^rta Ijani niti ni treba izročiti poštnemu uf*1 du v Ljubljani položnic. Za te zadostuj* o-če pismeno obvestijo poštni urad v Ljtik ^ ljani 1, da naj vse zneske, ki bodo pr$m po poštni nakaznici na njihov naslov, >*' roče čekovnemu uradu v Ljubljani, ki i^!e te zneske pripiše njihovemu čekovnei"^ računu.	<	f	ti
Obrtnik, ki ž,e ima svoj čekovni rf čun pri čekovnem uradu v Ljubljani, ^ kako udobno je potem denarno poslov* n nje. Zato hočemo tudi drugim obrtnik^ jr nakratko pojasniti, kako se pristopi k $ „ kovnemu prometu.
To je zelo enostavno! Kdor je v Ljitf „ ljani, napravi najbolje, da stopi sam ! n čekovni urad, in tam opravi vse skupaj j par minutah. Kdor pa biva izven Lj^ 0 Ijane, naj stopi na poštni urad in tam pl ^ ve, da bi rad pristopil k čekovnemu p** ^ metu. Poštni urad mu bo dal tiskovin' ^ To naj izpolni in vrne poštnemu uradu, J ^ s tem je pristop k čekovnemu promd gotov.	'	j	n
Kako pa se izpolni ta pristopna 1 java? V prvi prazni prostor naj se nap1, n /celo ime obrtnikovo, n. p. Brvar JaO* . mizar v Kamniku št. 75. Okrajšati ime ^ dovoljeno, n. pr. Brvar J., ali Brvar J* Napisano mora biti celo krstno ime: '8 var Janez,	,
Nadalje naj se na isti tiskovini t^ j_ naroče položnice in čeki. Vsak obrti1
b6 naročil en čekovni zvezek, ki ima čekov in stane 6 K. S temi čeki bo dvil . denar, ki ga ima pri čekovnem urS*
Razen čekov naj naroči tudi položiU*! Koliko naj jih naroči, o tem naj odlož1] sam. Če jih več rabi, naj jih tudi več roči. Dobro pa je, da si jih naroči več paj, da mu jih ne bo treba prehitro vič naročiti. Vsaj za kake tri, štiri mes|j naj jih naroči. Morebiti bo to kakih 400 ’ali tudi več položnic. Sto polo# stane 6 K, torej vsaka 6 vin.
Dobro je tudi, če naroči nekaj z#V kov (kuvert) za čeke. Ko ček izpolnit mora oddati ček. uradu. Zato naj na*1 ^ zavitke, na katerih je naslov čekovn^j urada že natisnjen. Sto zavitkov st* „
6 K. Na pisma, ki se pišejo čekovn
M
uradu, ni treba dati nikdar kolka, ke* ^ vse dopisovanje s Čekovnim uradom V nine prosto.	n
Imenik lastnikov čekovnih račU*1 pri ček. uradu v Ljubljani stane 3:5^1 ^
V	njem stoje imena in aslovi vseh, ki1 g jo pri ček. uradu svoj čekovni račun- \
Na svojem ček. računu mora 11
vsak vedno najmanj IDO K imovine«
h
r
(štev. 4 in 5
 ------------------------------------------------
*00 K imovina ne sme pasti. Samo ako 1^'zstopi iz čekovnega prometa, se mu vrne osnovna vloga 100 K.
Znesek, kolikor stanejo tiskovine in p osnovni vlog 100 K/naj se plača s poštno .Položnico, ki se tudi dobi na poštnem ^radu.
; Na pristopno izjavo naj se spodaj v ,,'vem kotu navede tudi natančen naslov.
\r
I'a ta naslov mu bo čekovni urad pošiljal ^ ^kovine, kakor tudi vsa druga pisma. v,j S tem je pristop k čekovnemu pro-rt rr‘c^1 gotov. Čekovni urad vzame pristop ^ -j1* znani*, otvori račun, obvesti obrtnika jj1,1 m« obenem tudi pove številko čekov-pCtfa računa.
jj Vpndar s tem še ni vse urteieno. Čekovni j llrad mora natančno vedeti, kdo bo podpisoval čeke in kako se ta »odpisuje.
^ato pošlie obenem z obvestilom, da je pj °tvoril čekovni račun, tudi tiskovino, na jj kateri naj se naznaniio podpisi čekovne-jj( mu uradu. Navadno bo obrtnik sam ^od-| oisoval čeke, Če pq želi, da bi imela to J Pravico v slučaiu, da njega ni doma, tudi I Negova žena ali njegov uslužbenec, no-j r* dati v podrois to tiskovino tudi ženi. ()i Oziroma uslužbencem. Na vsak način mora J °a sam podpisati tiskovino, in sicer v tre*«
, Svodih, kakor mu jih je poslal čekovni (, '•rad.
Jj Če je tudi te tiskovine pravilno izpolnil jn iih poslal čekovnemu ura-Jl ?V je deležnik čekovnega prometa. Če-lj kovrjt urad mu v nar dneh rcošlie naročene Položnice in čeke in obrtnik lahko začne 1^1 rftzpolatfati z denarjem, ki ga ima na svo-letn računu, icj ' Kakor že povedano, naši obrtniki še ‘w Premalo noznajo čekovni promet in vse « °la?šave in ugodnosti, ki jih jim ta nudi. n^ujno fe potrebno, da se tudi s tem se-« danijo, kajti gotovo je, da bo v par letih <f v*ak obrtnik smatral za svojo dolžnost, )l Pristopiti k čekovnemu prometu. " .
Rabo se nacionalizira naša industrija.
