143
Politični pregled.
Shod nemških zaupnikov. — Dne 9 aprila so se sedli Da Dunaju pooblaščenci nemških strank na posvetovanje glede nemških postulatov. Odsotna sta bila Lueger in Hof-mann — Wellenhof. Vseh udeležencev je bilo 17. Poročevalci so bili Prade za češko, Gross za Moravsko, Kaiser za Šle-zijo, Liechtenstein za Gor. in Dol. Avstrijsko ter za Solno-graško, Hochenburger za Štajersko, Lemisch za Koroško, Schwegel za Kranjsko in Grabmaver za Tirolsko. Sklenilo se je varovati najstrožjo tajnost glede posvetovanj in sklepov. Zaupniki so izvolili pododsek, v katerem so Gross, Hochenburger, Barn-reither, Pergelt, Liechtenstein in Prade. Toliko naznanja poseben komunike, privatno se poroča, da so zaupniki sklenili, zjediniti se najprej glede tistih zahtev, ki jih oglašajo vse nemške stranke za vse kronovine, potem šele o drugih zahtevah razpravljati. Pododsek začne 8?oje delo šele po zasedanju dež. zborov.
§ 14. v štajerskem dež. zboru. — Dne 7. aprila Gradec. Posl. Kottulinskv in drugovi so vprizorili s slabo motiviranim predlogom glede jezikovnega zakona na podlagi § 14. veliko debato ter zahtevali: vlada se poživlja, naj poskrbi, da se izvoli ustavni odsek, ki bode dognal upravičenost tega jezikovnega zakona. Namestnik je izjavil na to, da sme dež. zbor po § 18 dež. reda pač posvetovati se in sklepati o zakonih, ki so že sklenjeni in ko so Že izdani, ne pa o zakonu, ki se morda šele kedaj izda. Vsa debata in vsi sklepi štajerskega deželnega zbora o jezikovnem zakonu s § 14. imajo torej samo akademično veljavo, ter se je s tem prekoračil delokrog v deželnem zboru. Nemški poslanci so namestnika ves čas motili ter klicali: „Tu se mora vse premeniti". Debata se bo v prihodnji seji nadaljevala.
Vojaške nemške šole, — Vlada hoče ustanoviti na Češkem in Ogerskem nekaj nemških šol. Češki in ogerski listi proti temu odločno protestujejo.
Štajerski dež. zbor je imel v petek dne 7. t. m. jednajsto sejo. Dež. odbor je predložil razna poročila mej drugimi načrt zakona, s katerim se preminja dež. volilni red za Štajersko. Poslanec Hagenhofer in tovariši so predlagali, da dež. odbor podpira snovanje kmetijskih zadrug po potovalnih učiteljih, s primernimi pravili in denarnimi sredstvi, ter naj se v to svrho   dovoli   5000   gld. kredita. Poslanec Žičkar in
slovenski tovariši so predlagali: Povodnji mejne reke Sotle provzročajo vsako leto v rogaškem, kozjanskem in breškem okraju veliko škode. Vlsed tega se naroča dež odboru, da prej ko mogoče prične z uravnavo Sotle in v ta namen od države izposluje izdatno podporo.
Socijalno-demokratični strankarski shod. — Zastopniki avstrijske socijalne demokracije, pred vsem židovski voditelji, zbero se letos v Brnu. Shod se vrši na binkoštne praznike, pričenši z nedeljo, 21. maja in bo baje trajal celih pet dnij. Eazgovor bo o nastopnih glavnih točkah. Politični položaj in taktika, organizacija celokupne stranke, mejaarodna-socijalna demokracija in narodnostni prepir v Avstriji, volitev komisije za revizijo strankarskega programa, delavsko varstvo, konsumna društva in žensko gibanje. To so točke, o katerih bodo razpravljali prvaki stranke. „ljudskih osrečevalcev". Posebno zanimiva bo vsekako razprava o narodnostnem prepiru v katero bodo z veliko vnemo posegali pristno. „Mejnarodni" židje in njih verni sodrugi. Govorili bodo tudi o konsumnih društvah. Kaj bodo sklenili v tem oziru in ali bo pri tej točki prišlo do sporazumljenja, se danes še ne more soditi, ker na jedni strani je v rokah socijalne demokracije precei konsumnih društev, katerih glavni smoter je pa po vsem drugi kakor oni naših jednakih U3tanov, na drugi strani pa lastni pristaši te stranke pobijajo gospodarske zadruge, menda zato, ker so jih jeli snovati in jih vodijo z mogo boljšim uspehom zagrizeni klerikalci. „Program" socijalne demokracije je jel tudi že še-pati, ker bo treba nove komisije, da ga zopet zakrpa.
„Proč od Rima". — Šchonerer je upal, da bode prestopilo do Velike noči 10 000 Avstrijcev v protestantizem, a se je zmotil. Tako visocega števila navzlic najbesnejši agitaciji ni bilo možoo doseči. Sedaj je izdal ScLonerer nov poziv do avstrijskih Nemcev, naj hite prestopati, ter da jim ni treba čakati, da se doseže število 10.000. Imen prestopnikov ne misli Šchonerer objaviti. Wolf je tudi ie prestopil z vso svojo družino, Šchonerer pa hoče biti  10 000 prestopnik.
