bi!f .o mati P m BUY? united , [status WAR tbonds. ANO' k STAMPS CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, JUNE 2, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. eč kot 500,000 premogarjev stavka bliska zbornica je sprejela predlog, da bomo davke plačevali sproti od zaslužka m llngeon. — Poslanska ^ Je z 256 proti 114 gla-L^ejela predlog, da bomo ^ J.lJa naprej plačevali vsak % ,rnesec dohodninske dav-in sicer 20 odstotkov W^ka. Predlog vsebuje tu-C0' da dpuisti od 75 do ^ i vs^tkov na davkih za eno Jjr.F t;j] Sa^mu davkoplačevalcu je bil poslan v senatno kJei" pričakujejo ugo-i>itve. L "omo plačevali davke po načinu? Vsak, ki ni 'tL* lanskega dohodninske-oziroma, če je plačal obrok 15. marca, mo % jUnija plačati tudi dru-^ Kolikor bo kdo plačal 'O 'anskega dohodninske-do 1. julija, imi1 bo da-!®dit za davčne obligacije ^j,ul|jem bodo začeli pa vsi, ^il4Vaio tedenska ali mesečna i- V ^ačevati davek za leto-] ^°h°člke. Kdor ima druge 'tw6 ^ot mezdo ali plačo, mo-\ i^unati dohodke za nanJe davek če- \ u \ , marca drugo leto bo Va%>plačevalec obračunal \ 2a vse leto 1943. Ako je ^^malo bo dodal, ako je Vj^Več, bo dobil kredit za »^Hiranje 20% davka od } b° pomenilo več dav-\ Pak bodo isti davki kot 'Vamo s to razliko, da jih \ J"ačevali siproti vsak te-!&V0? na 14 dni, ali na mesec ^ tega zaslužka. f\ ^ bodo pa sledeče olaj-Ko)nur so znašali dohod- 30« ninski davki za 1942 ali 1943 do $50, ,mu bo to popolnoma odpuščeno. Komur so znašali davki za 1942 ali 1943 med $50 in $66.67, mu bo odpuščeno $50. Za vse davke nad $66.67 bo odpuščenega 75% davka. Od ostalih 25% bo plačal polovico 15. marca 1944, polovico pa 15. marca 1945, povrhu tekočih 20% davkov seveda. V vzhodnih državah je vlada zopet odvzela nekaj gazolina Washington. — Urad za kontrolo cen je okrnil gazolinske kupone za B in C karte v severovzhodnih državah. Kuponi, katerih vsak je dozdaj kupil tri galone gazolina, ga kupi zdaj samo dva in pol. Odredba je stopila včeraj v veljavo. Kuponi s knjigo A so še vedno vredni po 3 galone gazolina, toda doba njih porabnosti je bila podaljšana tako, da da kupon motoristu povprečno samo 1 y~> galone gazolina. -o-- Manj mesa napovedujejo za civilno prebivalstvo Washington. — Iz zanesljivih virov se poroča, da bo urad za kontrolo cen zmanjšal mesne porcije za civilno prebivalstvo. To se pravi, da bo zvišal vrednosti točk za nekatere vrste govejega mesa in najbrže tudi svinjini, teletini in jagnjetini. Fak-tične cene mesu ne bodo zvišane, samo točke, kar pomeni, da bodo rdeče znamke manj kupile. Vlada kupuje vedno več mesa za armado. Mnogo mesa gre tudi v take izolirane kraje, kot v gozdarske kempe, rudniške okraje in drugam, kjer delavci težko delajo in so navezani na meso od drugod. Za te skrbi vlada, da doobe dovolj mesa. -o- Willkie v Clevelandu Včeraj se je mudil v Clevelandu Wendell L. Willkie, predsedniški kandidat republikanske stranke leta 1940. Napram časnikarjem je Willkie izjavil, da bi bil Cleveland najbolj pripraven kraj za republikansko narodno konvencijo drugo leto. Če bo zopet kandidiral, pa ni izjavil. Graduacija Anthony Wm. Grdina, sin Mr. in Mrs. Joseph Grdina iz 6113 St. Clair Ave. bo jutri graduiral iz Cathedral Latin višje šole. Graduacija bo v mestni glasbeni dvorani, čestitamo! Stalinov odgovor je na potu Seattle, Wash. — Danes je dospel tu sem iz Moskve Joseph Davies, ki nosi s seboj pismo ruskega premier-ja Stalina na predsednika Roosevelta. Davies ni hotel ničesar izjaviti glede svoje misije, kot to, da bo takoj nadaljeval pot proti Wash-ingtonu do predsednika Roosevelta. Davies je odletel z avijo-nom iz Moskve v soboto. Le-tel je preko Sibirije in je dospel v Alaska v pondeljek. V Seattle, Wash, je dospel zgodaj danes zjutraj. -o- Za pomoč domovini! Danes bomo zopet nekaj pripisali. Pomalem gre, zelo po malem, gre pa le naprej. Včera; Mi Naši vojaki ta ta Pvt. Frank A. Ivančič, sin Mrs. Rose Ivančič iz 1254 E. 169. St. se tem potom želi zahvaliti vsem sorodnikom in prijateljem za lepa darila, predno je odšel v službo Strica Sama 31. maja. Franku želimo vso srečo in pa zdrav povraitek. n ta ta Iz taborišča Lee, Va. pošilja pozdrave Pvt. John Peskar, sin Mr. in Mrs. John Peskar iz 3511 E. 78. St. Njegov naslav je: Pvt. John Peskar, 12th Rgt. 60 L, Q. M. Replacement Center, U. SS. Army T-320, Camp Lee, Va. ta ta ta Iz Lexington, Kentucky pošilja pozdrave korporal Frank L. Deibevec, sin znane Debevčeve drujžine iz Glass Ave. Njegov naslov je: Cpl. F. L. Debevec, Co., A, 1525 Service Unit, Phoenix Hotel R. 227, Lexington, Kentucky. $9,000— $8,000- $7,000— $6,000— $5,000— n je zanimiv. $4,000-— " Pri 'nas tukaj Še ne občutimo vojne. $3,000— Pomagamo pa po svojih močeh. Do-$2,000— zdaj isem kupil že za $4,000 vojnih $1,000— m bondov. Ako bo letina dobra, bom pa še. Na j lepše pozdrave vsem mojim starim znancem." — Prav lepa vam hvala, Mr. in Mrs. Mohar. Po $5.00 so prinesli v naš urad: Mrs. Tončka Jevnik iz 1199 E. 61. St., John F. Petric iz 1105 E. 71. St. Mrs. Mary Zupančič iz 686 E. 157. St. Mrs. Frances Mislej, R. D. 4, Chardon, O. je poslala na $2.00. Prav lepa hvda vsem skupaj in priporočamo še drugim, da darujejo za. slovenske reveže. V našem uradu je bilo do danes darovanega $120.00. -—o—- Cene v restavracijah bodo z 12. junijem zamrznjene v Ohio Okraj Cuyahoga je eden izmed 19 okrajev v severni Ohio, kjer je urad" za kontrolo cen ukazal zamrzniti cene v restavracijah. hotelih in drugih javnih jedilnicah. Odredba bo stopila v veljavo 12. junija. Cene ne smejo biti višje, kot so bile v teh pvos.orih za jedila v tednu med 4. in 10. aprilom. Zveza lastnikov restavracij je zadovoljna s to odredbo. |delico kave ali čaja mora dobiti Člani pravijo, da so bile cene v |najmanj eno čajno žličko slad-omenjeni dobi pravične in ako korja. bo zdaj postavljena maksimalna cena, bo s tem odpravljena vsaka kompeticija. Poleg okraja Cuyahoga, so prizadeti še sledeči okraji: Ashland, Ashtabula, Carroll, Columbiana, Erie, Geauga, Huron, Lake, Lorain, Mahoning, Medina, Portage, Richland, Stark, Summit, Trumbull, Tuscarawas in Wayne. V spremstvu svojega očeta in svaka nas je včeraj obiskal narednik Edward Grame, sin poznane Joe Gramčeve družine iz Geneva, O. Eddie je dobil kratek dopust, da obišče svoje starše. Njegov naslov pri vojaMh je: Sgt. Edward Grame, 367 Tech. School Squadron, Scott Field, 111. Njegov brat Johnny služi pri mornarici na Atlantiku lia ta ta Po 3 mesečni šoli v Miami, Florida, je prišel na 14 dnevni dopust 2nd Class Efetty Officer Joseph A. MismasiZ 1404 E. 53 St. Nazaj odide v pondeljek in sicer v Orange, Texas, kjer bo ostal 3 mesece Njegov naslov je: Joseph A. Mismas, MOMM 2/C U. S. S. Touglas L. Howard Naval Receiving Sta., Orange, Texas. Lepše vreme v juniju Vremenski urad obljubuje lep ši junij kot je bil maj. V maju smo meli 27 dni dežja ali največ od leta 1894. B0JNAFR0NTA PACIFIK—Ameriške podmornice so potopile nadaljnih sedem japonskih ladij, med temi je bil en rušilec in šest tovornih ladij. AFRIKAi—Ameriške zračne trdnjave so zopet bombardirale italijansko letališče Foggia, severovzhodno od Rima. To je že tretji napad v štirih dneh na ta kraj. RUSIJA—V Kavkazu se vrše vroči boji z Nemci. Rusi so odbili vse nemške sunke. Na bojišču je obležalo včeraj 1,000 nacijev. REVOLTA—Iz Norveške se poroča o novi vstaji naroda proti nemškim četam. Nemci so razglasili v obrežnih krajih "pogojno obsedno stanje." Na Poljskem so začeli Nemci z novim nasiljem. Po-Jžigajo vasi in morijo prebivalce radi ubojev nekaterih nemških uradnikov. i Jutro poroča od 17. februar-i ja, da je vojaško sodišče v i Ljubljani obsodilo na dosmrtno ječo sledeče: Martin Tepi-na, rojen v Ljubljani leta 1921, ki je bil baje kurir za komuni-i ste. | Janez Lesar, rojen v Ribnici leta 1908. Pripadal je organizaciji, ki je rovarila proti italijanski državi. Na dosmrtno ječo je bil obso-i jen tudi Ante Furučič, ker se i je