$ <	Pod tem naslovom prinaša » Jugosla-
(i ^enski Lloyd« v 6. številki »Zagrebačkih }r^ovin« z dne 25. januarja t, 1, sledeči čla-,1 nek, ki je zanimiv vsled brezglavosti naših J ^vših ministrov in ki živo osvetljuje poljubno delovanje slovenskega ministra Krišna, kakor tudi »min^tra za vse«, Kra-
„ ^erja:
'	»Danes je tudi lajijtu jasno, da je šla
$ i belgrajska vlada, predvsem: ministrstvo trgovine ^ industrije, popolnoma kriva pota ji ^ Postopanju z industrijskimi podvzetji,
1 pripadajo podanikom neprijateljskih
držav. Tu se gre po veliki večini za največja naša industrijska podvzetja, ki smo jih mogli začetkom lanskega leta lahko dobiti v svoje roke in jim tako osigurati nacionalni karakter, na drugi strani pa bi se bili rešili mnogo milijonov tujih kron. Dr, Veljkovič se je pa med tem uprl vsakemu predlogu, ki je prišel od strani strokovnjakov, in tako smo dobili odločbe St. Germainskega ugovora, in sedaj se iste ugodnosti nudijo i Mažarom. Ko so videli avstrijski in mažarski lastniki tukajšnjih podjetij, da se vlada bratni na vse njihove ponudbe, da odstopijo svoje akcije domačim interesentom, so si ogledali medtem za druge interesente in prav lahko so jih našli ne samo med Francozi in Angleži, ampak tudi med Italijani, ki so se predvsem trudili, da pridejo v posest naših velikih gospodarskih podjetij in naše industrije cementa. Naša vlada'Jim je ta-trud izdatno polajšala, izdavši znano prepoved, da n asi državljani ne smejo kupovati akcij neprijateljskih podvzetij naivno zaupajoč v zaveznike, da se bo tudi nam dovolilo, da izvedemo isto, kar je izvela Francoska in Angleška proti imovmi neprijateljskih državljanov. Tako je. danes splošno znano dejstvo, da se velik del naše industrije nahaja v posesti italijanskih akcijonarjev, cementna naša industrija na bo pravi italijanski monopol. No, in sedaj izgleda, da to vladi še vedno fii zadosti. Minister za šume in rude Ant. Kristan si je stavil v svojo nalogo; da še ono malo tuje industrije, kair je niso pokurili Francozi in Italijani, da v roke avstrijskemu kapitalu, ki se bori z vsemi silami, da si zasigura v Jugoslaviji trden vpliv, Posredovatelj tega avstrijskega kapitala je dr. Josef Kranz, bivši ravnatelj »Wie-ner Depositenbank«, ki je poznan po svoji panama aferi za časa vojske, v katero so bili upleteni tudi avstriiski nadvojvode. Vsled tega je bila ta tožba končno tudi ustavljena. In ravno ta Kranz (Dunajski žid. V Jugoslaviji manjka ravno še tega! Opomba prevajalca.) prihaja sedaj k nam, spremljan po ministru Kristanu, da reši našo industrijo, a da izigra naše banke in naš kaipital. — Ta stvar se mora razbistriti, in dolžnost ministra Kristana in cele vlade je, da; osvetle to tajno zadevo. Čudimo se samo, da naši gospodarski krogi', predvsem bančni in industrijski, na tse to molče, mesto da dvignejo glas proti takim transakcijam po-edinih ministrov, ki ne značijo nič drugega kakor ponovno usužnjenje naše industrije,«
To je pa jamo majhen odlomek o delovanju ministra Kristana iz bivše demo-
kratsko-socijalistične vlade. Z nirim so obračunali že v lastni sitranki dne 9. t. m., ko so ga na svojem shodu pretepli, kar popol-	#
noma odgovarja oliki socijalne demokracije. Mislimo, da je marsikdo izmed slovenskih demokratov tudi zaslužil tak delež, kakoršnega so odmerili komunisti Kristanu, zlasti dr. Žerjava bi bilo primemo spraviti pod ključ radi zlorabe uradne oblasti in teptanja osnovnih državljanskih pravic.
nekaj o knjigovodstvu.
Pri knjižnih terjatvah pa moramo od-računati nekaj odstotkov za eventuelne izgube, dočim dvomljive terjatve polagoma popolnoma odpisujemo kot dubijoze.
Tako si izračunim končno celo aktivno premoženje.
Nato začnem s pasivi.
Pri teh vpišem kot prvo dolg, in sicer vknjiženi dolg z obrestmi do dotičnega dne, kot drugo zastale davke in druge obveze, tretje pa dolgove povrsti s stanjem dotičnega dne na podlagi glavne knjige.
Ako odštejem od aktiv pasiva dobim čisto premoženje.
Ako primerjam čisto premoženje enega leta s čistim premoženjem prehodnega leta, vidim pravo sliko, se je li čisto premoženje zvišalo ali znižalo. Če se čisto premoženje vedno le niža, moram preiskati, kaj je vzrok, ali preveč izdam za gospodarstvo ali zasebno porabo ali prepočasi delam, ter moram gledati, da se la napaka odstrani, kajti čisto premoženje lahko pride do take stopinje, da moramo napovedati konkurz.
Druga važna knjiga je glavna knjiga. Ta knjiga mora biti največja in kplekovana.
V	tej knjigi so vpisane vse tvfdke in . ^posamezniki, s katerimi šeni stalno v trgovskih zvezah. Vsak dolžnik ali upnik naj ima celo stran ali pa tudi četrt strani. Vidno in popolno naj je vpisan njegov celi naslov. Tu vpisujemo povrsti, kar je do-tičnemu v dobro ali v breme, V to knjigo prenašam v gotovem času, mesečno ali kakor je že, , iz drugih knjig, n. pr. iz vhodne ali izhodne knjige ter iz blagajniške knjige. Da ne porabim preveč papirja po nepotrebnem, pišem gotove dolžnike ali upnike, s katerimi imam le malokd^
Obrtniki! Snujte »Obrtne zveze« in zahte-vsjte pravila pri »Jugoslovanski obrtni zvezi« v Ljubljani, Sodna ulica 11, Naše obrtne zveze ne smejo zaostajati za kmetskimi zvezami, zato ustanavljajte povsod, kjer se nahaja več obrtnikov, lastne Obrtne zveze, ki naj bodo središče vaše stanovske politične organizacije!
