barv v praznik srca. Spokojno odmerjam nopetost kolovoza, Predajam se obkrožajoči lepoti. V mra­ ku odložim po položnem naporu nahrbtnik. Sem v koči no Pesku. Davno zbito lesnino brun mi nudi zavetje. Pohorsko noč me prvič zaziblje. V naslednjih dneh obiščem večino vrhov no Po­ horju. Dih čistega zraka se tihotno poljubijo z roso in listjem, z vejicami iglavcev, z menoj in s sinjino nebo. Senčnato poezijo se objemo z ve­ jami postavnih dreves. Preproge mahu, vloge, toplote in trav se poigravajo s svetlobo. Sonce ubira v zven skladnost nasprotij. Kopasto bujnost pohorskih oblik se preliva s simfonijo lepote. Od zdravega opoja omamljen po večdnevnem sprehodu zapuščam gorato oazo. Po soteski žubo­ rečih vodo, gosto posejanimi s častitljivimi žo­ gami, skozi mrežo žarkov, trav in dreves, pristajam v dolini. V Dovžah se poslavljam od valovitega goja. Skelečo bolečino me vzdrami. Zrak, ki sem go prehitro vsrkal v pljuča, naglo premakne dele polomljenih reber in jih škrtaje zadira v meso. Topo o vztrajno bolečino vrta v goleni in v kolku. Ali bom še kdaj normalno stopal? In če, ali bom zmožen hoditi v gore? Planinski Vestnik vztrajno prišepetava o velikih dogodkih. O sijo)nih uspehih. O doživetjih v velikem svetu goro. O tovariših, ki klešejo sledove v Kavkazu, Andih, Himalaji. Prostrani vtisi, razkošno doživetja, veli­ častno dejanja. O goro, do bi te še kedoj božal kjerkoli no svetu! „samo mesec je bil pričo.« No eni od strani pripoveduje planinsko berilo o vzponu v Savinj­ skih Alpah . . . Neko soboto popoldne v maju sva se z ženo Morijo iztrgalo iz delovne vsakdanjosti. V zvezd­ nati temini sva pribrzelo v Kamniško Bistrico. Blagodejno tišino in spokojni mir tisočletnih sil­ huet sto noju toplo sprejelo. Utonilo sva v nočno obzorje. Ob tretji uri zjutraj oživijo v nemem odhodu nahrbtniki in ostalo gorsko opremo. V slutenem soju dneva se spuščajo skozi okno hodnika bist­ riške koče živahne sence. Devet postov korači v jutranji hlod. Misel je visoko v grebenih. Korak nos pelje no Zeleniške špice. Družno se pomi­ kamo mimo Rokovnjaških galerij, ing. Pavle Še­ gulo, Peter Janežič, Franc Anžin, Ludvik Košir in še pet mlajših gornikov, tečajnikov AO. Navkre­ ber nos spremijo dobro, staro znanko, ki drži no Kamniško sedlo. Med številnimi planinskimi potmi in stezami je bilo prvo, ki me je peljalo v lepoto gorske narave. Mnogokrat sem jo pre­ tehtal z nogami in s srcem ... Koliko gornikov, planincev, lovcev in drugih obiskovalcev je osre- 448 čevolo? Koliko zdravja in lepote željnim ljudem bo še posredovalo duhovne in telesne obnove in moči? Iz rado v rod, iz časa v čas ... Razpotegnjeno in zadihano vrsta se uredi no položnejšem delu poti. V Klinu se poslovimo od poti, ki drži na Kamniško sedlo, in zavijemo desno v Repov kot. Pozdravi nas sončni dan. Senčnati gozd in pot na Kamniško sedlo sto za nami. Po prijazni lovski stezi složno vijugamo proti Beločevim kopalnicam; pod njimi preskočimo grapo ter se zagrizemo v strmo travnato vesino. V razredčeni vrsti zaostanem. S pomočjo mace­ snovih vej in ruševja se prebijam navzgor. Peham se po nekakšnem žlebu mimo macesnov. Preko pečevja in skrotja pritelovodim čez skok, ki se z lovske steze vidi kot velikansko krono. Plavam po obsežni zaplati rušja. V senci spotikaje jadram preko zelenja, primem za skalo in se vzpnem no Staničev vrh. Tu so že zbrani ostali. Razporedimo se v naveze po pravilu en »stari« in en »novi«. Sinje nebo se neomadeževano zrcali v dnevu. Sonce je že zdavnaj prestopilo zenit. Razvežemo se, Plezarija je za nami. Počitka željni se prete­ gujemo na topli skali. Vrhovi nad nami so zaviti v belino. Smo no meji med pomladjo in zimo. Premočeni čevlji čofotajo po gnilem snegu. Še drča po snežni vesini in že smo v grušču. Kmalu nas sprejme pomladno okolje. Mladež je odžu­ borelo v dolino. S Pavletom se spuščava zložno. Med pomenkom se ustavljava, razgledujeva, loviva pomladne cvetove. To so gore darovi ... ... 