udeležil napada na italijan-i sko divizijo Maccerta. -o- Zavezniki so izgubili dozdaj 664 ladij Associated Press poroča, da so izgubili zavezniki in nevtralci dozdaj na Atlantiku 664 ladij. K temu je prištetih 5 tovorni-ških ladij, ki so bile torpedirane zadnji teden. Zadnji teden je bil prvi, v katerem ni bila potopljena nobena ameriška ladja. ---o- G. Gabrovšek odpotuje G. Franc Gabrovšek odpotuje danes nazaj v New York. Teh par dni bivanja v Clevelandu je bil zelo zaposlen. V soboto je obiskal Barberton, kjer je imel predavanje o domovini v cerkveni dvorani. V nedeljo je govoril na katoliškem Taboru, v pondeljek pri žalni -maši pri sv. Vidu, popoldne je obiskal naprave Slovenske zadružne zveze, včeraj je obiskal župana Lauscheta, s katerim se je dlje časa razgovarjal, potem je obiskal konzula dr. Mallya, muzej in si ogledal še druge zanimivosti po mestu v spremstvu Antona Grdine. Iz Clevelanda, kot se je izrazil, odnaša najboljši vtis. Mleko vkantah je zdaj pod racioniranjem Urad za kontrolo cen je postavil sinoči vse kondenzirano in evaporirano mleko v kantah pod racioniranje. Namen te odredbe je, da se reši dovolj tega mleka za otroke. Za to mleko bo treba dajati od danes naprej rdeče znamke iz knjige št. 2 in sicer eno točko od funta. Dva parnika sta trčila Včeraj zjutraj sta trčila na, Erie jezeru 28 milj vzhodno od Clevelanda dva tovorna parnika, Jenkins in Olds, prvi dolg 530 čevljev in dnugi 640. Trčila sta v veliki megli. Jenkins je bil huje poškodovan, zato so ga prive zali k Oldsu in ta ga je po 7 urni vožnji srečno privlekel v eleve landsko pristanišče. OP A podaje kot vzrok za to odredbo sledeče: V nekaterih restavracijah servirajo vedno manj jedil za vedno višje cene; cene jedilom so bile dvignjene v sorazmerju več, kot pa so poskočile cene živilom; nekatere restavracije so navijale cene jedilom kljub ukazu predsednika, da naj "držimo linijo." Restavracije in druge jedilnice morajo na zahtevo gosta pokazati cene, kot so jih računali v tednu med 4. in 10. aprilom. Za cene v delovnilc morajo računati cene takratnih delovni-kov, za nedelje in praznike pa cene, kot so jih računali v nedeljo 4. aprila, ali manj. Noben gost ne more zahtevati več kot ene skodelice kave in ne več kot enega koščka sirovega masla. Toda v vsako sko- Tudi Ohijčani ne smejo z avtom v vzhodne države, če vozijo za zabavo /Vincent S. Bishop, uradnik lokalnega urada za racioniranje gazolina, je izjavil, da ne sme z avtom nihče iz države Ohio, čez mejo v vzhodne države, kjer je prepovedana vožnja za zabavo ali za kako drugo nepoklicno vožnjo. To zadene tudi take, ki bi imeli s seboj dovolj gazolina za vožnjo tje in nazaj. Ako je imel torej kdo v načrtu, da se bo peljal, na primer v Pennsyl-vanijo za zabavo, in bi imel toliko gazolina s seboj, da bi mu ga ne bi bilo treba kupovati tam, naj kar pozabi na to, dokler je ta odredba v Veljavi. V bolnišnici Charles . Centa, poznanj stavbenik iz 668 E. 102. St. se je podal v Charity bolnišniso. Nahaja se v sobi št. 415. želimo mu skorajšne okrevanje. Volitev novega tajnika Podružnica št. 3 SMZ ima važno sejo v četrtek večer ob osmih v Slovenskem domu na Holmes Ave. Glavna točka na seji bo volitev novega tajnika. DRZNI KOZAŠKI IZVIDNIKI Moskva. (ONA) — Kozaški izvidnik je nekakšen "komando" na konju. Povečini so to mladiči, ki so se naučili jahanja že takrat, ko so delali svoje prve korake in so znali vihteti sablo še predno so prijeli za svinčnik. Toda umetnost jahanja je le majhen del njihovih sposobnosti. Kozaški scout Rdeče Armade se mora znati boriti leže na trebuhu, mora sedeti v svojem jarku ter spoznati mino, kadarkoli jo vidi, in tudi streljati s strojnico. Včasih se plazi milje in milje na trebuhu s svojo strojno puško v roki. Brez hrane ostane včasih po več dni. Poznati mora vse glasove v gozdu, v gorah in v močvirjih. Pripeti se, da mora preplavati široke reke v polni vojaški opremi. Naučit se mora ostati pod vodo in dihati skozi bilko trsa. Njegova misija je včasih, da dožene, kje je sovražnik nastanil letališče, drugič pa mora privesti nazaj nemških ujetnikov za informacijsko službo. Kdzaškii iztvidnik je šesti Čut Rdeče Armade. POKOJNI BATALJON NADVOJVODE OTONA New York. (ONA)—Po burni karijeri, ki je trajala ravno šest mesecev, je videti, da je bil danes razpuščen avstrijski bataljon, katerega je organiziral War Department v sodelovanju z nadvojvodo Otonom, pre* tendentom na avstrijski prestol. Bataljon, katerega sestava je povzročila v preteklem novembru ogorčene razprave, je izginil na ravno tako skrivno sten način, kakor se je rodil. -Ko je bil bataljon organiziran, so demokratični aVstrij ski, jugoslovanski, čehoslova-ški in drugi srednje-evropski krogi skupaj z liberalnimi Amerikanci izražali svoj e ogorčenje proti zvezi avstrijskega bataljona z osebnostjo nadvojvode Otona. Kmalu smo zvedeli da je prišlo do hudih sporov med člani bataljona in včasih tudi do pravih spopadov. Naposled so vojaški krogi uvideli brez-upnost tega poskusa in razvrstili moštvo v druge bataljone. Dozdaj še ni bilo mogoče zvedeti, kam so odšli trije bratje nadvojvode Otona, ki so se prostovoljno prijavili v ta bataljon. Oton sam se bo moral kmalu javiti svojemu Draft Board-u št. 20 v New Yorku za zdravniški pregled. Urad n o smatrajo, da je sposoben, da služi kot tujec. Prva obletnica V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Mary Jeršan v spomin 1. obletnice njene smrti. ameriška!®? domovina . AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^TTA^OO SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER 'ra&ji tajnik Ickes apelira na premogarje, naj se vrnejo na delo. Operatorji in unija se ne morejo sporazumeti za plačo. t^shington, 1. junija. — Tajnik notranjih zadev, Harold predložil premogovnim družbam in uniji premogarjev ((.2il Poravnavo. Toda operatorji in unija se pri dogovorih ,J niso mogli sporazumeti, ker premogovne družbe nočejo jjj na izboljšanju plač. Nad 500,000 unijskih premogar-tle 'Janes na stavki. Je predlagal, naj bi začasno dovolili jj ^ dan za čas, ki ga pora-^mogarji od vhoda v rov kjer delajo. John L. ij l)l'edsednik premogarske lJe pristal na to, toda pre-Idružbe se temu proti-I ^ samo zahtevani vsoti, ^k tucii temu, da bi izbolj-Plača stopila v veljavo z jiarcem, ko je potekla po- Cunijo: S,jssJe apeliral direktno na !^a'.na-i pokliče premogar-fji^ na delo, ker je stavka jj110 Proti vladi, ki je pre-!j ^zorstvo nad premogo-j.^ewis nocoj še ni izjavil, C^apravil. I^rovne družbe so obve-L./lni delavski odbor, da premogarjev ne pre-jL 0(1 svojih prvotnih zah-■1? na dan več P^če. Ij^ °v°ri med družbami in j. Sebodo nadaljevali jutri, C>edo. i^garski položaj širom L Je danes sledeč: Dvanajst tisoč vgHrjev se ni včeraj zju-delo. V okraju Harlan je brez dela 18,000 premogarjev. Pennsylvania — Nad 83,000 premogarjev v okrajih trdega premoga in nad 100,000 v okrajih mehkega premoga počiva od včeraj. West Virginija—Tukaj počiva 600 premogorov, ki zaposlu-jo 130,000 premogarjev. Virginija —Več kot 18,500 premogarjev je ostalo včeraj doma. Tennessee—Premogarji čakajo besede iz New Yorka. Alabama—Tukaj počiva nad 22,000 premogarjev. Colorado—Velik del unijskih premogarjev bo sledilo drugim državam in ne bodo šli na delo, ako ne bo podpisana pogodba. Illinois—Nad 25,000 premogarjev je zaprlo 200 premogo-rovov. Premogarji, ki spadajo k A. F. of L., so ostali na delu. Indiana—Neuradno poročilo trdi, da je 7,000 premogarjev pripravljenih pustiti delo. New Mexico, Wyoming, Utah in Montana—Pričakuje se, da bo okrog 16,000 premogarjev pustilo delo.. t AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 2, 1943 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Bil7 St. Clair Ave. JAMX8 DEBEVEO. Editor HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: £a Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 ___Posameana itevilka 3c__ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $630 per year, Cleveland by mall $7.50 per year LT. S. and Canada $3.50 for 6 montha. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 8 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for I months ___Single coplea 3c__ Entered as second-class matter January 6th. ltos. at the Post Office at Cleveland. Ohio. under the Act of March Sd. 1878. No. 129 Wed., June 2, 1943 Zakaj je potrebna pomoč zdaj, takoj? Nek slovenski list v Ameriki je oni dan zapisal in za svoj delokrog odločil, "da bomo pomagali našim ljudem potem, ko bosta odšla z naših krajev Hitler in Mussolini." Tega ni treba še posebej poudarjati, ker o tem ni nobenega vprašanja, da bomo pomagali, veliko pomagali, kolikor bomo pač mogli pomagati. Zdaj je vprašanje, če naj pomagamo tudi zdaj, takoj. V našem listu je bilo že večkrat pojasnjeno, da lahko pomagamo sedaj in da je v tem oziru že podvzela korake Pomožna akcija slovenskih župnij v Ameriki, kije v ta namen že poslala naročilo ljubljanskemu škofu, da mu je zagotovljenih $10,000 in da na to našo moško besedo lahko dobi posojilo ter s tem denarjem pomaga našim revežem doma. V ta namen zdaj" zbiramo prvih $10,000. Nekaj čez en tisočak je že nabranega in prepričani smo, dfa bomo v do-glednem času zbrali deset tisoč dolarjev. V tem času, ko mi zbiramo tukaj teh $10,000 in predno bo ta denar zbran, bodo naši reveži že dobili doma podporo iz tega denarja. Da bi podpirali ali poslali našim ljudem doma pomoč potem, ko bosta odšla z naših krajev Hitler in Mussolini, je vse lepo in prav. Toda vprašanje nastane: kaj pa bo z našimi ljudmi v tem času? Ali naj pustimo naše siromake do tega časa, da se bosta umaknila Hitler in Mussolini, lakote umreti? In to,v času, ko imamo pota in sredstva na razpolago, da jim lahko pomagamo. Poglejmo nekoliko globlje v to stvar. Do 2,000 slovenskih hiš oziroma posestev je bilo požganih v naši stari domovini. Ljudje iz teh požganih domov so bili nekaj poslani v Italijo v konfinacijo, nekaj jih je pa potaknjenih po hišah k sorodnikom in znancem. Ti ljudje, ki jim je požar, zataknjen po laških in nemških banditih, uničil vse, nimajo absolutno ničesar. Nimajo obleke, nimajo živeža, nimajo poljskega orodja, da bi obdelovali zemljo. In to so tisti, za katere zdaj zbiramo pomoč! V Ljubljani je bila ustanovljena dobrodelna pisarna, ki je pod nadzorstvom ljubljanske škofije, ki zdaj skrbi za te reveže. Vemo iz direktnih virov, da se zdaj zbira za reveže, ki so izgubili vse, milodare po Sloveniji. Ali se moremo zavedati, ali moremo spoznati, kaj se to pravi: zbirati milodare med berači za berače? Torej naš kmet, ki je že itak največji revež, ki je bil pa vsaj toliko srečen, da mu ni italijanski fašij zataknil rdečega petelina v streho, mora dajati od tiste mrvice, ki jo še ima, drugim, ki so absolutno brez vsakih sredstev. Lahko si mislimo, koliko morejo dati tisti, ki so sami reveži. Ta ljubljanska dobrodelna pisarna poroča, da potrebuje za te reveže za prvo silo najmanj štiri milijone lir, in to takoj! Zato so se pa obrnili v Ameriko za pomoč, za takojšno pomoč, ker ta pomoč lahko pride domov SEDAJ. In Pomožna akcija slovenskih župnij je nakazala, kolikor si je upala zmagati oziroma nabrati — $10,000. Relifna akcija ameriških škofov je poslala prošlo leto v Slovenijo $20,000. Letos je nakazala pa že $15,000. O lanski vsoti je prišlo poročilo, da so jo dobili. Druga vsota je bila še nedavno nakazana, torej še ne vemo, ako so jo že dobili. Toda če so lansko, bodo tudi letošnjo. Torej ako ameriški škofje, ki niso Slovenci, še celo Slovani ne, uvidijo silno potrebno v Sloveniji in vidijo to potrebo zdaj, ne šele tedaj, ko bosta odšla Hitler in Mussolini iz naših krajev, kako žalostno bi bilo, ako bi te potrebe ne videli mi, njih lastni bratje in sestre! Fakt je namreč, da se lakoti in uboštvu ne morete zapo-vedati, naj počakata s svojo šibo toliko časa, da bosta odšla Hitler in Mussolini. Lakota ne vpraša, če si bil lačen včeraj, če si lačen danes, ali če boš lačen jutri. Telo hoče imeti kruh TAKOJ, ali bo pa leglo v črni grob. In potem se še more dobiti človek, ki hoče odjesti tem našim revežem tisto mrvico kruha, ki bi ga kupil za vse slovenske reveže sklad $10,000 z izgovorom, naj počakajo, da bosta odšla Hitler in Mussolini. Kako to, da tak človek vsak dan zahteva jedi in pijače zase? Kako to, da se ne žrtvuje zdaj, ko potrebuje naša armada tolik&živil in bi rekel: do konca te vojne ne bom po-kusil niti jedi, niti pijače? Seveda, pri polni mizi in polnem želodcu je lahko reči: počakajte, dragi naši Slovenci tam v stari domovini, potrpi-te, saj vam bomo pomagali, ampak ne prej, da bosta odšla Hitler in Mussolini od tam. Do tedaj pa se preživite kakor veste in znate. Ali more tako reči slovensko srce? Ali more tako reči človek, ki hoče reševati slovenski rod, ki se usti, kako mora biti urejena bodoča Slovenija, odnosno bodoča Jugoslavija, pa mu je vseeno, če v tem času pogine lakote sleherni naš rojak? Mi ne silimo nikogar, mi le prosimo pomoči za naš sestradani narod. Kdor hoče in more naj da, kdor noče in ne more. naj ne da. Vzeli ne bomo nikomur. Toda, za božjo voljo, ne trgajte skorjice kruha izpred ust našim revežem.s tem. da jemljete dobro voljo tistim, ki hočejo dati. Tisti ki je zoper to takojšno pomoč zato, ker jo deli ljubljanski škof, naj ve, da od tega ne gre niti enega centa za duhovnike ali za kake redovnice. Vse to gre samo za civilne reveže. Za duhovnike se pošilja masne intencije, ki so nekaj čisto drugega. Pa še nekaj, kar naj ponovno poudarjamo. Od tega denarja, ki ga zbiramo zdaj za Pomožno akcijo slovenskih župnij, ne bo šlo niti centa v staro domovino pred koncem vojne. Torej ves denar ostane tukaj in bo tudi naložen v ameriške vojne obveznice, dokler ne bo odprta pot za denarne pošiljatve. Domov zdaj je šla samo agrancija, da bomo res poslali obljubljenih $10,000. Torej bratje nergači in zafrkljivci, ki si jemljete patent za rešitev stare domovine, tukaj lahko vidite, da se ni bati, da bosta Hitler in.Mussolini kuzrfiala ameriške dolarje. Ako že nočete pomagati, da se reši slovenski narod smrti lakote zdaj, pustite vsaj onim, da to vrše, ki imajo srce na pravem mestu in ki vidijo potrebo zdaj. Po vojni, ko bodo razmere zopet normalne, bodo pa podani čisti računi in vsa javnost bo zvedela, kdo in kako je dobil to pomoč, ki je poslana ZDAJ v staro domovino. Ako pa pri nas tukaj nima ljubljanski slovenski škof kredita za $10,000, potem pa žalostna nam majka in toliko opevane slovenske moške besede ni več. Mi smo pripravljeni zbirati za rusko pomoč in dajemo* ter verjamemo, da bo šla pomoč tje takoj. Da je pa mogoča takojšna pomoč našim lastnim bratom, pa ne verjamemo, čeprav to garantirajo naši gg. duhovniki tukaj. Taki smo in potem hočemo biti kulturni, naobraženi, napredni in pa — slovenski. Bog se nas usmili. Rdeči križ pošilja pomoč na Japonsko, v Nemčijo, v Italijo, v Grčijo, za razne vojne ujetnike. In vendar vladajo tistim deželam Hitler, Mussolini in Tojo. Rdeči križ ne pravi: počakajmo, da bodo odšli ti diktatorji s teh krajev, potem bomo pa pomagali. Prav zato, ker so tam Hitler, Mussolini in Tojo, potrebujejo ljudje, naši ljudje, pomoči, ker vemo, da jih te nagnjusne barabe stradajo do golih kosti. Tisti, ki pravi, da ne dati pomoči, dokler so tam diktatorji, tisti nima volje pomagati takrat, ko je sila največja. In tisti, ki naravnost pravi, da ne pomagati zdaj, je pa sumljiv, da nima iskrenih namenov. BESEDA IZ NARODA Dve "Amerikanski" G. A. Sicer menda minevajo časi, ko smo imeli navado reči: "Ta je pa prav amerikanska!" Takrat smo res verjeli, da je v Ameriki vse mogoče. Če pa.ne prav vse, pa vsaj mnogo več ko kje drugje na svetu. Zadnje čase se nam zdi, da tudi naša Amerika postaja precej "normalen svet." Vendar se v Ameriki še vedno zgodi kaj "amerikanskega." Na primer kak sodnik se včasih iz-nebi kakšne take, ki bi težko verjeli, da bi se je iznebil