/
opraviti, skupaj na eno stran pod ime di-verzi ali pa imam za te drugo malo glavno knjigo. Ako hočem komu poslati cel saldo računa, zaključim njegov konto v glavni knjigi, drugače pa to storim ob koncu leta ter jih kot take prenesem na nov račun. Ti podatki mi služijo tudi za napravo inventarja, kakor sem že prej omenil. V vseh knjigah, posebno pa še v glavni knjigi, ne smem nič napak radirati, ampak če že moram kaj korigirati, moram čedno prečrtati, da se prvotni vpis vidi. Tudi izgubi napram javnosti knjiga popolno veljavo, če so listi ptrgani, kar se ne sme v nobenem slučaju zgoditi. Če je list posameznega vpisanca izčrpan, se napravi prenos na novo stran ter se to vpiše.
Blagajniška knjiga. Ta knjiga ima opraviti samo z gotovino v denarju. Knjiga naj je vedno velika. Najpriklad-nejše je, če imamo dve taki knjigi, in sicer eno ročno, ki se v hitrici takoj ob izdatku ali dohodku vsak prejemek ali izdatek v gotovini vpiše, drugo pa, v katero se ob gotovem času, vsak mesec ali koj, čedno prepiše ter se lahko več posameznih enakih izdatkov združi skupaj pod en vpis, n. pr. izdatke za gospodinjstvo, zasebne izdatke, plače delavcev v mesecu itd. Blagajniška knjiga se mora večkrat, vsaj vsak teden primerjati z blagajno, če je v redu, ker se tako še spominjamo na gotove dohodke ali izdatke in moremo morebitne pogreške spraviti v soglasje. Ta kontrola se napravi, da se dohodke in izdatke sešteje in druge odšteje od prvih, ter se vidi, če soglaša z v blagajni se nahajajočim zneskom. Blagajniška knjiga nam služi tudi za. merilo, koliko smo imeli dohodkov v mesecu ali letu, in koliko izdatkov; sešteto skupaj se pravi, tolik je bil promet.
To pa pri zasebnem knjigovodstvu ni povsem zanesljivo, ker so tu tudi všteti prenosi ob sklepu blagajne, so tudi všteti zasebni izdatki, kakor tudi, da se ni vse obratovanje izplačevalo in vplačevalo v gotovini.,	'
Ako smo prijavljeni pri poštnem čekovnem računu, kar vsakemu priporočamo, se pa precej našega denarnega prometa vrši potom poštne hranilnice. Za izkaz tega vplačevanja in izplačevanja rabimo posebno pomožno knjigo. Knjiga za to naj je bol) ozka, dolga in srednje debela. Ko dobimo avizirano od poštne hranilnice, da je kdo za nas vplačal ali pustil pripisati nam gotovi znesek, ter dobimo poleg vsakratnega izvlečka tamošnjega našega konta tudi ime našega vplačitelja, zabeležimo to v dotično knjigo kot v naše dobro. Če pa komu nakažemo po poštni hranilnici, t« isto tako kot naše breme za-
beležimo. Ako hočemo zvedeti naše aktivno stanje pri poštni hranilnici, seštejemo dohodke in izdatke; če poslednje odštejemo od prvih, izvemo, koliko imamo še v dobro pri poštni hranilnici.
Dohodna in izhodna knjiga. Oblika te je lahko kot one za poštno hranilnico, pač pa malo širša in debelejša. (Knjigi je treba kolekovati.) Pri količkaj večjem, posebno trgovskem obrtu, je priporočati, da se vodita za to dve ločeni knjigi, in sicer eno za dohod, ali zvano fakturno knjigo, drugo pa za izhod. V prvo zapisujemo povrsti fakture ali račune, ki so nam došle za poslano blago, kjer se le okrajšano zapiše za razno poslano znesek, na katerega se cela faktura glasi.
Predno se to izvede, je treba fakturo vsestransko preskusiti ter jo primerjati eventuelno s poslanim nam blagom. To moramo storiti, da ne zamudimo morebitne reklamacije, nato se šele izvede vpis.
V izhodno knjigo pa v kratkih stavkih vpišemo račun, ki ga oošljemo za od nas napravljeno delo ali .blago, ki smo ga prodali. Seveda je potreba ta detajlni račun prej kopirati v posebni kopirni knjigi ali pa prepisati. Obe te dve knjigi se pri manjših obratih tudi lahko združiti v eno, tako zvani dnevnik, kjer se zapored vpisuje tako kot prej navedeno, pod kolono dohodek račun, ki smo ga mi poslali, pod izdatek pa fakturo, ki smo jo prejeli.
Inventarna knjiga, glavna knjiga, blagajniška knjiga in dnevnik so bistvene knjige vsakega knjigovodstva, bodisi za še tako različna trgovska ali obrtna podjetji, ter se za vsa v bistvu enako vodijo.
Za vsako knjigovodstvo pa je tudi ne-obhodno potrebna kopirha knjiga, če le mogoče in pri količkaj večjem obrtu je za to potrebno dvoje knjig. Pri manjšem obratu pa zadostuje tudi ena sama knjiga.
V	te knjige odtisnemo ali kopiramo vso našo korespondenco, ki jo odpošljemo. Pri dvojnih knjigah služi ena za pisma, druga za račune ali tudi oferte.
Pri teh knjigah je paziti, da je vse lepo vidno odtisnjeno, da se lahko natančno bere, kaj in kdaj smo komu kaj odposlali. Paziti je pa tudi, da se vse stvari, katere se našega obratovanja tičejo, y resnici kopirajo in ne le nekaj. Kajti še tako malenkostna ^stvar postane lahko važna.
Vse druge knjige in zapiski razen gori naštetih, so pa pomožni vpiski h knjigovodstvu, ki šo za različne obrtnike in trgovce tudi različni.
Večina obrtnikov računi svoje izdelke od kosa ali tudi od posameznega dela
dotičnega kosa. Nekatere vrste obrtniki pa tudi računijo svoje izdelke v režiji, to se pravi, od ure ali dneva ter porabljeno gradivo, za meter, kilogram, komad itd.