Zglaševanje reservistov. — Vojno minister3tvo je poslalo vsem vojaškim poveljstvom in četam ukaz radi zgla-šanja pri kontrolnih shodih. Vojni minister pravi, da je smatrati po § 150. voj. kazenskega zakona za zločine in subor-dinacije, ako se kdo ustavlja izvršiti službeni ukaz. Ako se torej mej kontrolnim shodom branijo, oglasiti se vojaki z besedo „hier", zagreše se proti subordinaciji ter so kaznivi. Obsoditi se morejo v ječo za šest mesecev do jednega leta. Ako pa se jih ustavi soglasno več, dobi to ustavljanje značaj upora. Hujskanje reservistov k ustavljanju pa je kaznivo po § 222. voj kazenskega zakona. Dosedanji prestopki pri kontrolnih shodih se bodo kaznovali samo disciplinarnim potem, v bodoče pa je postopati strogo po vojnem zakoniku.
Italijani in tirolski dež zbor. — Načelnik kluba italijanskih dež poilancev. baron Malfatti, je sklical dne 6. aprila italijanske državne in deželne poslance, da jim poroča o vspehih pogajanj, katere je vodil imenom vlade posl. dr. Kathrein z voditelji tirolskih Italijanov glede administrativne avtonomije južnega italijanskega dela Tirolske, oziroma glede udeležbe Italijanov bodočega deželnozborskega zasedanja. Kolikor je znano, so ostala vsa pogajanja brezvspesna, ter se Italijani tudi letos ne udeleže deželnozborskih  sej v In omostu,
Konferenca za splošno razoroževanje. — Sest mesecev je minilo, odkar je car Nikolaj II. poslal v svet svoj mirovni predlog. Kar se vsem mirovnim društvom in njihovim velikim kongresom ni posrečilo, to je dosegel car največje evropske države in največje armade z jednim samim pozivom. Devetnajst evropskih držav in Zjedinjene države, Kitajska, Japonska, Perzija in Siam se udeleže velike konference v nizozemski tihi prestolici, v Haagu, Druga okrožnica ruskega zun. ministra   Muravjeva,   prinaša   osem točk obširnega vzpo-
reda, ki se bode razpravljal. Te točke obsegajo pred vsem te-le določila. Sedanje efektivno Število vojaštva na suhem in na morju se ne pomnoži več, in tudi vojni proračun se ne zviša. Določi se rok, do katerega se to število in proračun Se znižata. Prepove se upeljati novo orožje in nove eksplozivne snovi, katerih uporaba se sploh omeji. Podmorski torpedovski čolni so prepovedani. Kakor se poroča, nista dobila povabila niti papež, niti knez bolgarski.
Izseljevanja v Srbijo. — Radi neprestanih nasilstev Arnavtov prihaja vedno vec beguncev iz Stare Srbije na Srbsko. Vlada mora ne le skrbeti za begunce, ampak tudi paziti na nje, ker je mej njimi več dvomljivih individejev. Srbski poslanik je izročil Porti noto, v kateri so pojasnjeni vzroki, ki so prisilili begunce k temu činu; a Porta je dala ta nota v svoj — arhiv k milijonu takih not, katere žro molji že desetletja, dočim je ostalo na Balkanu vse pri starem.
Italija in trozveza. — Nekateri trozvezi prijazni krugi izražajo opetovano željo, naj bi se te varuhinje svetovnega miru vedno tesneje oklepali in s tem zvezo samo kot tako še bolj utrdili. Vidi se jim toraj, da ta vez ni več posebno trdna, in hočejo ji menda pomagati na noge. Takih mislij je bržkone tudi italijanska vlada, kar kažejo njeni najnovejši čini. Na severno, to je na italijansko-avstrijsko mejo odposlalala je te dni komisijo častnikov generalnega štaba, da izgotove tam priprave za nove utrdbe. Pred vsem, pravijo, treba zavarovati pontebsko železniČno progo. Na ta način pač ne utrjuje zvezo mej Italijo in našo državo, in čuditi se le moramo, da naš zunanji urad more le mirno gledati tako počenanje sprijate-ljene države.
Samoa. — Radi jednakih pravic na nemirnem otoku Samoa so sklenile Anglija, Amerika in Nemčija sestaviti komisijo, ki se snide v Washingtonu ter bode na to odpotovala na Samoo. Ako se komisija ne bode mogla zjediniti, bode Švedski kralj Oskar razsodnik.
Boj na Filipinih. — Američani še vedno zmagujejo nad svojimi nasprotniki, in ako smemo verjeti poročilom ameriških generalov poročevalcev, je dobro utrjeno vstaško mesto Malolot že v ameriških rokah. Vsa vojna sila je sedaj konce-trirana pri Marilao, v čegar okolici se sem ter tja bijejo manjši neznatni boji. Boj za mesto Malolot je bil zelo vroč. Pri tem boju so izgubili Američani večje število mož, mej tem ko izguba vstašev ni posebno velika, ker je vodja Agui-naldo poslal v boj le nekaj svojih mož in še ti se niso hoteli pokazati sovražniku. Američani so pridobili precej tal, ki so jih vstaši popolno izpraznili, toda ne koristi jim to za sedaj prav nič, ker ne morejo prebivati v popolno opustošenih krajih.
144