pravičen sodnik v drugih delih sveta. O dveh takih sodnikih smo brali te dni. Povejmo ob kratkem : V New Yorku je stal pred sodnikom, neki bivši mežnar, ki je bil obtožen, da je v neki cerkvi vlomil v nabiralnik za siromake, menda za kruh sv. Antona, in je ukradel iz njega en dolar in dvajset centov. Ni bila torej velika tatvina, oziroma ni bil velik rop, toda vlom se je bil zgodil v cerkvi in škodo so trpeli siromaki. Vsekako so to obteževalne okoliščine. Vendar sodnik ni imel pred očmi v prvi vrsti vprašanja, kako bi bil ukrenil, da bi tisti dolar in za njim dvajset centov spravil nazaj v sklad za siromake, ampak mu je brnelo po glavi vprašanje, kako bi tega bivšega mežnar j a poboljšal, da ga ne bi več prsti srbeli za vlome v cerkvene nabiralnike. Vlomilcu je torej naročil, naj gre in si kupi knjigo o življenju svetega Frančiška Asi-škega. Naj knjigo počasi prebere in si zapomni, kaj je bral. Cez nekaj časa naj se spet prikaže pred sodnikom in naj pove strogemu gospodu, kaj je bral o svetem Franišku. Če bo vedel dovolj povedati iz življenja tega svetnika, mu ne bo treba iti v "keho," samo ukradeni denar bo povrnil cerkvi. Nič nismo brali, kako je tatinski mežnar svojo skušnjo prestal, pa skoraj verjamemo, da prav dobro. Nas tu vse bolj zanima ravnanje sodnika, ki je svojega obtoženca tako "ame-rikansko" kaznoval. . . . Drug sodnik v Ameriki je imel rasoditi v zadevi mladega zakonskega para. Gospod soprog je namreč zahteval razpo- roko ali ločitev zakona od svoje žene, češ da mu nikakor noče "darovati" otroka. Niti enega ne, čeprav bi jih on rad imel celo več. On jo je nagovarjal na vse mogoče načine, ona pa ne in ne. Zmerom je imela kak nov izgovor, da je spet in spet odlagala z materinstvom. Nazadnje ji je bilo že kar preveč njegove "sitnosti" in je vzkipela napram možu: "Ti si res pravi tepec, če misliš, da se bom odpovedala svoji karieri, dobila otroke in zmerom čepela pri njih dofna." Ta ženin odgovor je bil blagemu soprogu več ko preveč. Šel je torej k sodniku in zahteval razporoko. Take žene, ki noče postati mati, on kratko-malo ne mara. "Sodnik je vprašal to in ono. Ni bilo treba dolgo spraševati, ko je zvedel, da je mili soprog vsaj sprva tudi sam sodeloval s svojo ženo za preprečevanje spočetja. Tako je svoji ženi najprej dajal potuho, pozneje je pa ni mogel več spraviti na pravo pot. Sodnik mu je naredil naslednjo pridigo: "Vidite, vi ste sami zakrivili, da je vaš zakon postal to, kar je — norčevanje iz svetih reči. Zakonska zveza je bila ustanovljena za to, da pridejo ctroci na svet. Kadar mož stopi v zakonski stan, je to tista temeljna in poglavitna dolžnost, k\ si jo je naprtil s tem, da se je oae-nil. Vi ste pa sami pripomogli do tega, da ste skrunili to najbolj sveto zvezo, ki jo pozna civiliziran svet katerekoli vere. Zdaj skušate vso krivdo zvaliti na svojo ženo. To se sliši tako kot znana zgodba o Adamu, ki je dejal: Eva me je zapeljala. Kakor da on ni imel nič opraviti zraven, ko je tudi sam ugriznil v sad s prepovedanega drevesa. Nekaj takega hočete tudi vi meni natvesti. Čemu ste jo pa poročili? Ali samo zato, da bi imeli ljubico vedno pri roki?" Tudi v tem primeru nismo brali, kaj se je potem zgodilo. Prav radovedni smo, kakšen obraz je napravil mili soprog tiste nematerinsko usmerj ene žene. Mislimo si pa, da se mu je nekaj posvetilo v gl&vi in stfcu. Obenem nam je zdaj prišlo na misel, da smo morda zelo narobe napisali ko nam je ušel za to pripovedovanje naslov1,: Dve amerikanski. Ali bi ne bilo bolj prav misliti, da je ta sod- nik tako neamerikanski, da si ga celo v "amerikanski" Ameriki j ako težko predstavljamo? -o- Janko N. Rogelj, direktor publicitete JPO-SS: Petdeset tisoč dolarjev Mr. Leo Jurjovec ,blagajnik Jugoslavanskega pomožnega odbora, slovenske sekcije, mi je poslal tisto veselo in dolgo pričakovano poročilo, katero me je spravilo v pravo pomladansko veselje in razpoloženje. To so pa sledeče besede: Petdeset tisoč dolarjev. In da bi dosegli še petdeset tisoč dolarjev, predno bomo zaključili letošnjo leto! To se lahko zgodi, ako se bomo vsi zavedali, da dvakrat pomagamo, če darujemo v blagajno JPO-SS. Prva je Amerika, druga je naša domovina onkraj morja. Denarni prispevki, katere nabira naša pomožna akcija, so naj-prvo vloženi v ameriške vojne bonde, da pomagajo do zmage pravičnega zavezniškega orožja. Ko mine vojna, potrebovali bodo našo pomoč naši nesrečni in zatirani bratje in sestre v domovini. In "potem bomo pomagali vdrugič. Pomislite to, in lahko boste dali za dvojno, pravično in vsestransko pomoč. V mesecu maju so prispevali sledeči: Glas Naroda, New York, N. Y., $9.00; John Dolenc, tajnik društva št. 36 SNPJ poslal $8.18; Joseph Okorn, blagajnik lokalnega odbora št. 2, Cleveland, O., $2,-000.00; Joseph Krasovetz, blagajnik podružnice št. 16 SANS, $50.00; Nick Povše, blagajnik lokalnega odbora št. 12, Pittsburgh, Pa., $16.00; Mrs. Emma Shimkus, blagajničarka lokalnega odbora št. 22, La Salle,, 111., $100.00; Jacob Brljavec, blagajnik lokalnega odbora št. 32, South Chicago, 111., $36.55; John Langerholc, blagajnik lokalnega odbora št. 23, Johnstown, Pa., $100.00 (nabral. J. Turk); Joseph M. Sašek, blagajnik lokalnega odbora št. 28, East Helena, Mont., $110.00; in John Vitez, blagajnik lokalnega odbora št. 29, Bridgeport-Boydsville, Ohio, $12.50. Skupni dohodki v mesecu maju—$2,-442.23. Največji prispevek je dal lokalni odbor št. 2 v Clevelandu, Ohio, ko je poslal kar dva tisoč dolarjev. To je dokaz, da je novi odbor na delu. Ta lokalni odbor je do sedaj poslal že $7,000.00 v blagajno JPO-SS. Drugi večji prispevek je prišel iz gorate Montane, iz male, toda narodno zavedne slovenske naselbine East Helene, Mont. Tu so se pokazali naši ljudje, kdo so prijatelji in ljubitelji svojega naroda, ne samo z besedo, ampak tudi z dolarji. Iz Johnstowna, Pa., odnosno iz Conemaugha, kjer živi zavedni in narodno čuteči rojak, Mr. John Turk, je prišla tudi lepa vsota, posnemanja vredno delo. Tako se je odrezala tudi naselbina La Salle, kjer vedno kaj zberejo in pošljejo v našo blagajno. Hvala vsem, ki ste pomagali, d^ imamo sedaj v blgajni JPO-S& nad petdeset tisoč dolarjev. torugi mesec bodo prispevali dru^i lokalni odbori. Lokalni odbor §t. 5 v Milwaukee in okolici 1'ikakor ne zaostaja z nabiranjem denarnih prispevkov. Rev. Alton Schifrer, blagajnik omenjenega odbora piše v Ob-zoru talile: "Čas j> zopet, da se za našo pomožno ikcijo v prid naši stari domovir.i začnemo zopet nekoliko bolj živo zanimati. Danes imam, žal, le kratko poročilo, upam paAa bom prihodnjič lahko poroča! bolj ugodne številke. — Naši podružnica je dosedaj poslal\ na glavnega blgajnika vsegaskupaj žc $3,-111.95. Na rokih pa imamo zdaj $20.15. Gleko torej, da bo ta številka začfla kmalu zopet pridno naraščaj." EDINA, SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGANIZACIJI A Slovenska moška zveza v Ameriki Ustanovljena 1. januarja, 1939. Inkorporirana 13. marca, 1939 v Ohio. Glavni sedež: BARBERTON, OHIO ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške Pr Pristop od 16. do 55. leta. do «l0° Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem članu a pogrebnih stroškov. Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske oi'Saniza<^ GLAVNI ODBOR: 0 Častni predsednik: FRED UDOVICH, 183—22nd St., Barberton, v-Predsednik: ANTON RUDMAN. 719 E. 157th St., Cleveland, O. Prvi podpredsednik: MICHAEL TOMSIC, Box 286, Strabane, F®' d 0 Drugi podpredsednik: FRANK ČESNIK, 5709 Prosser Ave., Clever Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave., Akron, O. Blagajnik: JERRY ZUPEC, 982 E. 207th St., Euclid, O. Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, O. NADZORNI ODBOR: ^ P' Predsednik in prvi nadzornik: JOHN LINTOL, 208—23rd St. N. berton, O. lan^"' Dru?i nadzornik: CHARLES BENEVOL. 16007 Holmes Ave., clej0 Tretji nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1440 E. 40th St., Cleveland, FINANČNI ODBOR: S!" Predsednik in prvi odbornik: AUGUST F. SVETEK, 478 E. Cleveland. O. . 