V	vseh teh slučajih je potreba imeti dovolj pomožnih knjig, kjer se, Če tudi primitivno, vse to zabeležuje. V slučaju, da sc od kosa računi, je potreba imeti knjigo kalkulacije. Nekatere obrti rabijo take kalkulacijske knjige pod imenom knjiga delavnice. V tej knjigi kar sproti kalkulirajo cene posameznega kosa. tako, da zebeležujejo čas in surovine, kolikor se je oorabilo pri dotičnem izdelku. Iz teh knjig pa od časa do časa sestavljajo fakture za svoje naročnike. V drugem slučaju, kjer se dela v režiji . je istotako potrebno, da se v posebne bilježke piše dnine in surovine, iz bilježkov pa se tudi sestavljajo fakture.
Knjiga kalkulacije je na Vsak način izmed pomožnih knjig ena najvažnejših, zato sc moramo z njo nekoliko bolj seznaniti. Princip kalkulacije naj je vedno ta. da sami kalkuliramo in to čim večkrat in kolikor mogoče različna dela ali kose. Kalkulirati moramo za posamezne kose ali pa tudi za kompletni izdelek.
Kalkulacije, ki smo jih sami in vestno napravili, so gotovo bolj zanesljive, kakor če smo to dobili iz raznih cenikov, knjig ali pa od drugih konkurentov, Često se ooazuje, da se malo obrtnikov potrudi, da bi se s tem sami pečali ter si cene svojini izdelkom sami ustvarili, ampak pravijo, ta računi toliko, zakaj bi 'jaz tudi ne toliko, malo več ali malo manj. Pomanjkanje kalkulacije se posebno danes opazi, ko nam je vedno opraviti z večjimi številkami, zato se često pripeti, da stane en podoben kos pri enem obrtniku kar polovico več ali manj, kakor pri drugem. Trgovcu je določiti le prodajno ceno. To določi na podlagi nakupne cene, prištevž! stroške in zaslužek. To je torej veliko enostavnejše kakor pri obrtniku, ki mu da precej dela, da si ustvari sigurne cene.
Obrtniki naj kalkulirajo vsaj za vse take kose ali stvari, ki pridejo večkrat na vrsto, ter naj cene doženejo za komad, kg, m2, m“, m\ Če imamo enkrat vpeljano kalkulacijo za to, in nam pridejo potem na visto manji navadni izdelki, nas bode gotovo že samo ob sebi zanimalo, da tudi, za te doženemo cene, koliko nas stanejo in kako naj jih zaračunavamo. Pri vsakem preračunavanju nam je posebno treba vedeti: prvič, koliko nas stane stvar, in drugič, koliko naj prištejemo za naš zaslužek, kajti tudi dobiček ne more biti za vse enak.
Napravna ali dobavna cena se do-
žene: Prvič, koliko časa se je porabilo za gotovo delo. Tu je zopet važno, ali smo morali z ozirom na kakovost tega dela Porabiti pri tem najboljše pomočnike, ali smo to delali lahko tudi z manj kvalificiranimi delavci. Drugič, koliko smo porabili za to delo ali kos, surovin. Tu je posebno paziti, da uvažujemo odpadke pri Porabljenih surovinah, pa tudi, so li bile te surovine dragocenejše vrednosti, ki nam jih je težje dobiti. Tretjič, k zgoraj-šnjim stroškom je prišteti odpadajoči del skupnih stroškov, ki jih imamo pri obrti, to so obratni stroški, katerih gotovi odstotek odpade na dotično delo. Pri teh skupnih stroških nam je posebno upoštevati obrabo in stroške obratnega inventarja, kot orodja, strojev, obratnih prostorov, razsvetljavo, razne zavarovalnine, davek, kakor tudi uradništvo ali nadzorni-štvo itd. Dalje moramo pa tudi upoštevati obrestovanje obratnega kapitala, če tudi )e ta glavnica naša in je ne dolgujemo. Glavnica, ki jo imamo slučajno vloženo v °brtn se nam mora primerno obrestovati. Seveda je za onega, ki dela s tujim kapitalom ta odstotek nekoliko višji, če to na-tanpno vzamemo, je to razlika tolika, kolika je ona med vloženim denarjem v hranilnici in obrestmi za posojeni nam denar.
Poleg že navedenih stroškov, nam je še upoštevati izredne morebitne režijske štroške, ki smo jih za kako delo im^li. To pa pride le pri posameznem delu v po ‘ štev, n. pr.f ogled dela ali eventuelni načrt 2a gotov objekt. Važno pa je tudi, da v Posameznih slučajih ne prezremo dobavni termin. Ako nam je delo hitro napraviti, da moramo vse drugo odložiti, mora gotovo biti primerno dražje kot ono, ki ga vršimo v navddnem poteku, mogoče še, bo nam drugega dela primanjkuje.
Za višino režijskih stroškov pride v Poštev tudi način obratovanja. Pri obrtniku, ki dela z modernimi stroji, pridejo ^žijski stroški gotovo manjši, kot ako se ' dela vse le z rokami. Obrat, ki ima pogon strojev urejen z raznimi kurilnimi napravami, je gotovo zopet dražji kot oni, ki |nia pogon na vodno silo. Tudi strokovna 1?-Vežbanost obrtnika samega pride tu v P°štev, kajti od dispozicije in zasnutka °bratovanja je zelo odvisen tudi režijski strošek. Obratni stroški na deželi so zo-Pet cenejši kot oni v večjem mestu. Vse l° in še podobno pride pod določitev občnih stroškov v poštev.
Kot zadnje pribijemo h kalkulaciji še naš čisti dobiček ali zaslužek. Ta je sicer p°ljuben, vendar pa je tudi ta od .marsikaj °dvisen. V prvi vrsti pride v poštev obseg br»ta. Čim večji obrat in promet, s tem
manjšim dobičkom se mora zadovoljiti. Tu bi sicer imel kdo pomislek, da pri večjem obratu, ki se dela več s tujimi ljudmi, so izdelki vsled režije dražji, a to ni res, ker smo te režijske stroške že preje priraču-nali, pač pa so pri večjih obratih večji režijski stroški, zato pa manjši čisti dobiček.
Drugi važni element za določitev čistega dobička pa je konkurenca. Konkurenca je najboljši regulator za izjednače-nje in reelnost čistega dobička in sploh ureditev cen raznim izdelkom.