2enka, še bova vodila pomladek v majsko strmino, tja, kjer avrikelj zlatnino razdajo . , . NA VOGAR Dušan Novak Lepo vreme letošnjega februarja nos je ob koncu tedna izvabilo iz hiše in iz mesto. Vremensko poročilo in po nekajletna izkušnjo nos je opo­ zorilo, da no Primorskem ni iskati pomladi in sonca, do je treba na sever. Zato smo se name­ nili v Bohinj, komor nas je zadnjo leto le poredko privedla pot, posebej, ker so tudi časopisna po­ ročilo trdila - Bohinj je prozen! Po že voznio z avtobusom je domala preklicalo to trditev. Avtobus je bil poln in tudi no cesti je bilo v noši smeri kor lepo število osebnih vozil. Kot dobri planinci smo se ognili Voglu in nje­ govim žičnicam ter krenili roje no Vogor, no drugo stran jezero. 2e no mostu pri Janezu nos je pozdravljal iz doline dobro viden spomenik podlim plonincem­ železničorjem. Odkritje spomenika so združili z zletom planincev-železničarjev, ki go je pred leti sklicalo PD 2elezničor-Ljubljono ob Bohinj­ skem jezeru. Lep večer je dajal upanje, do bo tudi naslednji dan prav tok, kot je bil to. In res se nismo motili. Le dobro poldrugo uro hoje v breg in ob svitu rdeče večerne zorje smo dospeli do novega planinskega doma no Vogorju. Dom je postavil PD 2elezničor. Ko si go dodobra ogledamo, spoznamo, do je bilo to prav nelahko delo z velikimi stroški. Lepo zidano stavbo je obdelano z lesom, ima lasten vodovod in cen- Stara Fuiina s Triglavom tratno kurjavo. Prenoči lahko okoli 60 oseb in to v ličnih sobah ali po no skupnem ležišču. Vogor je obsežno planino v višini okoli 1000 m. Po senožetih no prehodu iz Fužine no planine Hebed, Jezero in proti Viševniku so posejane stoje in seniki, ki so deloma že zapuščeni. Domala s katerekoli vzpetine je lep razgled no Triglav in Tosc, no drugo stran po no vso rojdo goro Bohinjskega grebena od Komne in Bogatina do črne prsti in Ratitovca. še pozno v noč smo opazovali razsvetljeni dom no Rjovi skali in žičnico, ki je prevažalo sonca in smuke željne. Vendar je treba omeniti, da se tudi tu na Vogarju prav tako lahko naužijete smuke kot no oni strani. Vsepovsod so pobočja za manj zahtevne a li začetnike. Posebej za one, ki se ne pleše hoje in ki ne nosijo smuči in dragih oblek le zarodi mode. In prav lepe so smuške ture tja do Triglavskih jezer. Lepo sončno jutro nas je pregnalo iz tople po­ stelje. Stopili smo nekaj korakov do roba pla note Foto D. Novok 449 Bohinjske gore z Vogarjo in uživali razgled, kot ga lahko le malokje. Kot pred nogami nam je ležal Bohinj. Ime Bohinj, pravijo poznavalci, izvira še iz pred­ slovanske krajevne označbe naselja, ki je ležalo bržkone v bližini današnje Srednje vasi. Dan­ danes pa s tem imenom označujemo vso zgornjo dolino od Soteske vzdolž Save. V širnem sm islu označujemo kot Bohinj ves južnovzhodni del Ju­ lijskih Alp, ki obsega gore od Triglava do Bo­ gatina pa do Komne in Pokljuke. Ta ozemlje je eden najizrazitej ših in najbolj samosvojih slo­ venskih alpskih predelov. Bohinj je bil že zgodaj obljuden. Odkrili so mnoge sledove prazgodovinske naselitve, sledove žele­ zarske obrti in rudarstva. Fužine, ki jih poznamo, so propadle šele konec XIX. stoletja in ostala so le še imena. Zaradi jezera je klima poleti ugodna, pozimi pa je obilica snega. Gore in jezero, vse sili, da se Bohinj še intenzivneje razvija v večji rekreacijski center. Razgledali smo se še malo po bližnji okolici. Nekatere stavbe so že predelane v prijetne zimske ali pa poletne počitniške hišice. Podjetni oskrbnik je pripovedoval, da prihajajo do doma že šol ski 450 Foto D. Novok izleti. In niso si izbrali slabe točke! Ne eden zad­ njih čin iteljev je tudi dobra in cenena hrana. Dolgo[#!tna