0jjio- Drugi odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., GirarO. Tretji odbornik: JOHN ROŽANCE, 469 E. 149 St., Cleveland, Ohia Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske Moške 1067 Sutherland Ave., Akron. O. He] i,] ke (d; me *>zr !rte, ■ta: ^ej tj tat iii 1st in j- foi Kampanja se bliža koncu 0 S 1 0] »Us lis, k ' 1); U1 . I ;o !|>ico iVŠ Cenjeni sočlani! — še nekaj dni in zaključena bo četr < ^ panja Slovenske moške zveze v Ameriki. V kampanj^0 lo bodo vključena vsa poročila, ki bodo oddana na pošti P nočjo 10. junija. . l]e\f Naše prejšnje kampanje so bile zelo uspešne. Torej ^ ^ da bomo sedaj vsaj toliko naredili kot v preteklosti ali Pa ^j ^ še in zato pa se je treba potruditi. Pojdite takoj na del° ,0vit' ( članstvo, če tega še niste storili, da tako priborite in z3g sveji podružnici zmago in jiagrado. JnjCi i' ij 11 Vemo, da ga ni med člani, ki bi ne želel svoji P0^^ organizaciji vse najboljše. Ampak dobra voščila in želJe ^f iv delovanja ni zadosti. Močna organizacija je ustanovljell^0^ ^ žrtvovalnem in delovnem članstvu, za napredek in lepo_b f p naše Zveze je potreba, da vsak član neprenehoma agitir® dobiva nove člane. ^ Možje in fantje, delujte za napredek edine slovens^cijf i^j pristranske moške organizacije v Ameriki. To je pr katera bo stala kot spomenik požrtvovalnemu članstvu i" pravo pot (bodočim ameriškim Slovencem. žalostno nam je sporočati, da je preminul predsednik •nib 3de* °ri ga nadzornega odbora John Lintol. Bil je eden ustanov naše Zveze in je vedno požrtvovalno deloval za naipi"e"L zacije. Zelo ga bomo pogrešali. Bodi mu ohranjen preostalim pa izrekamo iskreno sožalje. ^ & Zaključujemo z upanjem, da se bo vsak član Potr^ tij( nekaj dni in s tem pripomogel do lepšega uspeha če' nje naše Zveze. Z bratskim pozdravom, Vincent H. Lauter, glavni Ha] | j \k "Hita »j Tako naj zapišejo vsi naši blagajniki ter pričnejo z novim nabiranjem, da bomo kaj kmalu imeli sto tisoč dolarjev. Iz Roundupa, Mont., mi piše požrtvovalna in zavedna Slovenka, Mrs. Katherine Penica, da bo kmalu poslala denarne prispevke, katere je nabrala v naselbini in okolici. ' Iz daljne Tacome, Wash, mi piše stari prijatelj G. J. Poren-ta ter pošilja $5.00 za JPO- ^t "Saj je tudi res- ^ < grem na delo, kadai ^ ^ ljubi, samo da sem ^o^ n jjuraj v tovarni- Ko ^ stim kadar hočem- d# - , Ji "odvizla" pet. Vi^' ' H j » to sam svoj gospou- ,, j, * k . "Ti si menda f \ v tistem hipu, vs« i (v ščal v tovarni, PuS „ \ . paj in hitiš dom°v_ 4 \ < "O, ne, ta * * V& jJ misliš, da sem rj % drugi? Vidiš, ^ javili že pet sto let pred Kri-; ham delati, "ava } stusom v Babilonu. Tam so že | kakih pet mintit, P takrat plačevali s čekom. j zel." ga slovenskega naroda v^Ame-riki. JPO-SS nadzoruje tudi ameriška vlada v Washingtonu. Vaš darovani denar bo v dvojno pomoč: Najprej Ameriki, potem naši domovini onkraj morja. Daj, brat, daj; pomagaj, sestra ! -o- Prvi denarni zavodi so se po- W*r i AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 2, 1943 \ u erikij srcem: "Salomon, prekosil sem te!" Ni čuda, da je bil kot naj-odličnejše stavbišče bizantinske umetnosti ponos kristija-nov na vzhodu. Nekateri strokovnjaki celo trdijo, da prekosi sv. Sofija v svoji krasoti slavno cerkev sv. Petra v Rimu. Tudi Turki zelo spoštujejo to svetišče. Z ozirom na zidarsko umetnost je znotraj večinoma vse tako ohranjeno kakor je bilo nekdaj. Pobelili pa so nekatere krasne podobe iz mozaika, a druge so pokrite z velikimi zlatimi napisi iz korana. Pač pa se dobro vidijo v štri angeli v mozaiku. Tudi se na oboku nad bivšim velikim oltarjem še spoznajo sledovi prejšnje slike. Drugače pa je kakor tudi v drugih turških mošejah vse prazno. Le iz kupol visi velika množica raznih svetilk. Kako krasna mora biti Aja Sofija pri večernih molitvah v rama-zanu, ko je vsa mošeja do kupole bogato razsvetljena. Takrat dovoljujejo tujcem vstopiti le na vrhnjo galerijo. (Ramazan je mohamedanski post, ki ga imajo moharnedanci v spomin na beg Mohameda. Trpi pa od mlaja do mlaja, toraj čez 4 tedne. Post je zelo strog, ker od solnčnega vzhoda do zahoda ne smejo ne piti ne jesti, ne.kaditi. Ker pa moharnedanci štejejo po luninih mesecih, je ta post vsako leto za 11 dnij poprej. Skoro neznosen je torej v vročih pokrajinah, ako pade na vroče pofetje. Vkljub temu ga moharnedanci večinoma strogo držijo. Zato pa se zvečer, ko zaide solnce, prične raznovrstna zabava, ki trpi pozno v noč.) Vnanjost pa je vsled prena-redbe v mošejo zelo izgubila. Prizidali so namreč 4 minarete (vitke stolpe), medrese (verske učilnice) ter druga poslopja, tako da so nekdanjo vnanjo ob- aV« j i A 'A . Mladinski zbor se zahvaljuje Prireditev, katero je podal Mladinski pevski zbor na^odru Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 2. maja, je prav lepo izpadla. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. Cenjeno občinstvo, prijatelji mladih pevcev so prišli od blizu in daleč, da zopet slišijo slovensko pesem in slovensko govorico iz grl tu rojene mladine in s tem so priznali, da cenijo trud mladino. Iskreno priznanje naj prejmeta njih učitelja, pevovodja g. Louis Šeme, ki je vodil glasbeni del programa in g. John Stebla j, kj ie vodil in režiral igro, deklamacije, živo sliko itd. Hvala staršem in vsem, ki ste na en način ali drugi pomagali, da je prireditev tako lepo izpadla. Hvala G. Max Travnu za uporabo zvočnika, slovenskemu radio programu in postaji WGAR za lepo oglaševanje. Dalje lepa hvala Pecon orkestru, oskrbnikom Slovenskega delavskega doma, Franku in Tinci Marash za naklonjenost in potrpljenje vseskozi. Torej še enkrat, srčna hvala vsem. Ker se rojakom iz Conneaut, Ohio, ni bilo mogoče udeležite prireditve, so potom g. Kaluža-rja izročili za zborovo blagajno $5.50, Mr. in Mrs. Vinko C off pa sta darovala $2.00. Hvala Vam! Sedaj bodo pa kratke počitnice za naše člane zbora. Kdaj se bodo zopet pričele vaje, bo pa o pravem času objavljeno v naših lokalnih časopisih. Na prihodnji seji staršev bodo oddane nagrade, listki za iste so že v predprodaji. Kateri imate listke, jih ohranite, kajti oddane bodo res lepe nagrade. Za odbor staršev, Jennie 'Sever, tajnica. -o- Porast telefonov v Clevelandu lefonu, ker govorijo na tej zveži druge stranke. Zato naj bo vsak tudi sam kratek, da tudi drugim ljudem ne bo treba nepotrebnega čakanja in zamude časa. PIJANCEVA HČI Povest. Spisal I. Moliorov. Mr. F. B. Merrick, divizijski komercialni manager The Ohio Bell Telephone sistema, naznanja, da je bilo izza napada na Pearl Harbor instaliranih v Clevelandu skoraj 35,000 novih telefonov. Ohio Bell družba ima v državi okoli 753,000 rezidenčnih telefonov, od katerih jih je nad 72 odstotkov tako zvanih "party lines." V tem številu pa niso všteti telefoni na podeželju. Telefonska družba priporoča, da bi se sedaj v vojnem času, ko je vse silno zaposleno, klicalo le tedaj, kadar je res potrebno in da bi bili vsi pogovori kolikor mogoče kratki. Vsakdo'sam ve, kako je'sitno, ko mora čakati pri svojem te- "Tebi sem šel naproti, ker sem vedel, da prideš in si sama _i" "Očeta ni!" Deklici je drgetal glas, mladenič je videl njeno bol, in taka jeza ga je prijela ta hip, ko ji je gledal v or-deli obraz, pokrit z volneno ruto, tako žalosten in potrt. Sam ni vedel, kdaj mu je ušlo trpko in grdo: "Pijanec nemarni!" Ona ga je pogledala z širo-kozačudenimi očmi. "Peter, oče je — ah!" Zajokala se je, on pa je spoznal svojo naglico, prijel jo rahlo ok-og pasu, da je čutil toploto a j enega telesa. "Odpusti mi, ali radi tebe mi je ušlo, ko te imam tako, tako rad!" Glas mu je drgetal in njegove oči so iskale v njenih oproščen j a. Tako sta stala drug drugemu vdana srečna in tako nesrečna v tej lepi noči in nista vedela, kaj da govorita. "Pojdiva, Peter!" Šla sta polagoma nizdol. Ko ta pa bila na domu Petrovem, dejal ji je on: "Stopi