Čisti dobiček se zahteva gotovo večji, če je mnogo naročil in se ni treba pehati z^ naročila. Dobiček pa je zopet manjši, kadar je pomanjkanje dela. Tudi se računa čisti dobiček manjši ali večji pri obsegu dela. Če se pogodimo za večje delo, se gotovo zadovoljimo z manjšim dobičkom, kakor nasprotn^. Tudi od solidnosti plačila naročnikovega se določuje čisti dobiček, ako smo v dvomu, da nam bode naročnik pravočasno in vse plačal, mu gotovo zaračunamo večji čisti dobiček.
Kolikortoliko je čisti dobiček odvisen tudi od različnosti posameznih obrti. So obrati, ki že sami po sebi zahtevajo nekak manjši obseg in se v večjem ne dajo vršiti, in pri teh je gotovo na mestu večji čisti dobiček obrtnika ali trgovca v večjem mestu, kjer so vse potrebščine, ki jih on rabi za preživljanje svojcev, dražje, mora biti gotovo primeroma večji kakor oni na deželi, ki si svpje potrebščine cer neje nabavi.
Vsekakor pa naj bode čisti dobiček primeren. Ako čisti dobiček ter režijske stroške skupaj računamo, se to imenuje bruto-dobiček, kar lahko tudi storimo. Vendar je pravilnejše, da se vsako zase računa.
To smo povedali glede kalkulacije. Že prej pa smo omenili, da se lahko kalkulira za posamezni kos ali pa za večji kompleks. To posebno velja za podjetnike stavb, Tudi te prevzamejo včasih cele zgradbe ali poslopja, radi tega se navadno napravijo stroškovniki z popisom in dimenzijami posameznega, kosa ter cene za dotične vsebine. To popolnoma nič ne spremeni na stvari in je natančno tako kakor prej opisana. Razlika je samo, da se po končanem delu napravi obračun in se ugotovi množina posameznih dimenzij, ki se jih je pri projektu ali pogodbi le približno na podlagi načrtov določilo, dočim so Se enotne cene že preje določile. Ako se je pa pogo--dilo za pavšalni znesek, ki naj bazira na projekt in popis posameznih delov, odpade ta končni obračun. Mislimo, da smo najvažnejše stvari, glede knjigovodstva dovolj pojasnili; želeti bi bilo, da se ga obrtniki
in trgovci vseh vrst tudi oklenejo, kajti dandanes brez knjigovodstva menda ne more uspevati nobeno podjetje. Izgovor, da je obrt premajhna, ne drži. Duša vsakega obrata je le pravo knjigovodstvo. Jugoslovanska obrtna zveza je pri zadnji seji sklenila, da se vrši za obrtnike v raznih krajih poučni tečaj, posebno še za knjigovodstvo. Naj bi se torej oglasili iz vseh krajev, kjer je zadostno število obrtnikov, ki bi posečali take tečaje. Zveza bode skušala vse potrebno oskrbeti.	O.
»Jugoslovanski Obrtnik« se naroča ori » Jugoslovanski obrtni zvezi« v T fublumi. ^odna ulUa tJ. kier nosluje tudi obrtno tamištvo V. L. S. Obrtniki, ^bračaite se v vseh zadevah na osrednio Zv<*ro in dopisujte v svoje glasilo!
Obrtno nravo in delavsko zavarovance.
Tirad za oospeSevmije f'brH v T.jub-liani ie izdal in založil poljudno pisano krnižiro »Obrtno nra-"o 'n delavsko zavarovanje«. ki io je spisal priznan strokovnih v obrtnih zadevah g. dr Bogomil Senekovič. Dekan hmdične fakultete slovenskega vseučilišča. vseučilišk: profesor * dr. T^tamic. priobčil v bubliapskih dnevnikih o izišli knjigi sledečo oceno:
»Važen r>ogoi za napredek našega naroda ie poznanie zakonov, pod katerimi živi zlasti predpisov, ki se tičejo gospodarskega življenja Uradna izdaja zakonov je ali težko dobiti ali predraga, da bi si jp revneiši slo’4 nabavili, ali na pisana v uerazumliiv! slovenščini. Snloh pa či-fanie paragrafov ni poseben užitek za ne-juriste. Radi tega so nujno potrebne popularne izdaje, ki so vsem razumljive ki na so obenem nonolne in zanesljive Tem
7,-ihtevam zadošča povsem ppdležeča kn;iga. ki obdeluje na poljuden način in v Tepem slogu za široko plast našega ljudstva važni predmet obrtnega orava (obrtni red. predpisi o obrtnem nadzorstvu in nedeljskem odčitku) in delavskega zavarovanja (zoper nezgode in zooer bolezen). \ Posebno zanimiv je zadnii odstavek: »Urad za nospeševanje obrti kraljestva SHS v Ljubljani«, ki kaže, kako ie naše obrtništvo napredovalo in v kaki veliki meri bi se dala naša obrt — posebno domača — še dvigniti s spretno organizacijo. Precej komplicirana snov je sistematično razpredeljena, prikrojena na razmere v Sloveniji; vpoštevane so novejše naredbe (n. pr, izjemna določila o nastopu obrtov za vojne udeležence in poškodovance); težje razumljiva določila so pojasnjena po primerih, Vjfdi se, da je avtor
praktično dobro izvežban in znanstveno izobražen jurist; zadene jedro in bistvo posameznih določil in se ne ustavlja pri malenkostih. Z eno besedo — poljudna knjiga v najboljšem smislu, katero našim uradnikom, obrtnikom in delavcem prav toplo priporočam. Tudi študentom bode krristila kot učna knjiga — vsaj za začetek. Želeti bi bilo, da izda kmalu iz peresa g. avtorja na široki nravno-znanstveni nocllagi izdelan sistem obrtnega prava.«
Univ. prof. dr. Pitamic. —
Knjigo je mogoče kuoiti pri Uradu zn nosoeševan'e obrti v Ljubljani. kakor tudi v vseh knjigarnah. Kniigo, ki stane 10 kron,, najtopleje priporočamo.