prizadevanja, da bi vse ta ozemlje vključi li v rezervat in zaščitili pred nepremišljenim izkoriščanjem, so rodila le delen uspeh. Repu­ bliška komisijo je z odlokom (Ur. l. LRS 18/61) odločila, da se razglasi za narodni park le ožje območje Doline triglavsk ih jezer, področje Bo­ hinjskega jezera pa je zašč itil Republiški sekre­ tariat IS za urbanizem z odredbo o začasnem zavarovanju zemljišč ob Bohinjskem jezeru (Ur. l. LRS 9/61). Preko Vogarja poteka meja ožjega zaščitnega pasu okolice Bohinjskega jezera, računamo pa, da se bo do sem in še čez razširil tudi Triglavski narodni park. Na ta način bo Vogarju prihra­ njena p reobrazba v moderno letovišče, prihranjen bo planincem in ljubiteljem nepotvorjene prirode in miru, onim, ki si žele domačnosti in jim je tujo »poštirkonost« vseh vrst smučarjev in mod­ nih duš. Vendar po ne bi bilo odveč že sedaj misliti no nekatere izpopolnitve in izboljšave. Na vsak način bo potrebno iz doline Suhe, da bi bila manj una očeh«, napeljati tovorno žičnico. Tudi tele­ fonska zveza z dolino bo potrebna, posebno še sedaj, ko je dom postal obveščevalna točka GRS. Dom je idealna točka za prirejanje raznih tečajev ali za uživanje mirnega dopusta ali weekenda. Predvsem si je treba prizadevati, da se v domu na Vogarju ohrani domačnost in mir. Seveda pa je prvi pogoj, da se okolica doma uredi in čim­ prej odstranijo sledovi gradnje ter zasadi rastlinje. Naj poudarim, da je v okolici doma znanih nekaj podzemeljskih jam, ki bi zanimale tako jamarje kot tudi druge planince. Ti in drugi menijo, da je treba gradbenemu odboru PDž, ki je Dom na Vogarju izročilo namenu 22. julija preteklega leta, čestitati, čestitati pa tudi k posrečeni izbiri mesta za gradnjo. Dom na Vogarju Foto D. Novak NOVEMBRSKI IZLETI Janez Pretnar Jutro je bilo sivo od megle in ivja. Moped sva pustila na novi gozdni cesti, ki se strmo dviga iz doline Drage na Planinico. Hitra hoja naju je ogrela, tako da nisva več čutila tistega vlaž­ nega mraza, ki pronica v telo. Meglo je še bolj gosta kot v dolini. Vzpenjava se po smrekovem gozdu. Vse je tako mirno in vse v pričakovanju zime. To spokojnost le včasih trga predirljiv zvok motorne žoge, ki je nekje pod Begunjščico. Na obeh straneh je še polno lisičk in drugih gob, ki so že zmrznjene. No Plo­ ninici je še vedno megla. Za kočo leži še krpo snega, ki je ostala od zadnje odjuge. Ker je hudo mraz, se ne ustavljava, greva naprej proti Poljški. Močvirje no sredi pota med pianinoma je še zamrznjeno in mlinček, ki ga drugače žene skromen studenček, se ne oglaša več. Poljško! Koko prijetno je tu poleti ali spomladi, ko počivaš na njenih zelenih travnikih in si na­ biraš novih moči za pot na Begunjščico. Od tu imaš lep razgled na Julijce, Jelovico in Dobrčo. Danes po je vse žalostno in puščobno, tako do bi se človek najraje obrnil in po najbližji poti odšel v dolino. Navzgor greva po daljši, rudarski poti. Pot se enakomerno dviga, do imava dovolj časa za ogledovanje. Šipka in osata je povsod dovolj, tudi osušene maline so tu in tam. Nekaj pod bivšo Vilfanovo kočo se zaplate snega zdru­ žijo v celoto. Občutek imava, da je postalo svet­ leje in topleje. In res! Nad 1600 metrov je jasno, brez oblokov, pod to višino po je megleno morje. Dovolj toplo je, zato ne hitiva. Belo ivje po smrekah in rušju ter temno modro nebo tvo­ rita tok kontrast, da go nikoli ne pozabiš. Stol in Vrtačo še nista globoko zasnežena, prezgo­ daj je še. Daleč no jugu se še vidi Snežnik, tudi Ratitovec je zunaj megle, Blegoš pa le slu~ tivo pod kopasto obliko megle, ki se je nagrma­ dilo no njegovo plešo. No zadnjem ovinku je sneg že odjužen, tako da za nama ostajajo sledi, ki se mešajo z gamsjimi. Okrog Robleka je kopno. Ko kočo odpreva, takoj začneva z delom za za­ varovanje koče pred zimskimi vetrovi. Izpustiva 451