k nam, Franica, ogre-ješ se male, saj se ne mudi še." Slušala ga je in vstopila sta. "Franica, jej, jej. Bog te sprimi! Pa kako, da si prišla šele zdaj ? Mislila sem, da prideš prej; pa večerjo sem pripravila zate —" "Hvala, teta; očeta sem morala čakati, pa ga nič ni bilo domov!" "Jaz bi dal takemu očetu." Stari Zorman je sedel za pečjo in kadil. Ob teh besedah pa je vstal razburjenja. V sobi je zavladala moreča tihota. Peter, ki je bil odšel iz sobe, vrnil se je ta hip in prinesel sladkega domačega peciva, jabolk in steklenico vina. "Franica, jej, uboga revica!" dejala je Zormanka, medtem ko je Peter nalil vina v razpostavljene kozarce. Vstopili so se okrog mize, zazveneli so kozarci, pili so ga na zdravje Fra-nice. Tej pa se je zazdelo, da bi bilo vse tako lepo, ko bi bil ^e oče zraven. Peter, ki je videl njene misli, približal se ji je: "Kaj boš, Franica, saj te imamo pa mi toliko raji, bodi vesela pa pozabi!" In ona je vse bolj pozabljala, da je v tuji hiši; postala je vesela ter ogledovala radovedno pohištvo. To pa j.e vrlo ugajale stari Zormanki: "Glej jo no, Matevž, že gleda,,kako bo gospodinjila* "Kaj stavim, bolj a bo, kot ti —!" Staremu Zornanu je zalila zadovoljnost lice. Franica in Peter sta medtem sedela sama zase, in Peter, ki je slišal, da je oče govoril, obrnil se je k njemu: "Kaj ste rekli, oče?" "Kaj sem rekel! I no, premišljeval sem, kdaj bo zopet pri nas poroka." Stari se je na-muzal hudomušno, Peter pa je stisnil Franičino roko; čutil je, kako mu je vrnila pritisk. "Že jutri, ako ste zadovoljni vsi!" "Ho-ho — glej ga, glej! Molil bi nocoj, pa ne mislil na že-nitev!" "Saj ni greh," je sramežljivo šepnila Franica. "Le draži ju, boš videl, ko te vržeta še iz tvojega zapečka za kazen." "In ti pojdeš pa z menoj, bosta pa sama pestovala!" Tako je odvrnil Zorman ženi, Franica je zardela, Peter pa je napravil tak obraz, kot bi bil ravnokar snedel pest sladkih smokvic. Tako so se šalili, dokler ni zazvonilo v vasi. Tedaj so vstali. Zorman, Peter in Franica so šli k polnočnicam, Zormanka pa je ostala doma, da čuva hišo. "Pa molite tudi zame kaj!" dejala je Zormanka. "Bomo, bomo!" odvrnila je Franica. "Hodite srečno! Z Bogom!" "Z Bogom!" Tako so šli nizdol, odkoder so prihajali glasovi zvonov in veselje božičnih popevk. Šli so tihi in gluhi, njihove duše pa so se zatapljale v slast in pre-lest — Prihajajočega. Zavladalo je v vseh srcih veselje, in mir je bil razlit nad vso zemljo. In vsa srca so se odpirala in bila polna hvale in vdanosti njemu, ki je imel biti rojen to noč. Bili so vsi otroci pred njim, čigar angeli so peli: "Hvala Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji • . • " Dospeli so v vas, kjer so se gnetle temne gruče ljudi proti cerkvi. Šli so mimo gostilne. Domačini ta večer niso šli vanjo; odprta pa je bila za one, ki so prišli od daleč. Tedaj pa so se odprla hišna vrata, šop žarkov se je razlil preko ceste, in v tem odsevu je planila omahujoča postava moža pred ljudi. "Hudič, ti boš mene? Kdo pa si, da boš mene metal —?" Mož je omahnil v sneg preklinjajoč in grdeč ljudi in Boga. Franica je spoznala očeta ter planila k njemu z besedami: "Ne kolnite, oče. Moj Bog, zakaj ste tak!" Posilil jo je jok in vsem pričam tega prizora se je zasmilila. Zabregar se je bil medtem vzdignil in jo je gledal debelo in jezno: "Ti, ti seme preHicano, čakaj, jaz ti dam! Ti boš mene učila, mene, mene? Domov, pravim, domov se poberi . . hudič prekle ..." "Pijanec, ti pojdi domov, in ne kolni, sicer ..." pravi Zorman ter stopi pred Zabregar j a in le težko se je premagoval, da ga ni udaril. Zabregar je gledal ves začuden vanj: "Odkod je pa tebe zlodej . . ." "Zaprite ga v hlev, tam naj rjove in kolne!" In prej ko se je zavedel Zabregar, zahrešča-la so vrata krčmarjevega hleva in se, zaprla. Opoteka je je skušal najti izhod. Ko pa je uvidel da je njegov trud zastonj, legel je na kup slame in zaspal. V cerkvi je bilo, kot da se je naselilo nebo z vsemi svojimi angeli in blaženimi pod krovom, kjer je blestela slika sv. Trojice. Vsi ti angeli so bili nocoj lepši in zdelo se je človeku, da odpirajo usta in pojejo. Orgle so pele divjeradostno, človek bi bil plakal hrepenenja in svetega navdušenja. Prihajali so oblaki kadila, vili se v čudnih kolobarjih okrog teles in glav, drhtečih luči in dremot-nih kotov. Tuintam je zajecal človek, prevzet od veselja, tuintam je zdrknila solza po licu, morda po dolgem času ena solza — solza veselja. Franici je bilo skoprneti. Zazdelo se ji je, da je sama v cerkvi in da vse to petje, te luči, ti veseli obrazi veljajo le nji. Slišala je, kako govori nekaj na njeno srce: Potoži vse svoje boli nebeškemu detetu, ono te čaka, da te potolaži in ti da moč!" In pričela je moliti, vdano in prisrčno. Molila je za vse: za očeta, za rajno mamico, za Zorma-nove, za Petra. Toda, zazdelo se ji je, da ni prav, da moli zanj. Toda, zakaj bi ne smela, saj ga ima tako rada, in tudi on je dober ž njo; prav nič ni pregrešnega v tem, ako se ljubita. Ko pa se je spomnila sočeta, in je šla slika nocojšnjega večera pred njenim duhom, ji je bilo toliko težji, in je molila še z večjo vnemo. Tako je govorila z Bogom in mir je prihajal v njeno srce in sreča jo je opa-jala . . . Tedaj se je dotaknil nekdo njenega ramena. Vzdramila se je in se ozrla. Peter je stal za njo in ji pomignil, naj gre. Ljudje so šumoma zapuščali cerkev. Pred cerkvij o so se zgri-njali v gruče v prijazne pomen-ke. "Kaj boste že odhajali? Sto pite, no, malo k nam, Peter in ti; no, ogrejete se malo!" Tako je vabila Boleška, imovita vdova, sestra Zormanova. Bila je botra, Petru in Franici. Ko je opazila Franico, prijela jo je zaxok^in jo vlekla s seboj. Bo-lcMNBp je postregla s svinjino liiT^aiijem, Franici pa je ponudila kave. Pogovarjali so se o tem in onem, največ o pol-nočnici. Ko so odhajali, poklicala je Boleška Franico na stran ter ji dala košarico in rekla: "Na, revica, da boš vsaj pokušala božični blagoslov. Pa k meni bi prišla, lepo bi imela tu, bolje ko pri onem nemarnem—." Hotela je reči "pijancu," videča pa, da bi užalila Franico, je umolknila. Franica, ki je bila pametno dekle, se ji je lepo zahvalila in rekla, da bi rada prišla, a da mora na očeta paziti. (Dalje prihodnjič) DELO DOBIJO MOŠKI 38 do 60 let stari ŽENSKE 18 do 50 leta Predznanje ni potrebno Se jih potrebuje v 100% vojnem delu. 55 ur dela na teden Plača od ure in overtime Prinesite potrdilo, da lahko premenite delo, če ste bili zaposleni pri vojnem delu ter dokaz o državljanstvu. THE LOCKE MACHINE CO. 971 E. 63. St. (129) ženska dobi delo Išče se ženska za delo v kuhinji v restavrantu. Delo je od šestih zvečer naprej, dokler zaprejo. Zglasite se pri Paulichu na 5248 St. Clair Ave. (131) MALI OGLASI Plačamo v gotovini Plačamo najvišjo ceno za rabljene avte. Vse v gotovini, nič čekov. Pokličite En-9712 od poldne naprej. (Jun. 2, 4, 7, 9, 11.) Stanovanje išče Mestni stražnik z enim otrokom išče stanovanje 5 ali 6 sob. Kdor ima kaj pripravnega naj pokliče POtomac 3286. (130) Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini na Calcutta Ave. Ima 4 sobe in kor palnico spodaj, 3 sobe in kopalnico zgorej, garaža za 2 avta. Za več informacij pokličite IVanhoe 6948. (134) liko popolnoma pokvarili. Dal Bog, da bi se kmalu zopet blestel kakor nekdaj na tem krasnem poslopju križ ter da bi se ne šopiril več dolgo na njem polumesec! Južno-zahodno od sv. Sofije pridemo na Hipodrom ali At-mejdan (konjski trg), kjer so se vršile v bizantinskih časih velike slavnosti. A od starega Hipodroma ni ostalo druzega ko le 30 m visok graniten obelisk iz Egipta. Stopimo dalje mimo lepe nagrobne kapele Mohameda II. in zgorelega stebra po ulicah, ki niso kaj čiste in v katerih jje polno psov, k vojnemu mini-sterstvu. Sredi tega poslopja j e veliko vojaško vežbališče, a na njem najvišje nad Stambu-lom, visok stolp, s katerega je po vsem mestu kaj lep razgled. Severno od vojnega minister-stva