NfsSt* obrtfl»W in obrfn« druš+vp ter tr-fCnvcVe tv^d^e onorarfamn da ima naj-i«meh in*eriram‘e v "Jugoslovanskem Obrtn*ku«. £voje somišljenik«* opoz^ri*-mo, da s* nrf cejenih naročilih orirajo predvsem na inserate našega lista.
Dopis iz Tržiča.
Občni zhor čevljarske ;n gospodarske zadruge se je vršil dne 15. svečana t. 1. ob noj 3. uri oopoMne v Našem Domu. Predsedoval ie g. Karel Golmajer in dal nnročilo o delovanju zadruge ter. t>oudar-jal. da se i«* zadruga razvila do popolne zadovoljnosti.
Ivan Paoov ie no^al poročilo, da se i‘e Ik zadruga ustanovila z velikimi zaore-kami od raznih strani mlado ood:etje da je moralo orestati mnočo ovir. A z vztrajnostjo more novo T>odietie gotovo prinesti vsem hobšo bodočnost. Načelstvo je nrevzelo veliko odgovornost, a takoi prvo leto je pokapalo, da trud ni bi'1 zastonj, in kar je bilo. je za nami, Tako premaga pogum in skupno delo vseh članov vse težave.
Ustanovni občni zbor se je vršil dne 23. marca 1919, Od tega časa je imelo načelstvo 27 se;. katere ,«o trajale po več ur. Tudi od' naših nasprotnikov bomo morali prestati več obrekovanih itd. Radi bi nas razcepiti in tako zasejali v mlado podjetje razne stimnje, da bi lažje dosegli svoje namene. Predstavili so se računi, čisti in natančni. tako da tudi javnost ilahko izve o delu tekom devetih mesecev. Dohodkov je imela zadruga 1,806.249 kron 80 vin,, stroškov 1,726,216 kron 80 vin. Deležev 128 po 500 kron v znesku 64.000 kron. Vseh članov je bilo 56. Čisti dobiček znaša 31.408 kron 40 v. Tako bomo šli svojo začrtano pot dalje in upamo, da bomo pri dragem občnem zboru iprišli še z veselejšimi poročili na dan. Revizija se je izvršila dvakrat od Zadružne zveze iz Ljubljane ter je dal gosp. revizor Krištofič vsa natančna pojas-
nila o reviziji. Prememba pravil se je odobrila za § 2 in 26 zadružnih pravil. V nadzorstvo so bili izvoljeni soglasno: Štefan Memšar, Maks Peharc, Maks Stegnar, Jožef Žepič, Ignacij Grašič in Jožef Štefe.
Sklenilo se je tudi, da se zadruga vpiše kot qlan h Gospodarski zvezi ter da potom te prenkrbljuje svoje člazne in pomožno osobje z živili. Ker bo to delavstvu le v korist, so vsi člani z veseljem pozdravili ta korak. Dal Bog. da bi se vsi načrti, katere ima načelstvo izvršiti, uresničili, potem bo gotovo drugi občni zbor še veselejši.
Obrtniške potrebščine, Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima za oddati tri kompletne aparate za avtogensko vare-nje. — Nadalje ima tudi ponudbo za večjo množino Spiralnih svedrov za obdelovanje železa. Kovinarji, ki se interesirajo za ta materiial, naj se priglase ustmeno ali pismeno pri omenjenem uradu.
Drobiž.
Iz obrtniških krogov nam pišejo: Bliža se čas, ko se bodo pričela dela na vseh krajih in v vseh obrtih. S strahom pričakujemo obrtniki pomlad, ko se bo pričelo popravljati in delati in mi bomo ostali brez materijala. Kovačem je potreba železa in koksa, kleparjem pločevine, vodovodnim inštalaterjem cevi in drugega materijala. Prošnje in osebne intervencije pri gospodarski komisiji do sedaj niso imele uspeha. Obrtnik olačuje davek, si nabavlja mate-rijal, kolikor mu ga je mogoče dobiti, pod najneugodnejšimi pogoji. Ker se ni sedaj dosti delalp. se je izhajalo za silo. Ampak sedaj? Sedaj se obračamo na Gospodarsko komisijo z vljudno prošnjo, da se spomni nas obrtnikov ter ne prodaja vodovodnih cevi privatnikom, ampak obrtnikom, kateri so za taka dela edino upravičeni. Potreba popravljati kmetijska orodja. Vsled dolgotrajne vojne je vse zastalo od najmanjšega do največjega oopravila. Stavbena serija je Dred vrati. Hiše se niso po-pravljfele že {> let in še več. Strehe puščajo na vseh koncih in krajih. Vsak pameteri hišni gospodar bo poklical krovca in oa kle-naria, da mu oopravi streho ozir. žlebove. In tJ>ko naprei, naštevati bi se dalo gospodarskih potreb brez konca. Upamo, da ne apeliramo zastonj in da nam ne bode potreba delati orošenj, katere bi bile morda še le v ieseni rešene, ampak da bode Gospodarska komisija uvaževala naš položaj ter se na prošnje ozirala.
Zadruga zidarskih moistroT. V kratkem se ima vršiti ustanovni občni zbor Zpdnitfe zidarskih mojstrov za Slovenijo v Ljubljani. Pravila1, katera je prioravhal-ni odbor vložil na vlado ored letom dni. so vendar enkrat’ pstriena. Ustanovni nbčni zbor oo zakonu sklicuje obrtna oblast prve instance, to je mestni magistrat. Zato opozarjamo gg. mojstrž, da se na nismena povabila ra na občni zbor gotovo odzoveio. — Snuje se tudi podobna zadruga za tesarske mojstre, za stavbene
mojstre pa se razširi na celo Slovenijo.
— Ko se organizirajo še kamnoseški in vodnjakovski mojstri, nameravajo vse te stavbene stroke napraviti skupno »Zvezo stavbnih obrtnikov.«
Zamena krone. Izmenjava! kronskih bankovcev se bo baje vsekako izvršila.
V	Srbiji se to že vrši, pri nas pa se bo oričelo z izmenjavo, po poročilu vladnega lista, dne 15. t. m. Vse intervencije in protesti niso nič izdali. Centralna vlada, oziroma finančni minister vstraja po svojem sldeou, če je nam to prav ali ne. Iz celega poteka glede zamenjave krone za dinar se je sedaj jasno izkazalo, -da ministrski sklepi nikakor niso bili jasni in odkriti! Povdarjalo se je tedaj od zagovarjajoče struie zamenjava 1 : 4. češ, da tako od kupimo vsaj stari srbski bančni dinar, katerega kroži po mnenju strokovnjakov okrog pol milijarde, ter upeljemo enotno k ronsko-dinarsko novčanico. Natoram Srbom Da moramo postopati z rokavicami. Naenkrat na zaznamo, v Ljubljani šele pred par dnevi, v Zagrebu oa so zvedeli teden dni preje, da se stari srbski dinar za sedaj še ne zamenja v kronsko-dinar-sko novčenico. Ni dvoma o dalekosežnih posledicah, ki bi jih imela ta zamenjava. Naoravil se bd še zadnji poskus, in to v zvezi s Hrvati. Dne 15. t. m. zborujejo v Zagrebu gospodarsko - nroduktivne korpo-raciie iz Sloveniie in Hrvatske. Slavonije in Bosne ter podvzameio zadnji korak, da bi vlada odvrnila to krivično in za gospodarstvo pogubno namero centralne vlade.
Obrtne zveze naj nastooajo pri občinskih volitvah solidarno s Kmetskimi zvezami. Obrtniki pokažite strankarsko disciplino in nastopajte pri volitvah z drugimi stanovskimi organizacijami V. L. S. v soo-razumu. Sestavite skupne kandidatne liste in združite da) novsod nreglasuiote sain«. stojneže iz demokratskih in socialističnih ' vrst.	\
Nova slovenska v1«»*a je sestavliena samo iz zastoonikov Slovenske Liiidske Stranke, ker s>t*> liberalna in socialistični stranka odklonili sodelovanje v vladi. Vlada je tedaj bedeče ®estavli5ena: Predsednik: dr. Janko Bre;e. Poverieniki: za notranje zadeve: prof. BogumH Remec- za uk in bogočastje: dr. Karel Verstovek; zn pravo-sodie: noslanec Josip Fon: za socialno skrbstvo: dr. Andr. Gosar- za kmet^istvo: kmetski posestnik Jakob -lan' iz Gorii; za javna dela: inžener Dušan Semec, ravnatelj elektrarne naJ Završnici.
Znani samodržec Pribičevič, bivši notranji minister, je imel dne 29. februarja v Liublnani oolitičen 5,hod. ki so ga mu oa1 komunisti skoro razbili. Če ne bi imeli liberalci dobro organiziranih1 Sokolov, ki so komuniste soroti na hladno postavljali, bi Pribičevič sploh ne mogel priti do besede. Pa bi bilo tudi vseeno, zakai govoril ie samo o tem, da smo ujedinjeni ini so klerikalci sovražniki države. Vse to oa že liberalni vrabci pol leta po ljubljanskih kostanjih čivkajo.
Kaj pomenja to? Liberalci, ko so bili še na krmilu, so imeli neko kupčijo radi
elektrarne na Fali. Vse tozadevne spise je imel v rokah bivši trgovinski minister Slovenec dr. Kramer. Sedaj so ti spisi neznano kam izginili. Sploh se čuje, da prih^ja!,o iz uradovanja bivšega ministra Kramerja čudovite stvari na dan. Ko se vse preišče, bo seveda tudi objavljeno.
Ženska volilna pravica. Liberalci, socialisti in samostojni so proti ženski volilni pravici iz znanih vzrokov. In res je, da je bila v volilnem redu, ki so ga skrpucali liberalci in socialisti, volilna pravica za kmetsko ženstvo izpuščena. Sedaj pa prihaja klepetava »Jugoslavija« — sicer ni vredno skoro odgovarjati temu listu, ker ga nihče ne jemlje resno -— in pravi: klerikalci so zatajili žensko volilno pravico. Lažnivci. V ministrskem svetu so trije Slovenci, vsi trije so predlagali žensko volilno pravico in glasovali zanjo, proti so bili Srbi, katerih je v ministrstvu 12, in ko so pozneje predlagali slovenski ministri vsaj za Slovenijo žensko volilno pravico, so bili Srbi zopet proti, kot so bili prdj liberalci in socialisti. Stvar pa bo prišla še pred državni zbor. Če ste torej za žensko volilno pravico, spravite svoje lene poslance v državni zbor, da glasujejo za to. Slovenska ljudska stranka pa se ne bo nehala boriti za žensko volilno pravico, pa naj nastopajo proti njej liberalci, socialisti, samostojni ali radikalci.
Narodno predstavništvo se je po dolgem času zopet sešlo. Znano je, da je predložila prejšnja vlada regentu v podpis, -naj se 'predstavništvo razpusti. Ker je to protiustavno, je regent podpis odklonil, nakar je vlada odstopila, sestavo nove vlade pa je poveril srbski radikalni stranki pod pogojem, da skliče narodno predstavništvo. Liberalci in socialisti so sklenili, da se sej narodnega predstavništva ne bodo udeleževali; s tem bi radi dosegli nesklepčnost sej in tako padec vlade. Toda glej: med tem ko je prejšnja vlada mogla spraviti v zbornico samo 103 poslance (za sklepčnost jih pa mora biti 146) in radi tega poslala parlament na dopust, je sedanja vlada dosegla pri prvi seji 147 glasov, pri drugi pa že 156. Narodno predstavništvo se bo bavilo predvsem z mirovno pogodbo, davkom na vojne dobičke, Narodno banko (torej z valuto) in z volilnim zakonom. Kakor hitro bo ta sklenjen, se izvršijo volitve,
1 Zagrebški kapitalisti se boje dr. Koroščeve metle. Zagrebški kapitalisti se hudo razburjajo, ker se sliši, da hoče dr. Korošce carinsko upravo prestaviti v Slovenijo. S tem bi bil napravljen kmalu red na železnicah in zagrebškim judom zaprt velik vir verižniških dohodkov. Dobro znamenje, kadar zaboli zagrebške jude.
Dunajske delavce plačujemo — nu-Svoj čas je sklenil socialistični minister Kristan na Dunaju pogodbo, da nam tam popravljalo lokomotive. Avstrijci so bili pripravljeni pod pogojem, da jim dobavljamo potrebnih kovin. Teh kovin vlada m preskrbela in tako za popravljanje naieti delavci na Dunaju lenobo pasejo in za to jih mi še po vrhu plačujemo.
Žito xa prehrano ljudstva — zaplenjeno. Kakor iporočajo iz Belgrada, je na zelio ljubljanskega generala Smiljaniča prejšnji
dem. vojni minister general Hadžič dal zapleniti veliko množino žita (baje več vlakov), ki so v Vojvodini kupljeni za Slovenijo. Ljudski poslanci Gostinčar, Sušnik in drugi so takoj ostro nastopili proti temu. Sedanji vojni minister je izjavil, da bo zadevo preiskal. Nam seveda ni dovolj, da se zadeva preišče, mj hočemo žito nazaj!
Odgovorni urednik: Ivan Ogrin. — Izdajatelj in založnik: Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubljani Tiska: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Uradne ure pri Centralni upravi podružnici v Ljubljani
so od 5. marca naprej za stranke y od 11. do 14. ure,
»Primite tatu!1
rili ga že imate? Morda želite vedeti vsebino? Taka-le je:
1. Primite tatu!
2. Ali ste prijeli pravega?
3. Perejo sel
4. Pa vendar!
5. Da se razumemo!
, 6. Dobrota je s'rota.
7. Rešena uganka.
8. Kdaj bo fletno na svetu?
9. Farovž ali oštarija?
10. 3tara pesem.	,
11. Ljudstvo moje...
12. Kje je torej tat?
Knjižica se dobi v Ljubljani v Jugoslovanski knjigarni in v prodajalni Katoliškega tiskovnega društva za ceno 2 K
Stran 23
—"•	1    ■ ■■
vzajemna ponnorao Hva v Milani::
reg. zadr. z omejenim jamstvom., Kongresni trg 19. Rezervni zaklad nad 500.000 K.
Hranilne vloge sc obrestujejo po 3H/40A)-Posojila na poljubno dobo let. — Osebni kredit ©0/0 proti podpisu zadolžnice ali menice. — Posojila proti zastavi terjatev potom cesije ©°/o. — Posojila na hipoteke 5V2% proti podpisu zadolžnice.
Hitra rešitev prošenj! Uradne ure od 8. do 12. ure. Prospekti brezplačno na razpolago.
Ljudska posojilnica v Ljubljani
t lastnem domu - Miklošičeva cesta 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
3%
Ljudska posojilnica v Ljubljani jc največja slovenska posojilnica in je imela koncem leta 1918 nad 43 milijonov kron vlog in nad ,
1 milijon 100000 kron rezervnih
zakladov.	s
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorslvcm.
Obrtna centrala v Ljubljani
za obnovitev po vojni poškodovanih krajev, r. z. z o. z. Sodna ulica St. 11
sprejema naročila za vsa stavbena in druga opremna dela, posebno naročila za večje naprave, kontorje, šole, zasebna stanovanja itd.
oddaja pa tudi v večjih množinah razna dela posameznim članom — obrtnikom. V slučaju potrebe nudi tudi potrebno orodje.
•	■	'	.	t	j	f	9*	1
Načrte, stroškovnike in druga tehnična mnenja ob poverbi dela brezplačno.
r. z. z n. z. v Ljubljani, Sodna ulica St. 11
sprejema hranilne vloge, daje posojila na zastave, odstope računov, eskomptira menice itd.
a
e®®®®®®®®®
n n n n n
a
Baaaaaa
Jugoslovanski Obrtnik, 15. marca 1920
Delniška glavnica: K 30,000.000
v Ljubljani
je edini slovenski zavarovalni zavod, ki zavaruje proti požarnim škodam poslopja, premičnine in poljske pridelke. — Sprejema življenjska zavarovanja v vseh kombinacijah.
Jadranska banka
Podružnica Llubliana
Centrala
Trst.
Sprejema vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eskontlra menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- ih inozemska mesta.
Daje predujme na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema borzna naročila in jih izvršuje najkulant-neje.
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovič, Opatija, Split, Šibenik, Zader.
Tršico (stekaduro)
ima v nalogi po zelo nizkih cenah
Obrtna centrala v Ljubljani
Sodna ulica St. 11.
Ekspozitura
Kranj.
Telefon št. 257
Brzojavni naslov: JADRANSKA,
v Spodnji Šiški, Gosposvetska cesta 136
prevzema vsa v mizsrsko stroko spadajoča dele, zlasti stavbeno mizarstvo. — Cene primerne, r.elo solidno, postrežba točna
Ljubljana, Gruberjevo nabrežje št. 8.
Prevzema vsa zidarska _ in druga stavbna dela. Izdaja strokovna mnen)a, izvršuje načrte in proračune.
Delo solidno, po primerno nizkih cenah. ©
gg. trgovcem in cenj. občinstvu priporoča FRANJO CERAR, tovarna slamnikov, Stob, p. Domžale pri Ljubljani.
Karol Maje e i drug
čevljarski mojster
Radeckega cesta štev. 6
se priporoča za vsa v čevljarsko stroko spadajoča dela* Prodaja izgotovljene čevlje in čevljarske potrebščine.
Čebelni vosek
suhe satine in odpadke sveč
kupuje po najvišji dnevni ceni
J.Kopač, svečar v Ljubljani
Celovška cesta št. 90.
r GOSPODARSKA ZVEZA '
centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, reg.zadr. z omej. zav.
I w—»
Stalna zaloga poljedelskih strojev: motorjev, mlatilnic, vitljev, slamo- in reporeznic, brzoparilnikov, plugov, bran, čistilnikov i. t. d.
Prodaja umetnih gnojil, kolonijalnega in špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov.
Zaloga pristnega domačega in ogrskega vina, žganja i. t. d.
MT Lastna izdelovalnlca in prekajevalnica klobas.
t,	Lastna	zeljarna.	J