je Sulejmanova nova mošeja, ki je izmed vseh največja ter se zaradi lepe, vzvišene lege ' kaj lepo vidi zlasti iz Zlatega 1 roga in Bospora. * Ko si ogledam palačo vojne-| ga ministerstva, podam se v ve-i liki mestni bazar ali v sejmišče, I ki se prišteva k znamenitostim j Carigrada. Tu ima mnogo kup-| cev svoje prodajalnice, in je ! bazar nekako mesto samo zase. | Tudi ta dan se mi je ponuja-|lo več dragomanov (vodnikov), ' da bi me vodili v bazar itd. Odklonil sem jih, ker sem še zanašal na svoj plan (načrt), ki mi pa ni dosti koristil. Ulice so večinoma pokrite ter obokane s .steklenimi strehami. BE 100% WITH YOUR K Stanovanje išče Išče stanovanje 4 sob zgorej v hiši za 2 družini, za zakonski par srednjih let. Plačani do $30 mesečno. Kdor ima kaj primernega naj pokliče Mrs. Sedlak, GLenville 6399. (134) Stanovanje se odda Odd a "se stanovanje 5 sob, mali družini; odda se pošteni in mirni družini. Rent po dogovoru. Pokličite Diamond 3499. (131) Stanovanjem v najem V najem se odda 4 sobe, zgorej. Odda se mirnim odraslim ljudem "brez otrok. Kopalnica. Vprašajte po štirih popoldne na 1193 E. 61. St._(129) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških Čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Slika nam predstavlja kitajske pilote, ki so se izurili v Ameriki in so dospeli v neimenovano ameriško postojanko na KiuZkZ Ameriški general Claire L. Chenvault jim, je izrekel dobrodošlico. Vsi ti pilot ze komaj čakajo, da jim bo danu prilika, da polete na Japonci Ko bo prišel čas zato, se bodo posluževali ameriških bojnih letal. f Oblak Furniture Co. Is TRGOVINA S POHIŠTVOM V Pohištvo in vse potrebščine za dom 4> 6612 ST. CLAIR AVE. Y HEnderson 2978 A .1, ................. < > < > <> 111 IJstu pridem v Baluk-. I.)J1 kg); blizu tega tr-li^ali takrat vrtnarji ■pke. Tu je bilo polil:''50 Pa grem dalje miffe džamije ("Jeni-dža- i ■^zamija ali mošeja je j J/anska cerkev) so bile j ff^e in prodajalnice še ■ Je' Kmalu pridem do 1 I are carske prestolni- i |!.e®a seraja (Top kapu i |ljJena najbolj južnem .; IJ.^bula in sicer tam, i i' Prej glavni grad sta- s Bizanca. Dolgo časa 1 J. 1 cipresni vrtovi, ne- 1 | ztresene p r i p r o s te i K'!1 kioski.' Na koncu c 1 glavni vhod blizu j prte." x I su]tan Muhamed II. t Loblegal s 300,000 vo- \ l ^ad, katerega je zad- 1 »ti ^esar Konštan- 1 |ranil z le 9000 vojaki, i Je konečno po 40 z ^leganju. Kristijani 1 j.r kaj hrabro branili, c Premagani. Kakor r i kantin II. pa se ve- j i'*0 hoteli vdati, tem- i padli v boju. r ^ to mesto popolno- r ij Razdejane hiše so c LVe^'ioma zopet pozi- s ; g 0 3e sultan Muhamed s l^ati svojo cesarsko t C° Ha mestu starega j ■ v ;.so Mu prej cesarski £ ^ ^ni z ozidjem, tako c ^Seraj še dandanes vi- -v IjJe z nekaterimi štiri- r le ,sitolpi- skalnati c j^ema s starim ozid- z L °2idju samem dirja r . v!ak. V prvem dvori-! k aJa kovnica za de- r starine ter umet- I Zadaj za dvorišče® ( ;ii Je Ha najvišjem me- i iJen°va palača. Razen te t jjlv starem seraju ali v 1 i^Hovi prestolnici, še fcfaUgitl poslopij, saj je j ^i Prav za prav mesto , 1 l'Se- V zadnjih letih h ,). bdul-Mešid ne biva r ^rse Je preselil v novo |oe° !v Doljiia-Bagče. j iv Se težko dobi dovolje- r i^P v notranja dvori- s ii5. ^amenitostij cesar- \ ijv°' Namreč v staro pre- ] it^'^no, cesarsko zakla- \ C Obiskovalce sprem- 1 | poseben sultanov akšiš za sluge v pa- j ^ 8° do 100 frankov. Da j i j. ^ na obisk sultanove y kakimi pogoji, je sa- : L^ umevno. Nasproti . i(6. lahko ogleda prvo 5 vlil niuzej (treba je le j L. °Pnino in dati obi- i ^iš). Vi! * ilje sem stari seraj ter . : k nekdanji cerkvi sv. j ij^ anji mošeji Aji So-4 J]a Justini j anovem tr-L^am običajni bakšiš i: vstopim v od ce- j o' pijana sezidano ne-j fig^kev, ki je od osvojit-1 P0 Turkih od leta | mošeja v Carigra- j fe; Vs|kemu lcristijanu, kJ tui'i meni v tem ta- j ^ poslopju storilo i lo[ee šopiri v njem že to- ; e n ^ polumesec. Spom-litj, ^eč z žalostnim sr-^jj grozovito so morili ^ ko so pridrli v to lt0 e°Wožene kristijane. Ilijj, e Prišel v cerkev sul-!. II., je jenjalo to It^a tla pa so bila že v ( ' katero so potem na-, ^eko rupo blizu levega ^ vtakne še danda-\ ristijan prst v to ru-t(, Pobožno prekriža, t^čanstven je ta tem-H^o se iz tega, da je ■s^, etl:iu dovršen ju zakli- Justinijan z . veselim V Carigrad! (Spisal Ljudevit Stiasny.) AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 2, 1943 gppr OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega 3tarega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. HE 2730. čE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldiie, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 601G. (Wed. —x) Tako lepo je zunaj sijalo solnce in so tako veselo prepevali in ščebetali po drevesih ptiči _ njej pa je pri srcu tako hudo, oj tako hudo, kakor še nikoli ne. Za trenutek je prenehala z delom, uprla je glavo v roko in je nemo zrla v ogenj. Mati ji ne da nobenega miru. Dan za dnem, dan za dnem, vedno ista pesem o možitvi! Vedno ji govori o sreči, ki jo išče, da bi se pregrešila nad materjo, nad bratci in sestrami, če bi jo odklonila. Tudi bratci in sestrice vedno namigavajo, kako dobro se jim bo godilo, ko se bo Štef- ka omožila. Kako jo vselej za-skeli v dno duše, ko pri skromnem kosilu, ko se komaj do sita najedo, revčki pravijo: "Ko se bo Štefka omožila, nam bo do-Ipro, vsak dan bomo jedli juho, kajne, mati " Toda vse to še ni bilo naj-grenkejše . . . Duhovni boj, ki ga je v izpovednici bila zoper izpovednika, ta je bil še grenke j ši . . . Zakaj izpovednik pater Erte-1 i j je bil materin zaveznik. Skoraj vsakikrat ji je rekel po izpovedi: "Dete moje, je-li to vse? . . . Ne, otrok moj — še nekaj imaš, ti lažeš, kadar moliš v Očenašu; Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji — to ti ne gre iz srca, ker si trmasta in svojeglavna, vedno imaš svojo voljo. Na krivih potih si . . . ne smeš biti bolj p a peška kakor je papež, . . devištvo je samo svet, ne pa zapoved,.. . zakon je zakrament, ne pa samski stan, . . . pokorščina je boljša kakor daritev." In zopet: "Se ti nič ne smili tvoja mati? Bila je pri meni in je močno jokala in tožila ... Se ti li nič ne smili mesto Štajer, ki mu gre tako trda pod Hendelnom, ti pa lahko pomagaš, že veš, kako! ... Ni si li nič hvaležna možu, ki te je rešil sramotnega odra in ti je izkazal še mnogo drugih dobrot? Misliš li, da je to popolnost, če si trmasta in nehvaležna? Veš, to je duhovni napuh! In tako je šlo dalje. O, kakšne muke so bile to! Gospod pater Ertelij je sedaj že v večnosti, Bog mu bodi milosti j iv, gotovo je bil pobožen mož, toda hudo jo je mučil; bič, s katerim je gospod Konrad bičal sveto Elizabeto, ni bil nič proti temu. Toda vse to bi še ne bilo najhujše, še hujše je moralo priti. To je bilo soboto pred osmimi dnevi, ko patra Ertelij a ni bilo v izpovednici, pa je mesto njega prišel novic doli, jo poklical v zakristijo in ji je rekel, da je pater bolan in da bo umrl. Blagoslavlja jo in jo prosi, naj misli na to, že ve, kaj, in če pride imenitni sunbec, naj ga ne zavrne, marveč sprejme, kakor bi ga jej bil Bog poslal. Naj obljubi to, sicer ne more ijiirno umreti. — O, sam Bog ve, kako je bilo to hudo, kakor železna roka ji je šlo k srcu . .. li naj prelomi zvestobo Jezusu, ali naj pa zagreni zadnjo uro življenja duhovniku, ki mu je dolžna hvalo in pokorščino .. . Takrat je v zakristiji pokleknila pred sveto razpelo in je na glas zaklicala: Ti mi pomagaj! Ti mi pomagaj! in je upala, da jej bo Gospod podal roko in rekel: Štefana, Štefana, ostani moja nevesta! Toda to se ni zgodilo, in morala je govoriti sama, in govorila je s kr.vavečim srcem in prosila novica, naj reče gospodu patru, naj ji ubogi'siroti nikar ne zameri, toda da je bil pri njej visok snubec še pred onim, ki ga on misli, in temu je za veke podarila svoje srce. Novic je odšel in se ni več vrnil. Ko se je potem do smrti žalostna vračala domov, je v Garstenu zapel mrtvaški zvon, gospod pater Ertelij je izdihnil svojo dušo. Mraz jo je stresel, ko je vse to premišljevala, zazeblo jo je noter v srce.—Toda prišlo je še hujše. Ko je pater Ertelij umrl, ni vedela, kam bi se obrnila. Mati ie vse izvedla od novica in je Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSK{ KATOLIŠKA JEDNOTA Na sliki vidimo britskega vojaka,, ki je na poti v bolnišnico. On je eden izmed številnih britskih ranjencev, ki so bili zajet,i od Italijanov in sedaj zamenjan iza italijanske ranjence. Kljub bolečinam pa je videti vesel in vidimo, da še vedno veruje v zavezniško zmago in znamenje "V." Najstarejša slovenska podporna v Ameriki. . . Posluje že 49. let o i Članstvo 38,200 Premoženje $5,0°°' | - 24 °!a m Solventnost K. S. K. Jednote znaša l*'* i' Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se P« Steni in nadsolventni podporni organizaciji, kranjsko slovenski katoliški jedno*1 ^ t noera"1^' I kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, W bolezni in onemoglosti. ^ I 16 d® ^ I K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od ctroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje m ft ,|flK.ftte ^ 1 K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste ce»« dobe od $250.00 do $5.000.00. 1 Se 1,15 Y J K. S. K. JEDNOTA jc prava mati vdov ln sirot. ^rA^' ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne OI* trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju ln za vse druge P®dr?^tev se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih K. S. K. Jednote, alt pa na: GLAVNI URAD .. t> iM 351-353 No. Chicago St. -^^f V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE VELIKO PREZGODNJE SMRTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NEPOZABNE SOPROGE IN DRAGE MATERE Mary Bittenc ki Je za vedno zatisnila svoje blage oči dne 2. junija, 1938. Kruta smrt, čemu odvzela si nam drago mamico? Kar najraje smo imeli, spravila si v jamico. Naj Vam večni Bog poplača, Vaše delo in skrbi, ki ste jih za nas imeli, večni mir Vam podeli. Žalujoči ostali: FRANK BITTENC, soprog. SINOVI in HČERE. Cleveland, O., 2. junija, 1943. JUNAKINJA IZ ŠTffJRA PRE^SL DR. JOS. JERŠE "Pa sem si mislila, Štefka," je nadaljevala matti, "za postom pride Velika noč. Križe v smo že dosti imeli, sedaj morajo priti boljši dnevi." ,"Kakor Bog hoče," je tiho odvrnila Štefana. "Boljši so hudi dnevi z Bogom, kakor dobri brez Boga." Za trenutek sta se pogledali mati in hči; materino oko je zrlo proseče, skoraj-plaho, hčerino pa odklanjujoče in nemo žalostno. Nobena ne izpregovori besede, pa obe vesta, za kaj gre. Je vedno ista pesem, ki jo gode mati. In kakor je velika in iskrena Štefa-nina ljubezen do matere, kakor bi jo rada rešila vseh križev in težav, toda vse zastonj: v tej stvari se ne bosta nikdar zedi-nili, nikdar. Materino oko je potemnelo, neprijazno je gledalo in nagu-bančilo čelo pod gostimi kostanjevimi lasmi. Odšla je. Na pragu se je obrnila: "Dekle!" je rekla. "Nič več ti ne bom prigovarjala, veš? Tvoja stvar je. Toda povem ti: ko me ne bo več na svetu — boš videla, kako se godi na svetu samskim ljudem. Takrat boš pa rekla: zakaj nisem ubogala hatere, toda prepozno bo." Mati je izginila. Štefana se* je vsa tresla in je vzdihnila: "O Bog, kako bridko je to!" Potem je s tre-čimi se prsti naprej izbirala lečo. NOVICE z vse»a sveta NOVICE, ki jih potrebujete NOVICE, ki jih dobite še sveže NOVICE, popolnoma nepristranske NOVICE, kolikor mogoče originalne NOVICE, ki so zanimive vam vsak dan prinaša v hišo AMERIŠKA DOMOVINA i Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo j od dne do dne bolj silila vanjo, i naj izpolna voljo;umrlega patra, j ne bo imela na svetu no-I b^/f sreče, nobene zvezde več. Medtem pa je z malim brtitcem šlo vedno bolj h koncu, da cele noči ni zatisnila svojih trudnih oči ... V teh temnih dneh se ji je na mah zazdelo, da ji vzhaja luč tolažbe Jud Abraham je prišel iz Linca, kjer je bil po kupčiji, in je povedal, da je pater Albert sedaj pri kapuci-nih v Lincu, kjer dela duhov-t ne vaje, potem pa da bo šel na-, prej na Laško v^neki samostan njegovega reda. Duhovno sodišče, da ga je oprostilo obtožbe. O, to je bil vesel dan, to je bi- la vesela vest! Zapuščena nevesta Kristova je nanovo zaživela, saj je blizu njen dušni vodnik! Samo štiri ure hoda, in lahko govori ž njim ravno sedaj in novega poguma . . . Pater Albert jo bo potrdil v njenih sklepih in konec bo duholvne žalosti. Naj reče on samo eno besedo: Ostani stanovitna . . . potem bo kljubovala, če bo treba, celemu svetu, ker bo vedela, da je to volja božja ... nikdar ne bo omahovala. Uboga Štefana je napisala par vrstic na ri^al listič, ki ga je dala lekarnarjevemu pomočniku, ki se vsak teden pelje v | Line kupovat zdravila. Na listi-! ču ponižno prosi gospoda Al-iberta, če ji dovoli, da pride v 'Line na polurni razgovor. Veliko da ima povedati. Doma da ji trda prede in da nima izpovednika, odkar je umrl pater Ertelij, da je vsa obupana in da je v veliki dušni stiski. | .Naslednji dan ji je lekarnarjev pomočnik prinesel listič, ki ga mu je pri kapucinih na por-'ti dal brat vratar; srce ji je, skoraj zastalo od samega veselja. Piše ji duhovni oče, zvesti, dobri duhovni oče. Zgoraj v točilnici je, ko je bila sama, tresoč se s sveto spošt-ljivostjo odprla listič, sedaj pa se ji je zopet hotelo ustaviti srce, pa ne od vesejja, temveč pd ledene groze . . . Tako-le piše sveti mož: "Nočem, da prideš! Ne pridi! To ni za nič! Ce je umrl pater Ertelij, si poišči drugega! : Ljubi Gospoda Boga iz vsega srca in izpolnjuj njegovo sveto voljo. Dosti milosti si prejela od Boga, da spoznaš njegovo sveto voljo! Ne pridi!" Albert. .To je bil najgrenkejši dan, to je bila ura križevega pota. Srce ji je kar potrto, kakor razbiti so vsi njeni udje. Venomer ji brenči na uho: Ne pridi! Ne pridi! Štiri ure proč biva mož, kateremu za Bogom dolguje vse, kar je prejela duhovnih darov: spoznanje božje, ljubezen do Jezusa, nebeškega ženina; in sedaj, ko bi rada od svojega vodnika slišala samo eno tolažilno besedo, jo zavrača: Ni pridi! Saj ve, da ima prav kakor vselej. Ni prav, preveč se zanašati ravno na enega človeka in njegovo tolažbo. Ve, da bo morala sama hoditi po krvavem trnjevem potu. — Vendar pa, vendarle je ta beseda grenka kakor smrt. Vsak ubog grešnik lahko govori s svojim izpo-vednikom, kolikor se mu le poljubi, samo ona ne. Nobene besede, nobenega sveta! Ne sme k njemu k sveti izpovedi, čeprav, je tako blizu! In nikomur, nikomur ne sme potožiti. Mati mu pravi far. Ne more ji po- vedati, ne sme ji pokazati pisma; skrila ga je v cemprinovo omaro, toda kakor cent težak kamen ji leži na srcu. Trudno so počivale Štefani-ne roke ob skledi z lečo, nič več ni izbirala. Bela kokoš, ki je pobirala slabo lečo, je iztegova-la vrat, ker ni nič več dobila. Uboga Štefana je šepetala sama pri sebi:' v "Gre li vsem, ki jih kliče Jezus, tako hudo kakor meni? — O, kaj vse še pride nadme, ne bom mogla vsega prenesti." Iz daljave se je culo peketa- nje konjskih kopit; Ste. nič slišala. Polagoma « j čela kuhinja okoli J Toliko noči je prebedeia-J dni se je pehala in roUC'1pl nim Lukcem, da je sed« 1 angel spanja in je ,J svoj pajčolan nad nje' 1 Posilil jo je spanec, »JL je. V sanjah je c . pj malih srebrnih pero". y mel iz nebes mali raJ^ in ji je prinesel zla j kateremu je ono Štefka, smeš priti. (Dalje prihodn^ .............M——————— ^ iT Kje je brivec? — Nikar ne mislite, da Fi vidimo na sliki v resnici pričakuje brivca. Kal ^ pa je na straži in pazi, če bi se slučajno kje | ška podmornica, da bi takoj dni znamenje za .^mtfM sprejem. Sedi pa na stolu, ki ga tudi na ladjah 1 jHB brivski stol (barber's chair). UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLO VENSKEGA BER&A "english-slovene reader" kateremu je znižana cena 4 QU in stane samo: ♦ ' 9 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland,