Luka Repanšek / ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji
205
Luka Repanšek
Univerza v Ljubljani
Obravnava staroindijske književnosti pri pouku 
slovenščine v gimnaziji: stanje in perspektive
Priloge k digitalni različici revije
A) Rgveda, Himna Indri 
I. Naznanil zdaj bom Índrova dejanja, 
kaj najprej je narédil z vádžro v roki: 
ubil je zmaja in odprl pot je vôdam, 
ko prebil trebuhe je gorovjem. 
II. Ubil je kačo, spečo ob vznožju gore, 
Tváštar je izgotôvil mu sekiro svetlo, 
kot krave mukajoče v dir so stekle 
reke vse takoj do oceana. 
III. Kot bik požrešen si izbral je sóme, 
pil iztisnjene je iz treh posod presvetih, 
zgrabil dobrotljivi je za orožje svoje 
in zmaja pokončal, ki prvi svet je uzrl. 
IV. Ko, Indra, prvobitnega ubil si zmaja, 
uničil zlobno moč si prevarljivih, 
spočel nato si sonce, zoro in nebo, 
sovražnika si od tedaj nikdar več našel. 
V. Pokončal širokoplečega je zmaja 
Indra s svojo vádžro smrtonosno, 
nasekal ga kot drva je s sekiro –
kot kup leži zdaj tam pošast na zemlji. 
VI. Nevešč v bitko ga poklical je, pijan od srda, 
junaškega bojevnika, ki boja se ne brani, 
prestal pa trka ni z orožjem težkim, 
raztreščil se sovrag je Indrov, zlomljenih čeljusti! 
Luka Repanšek / ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji
206
VII. Brez nog, brez rok se šel je bitke z Indro, 
doklèr po hrbtu ni ga udarila sekira, 
kot da junec bi se meril z bikom – 
na vse strani leži raztreščen zdaj širokopleči. 
VIII. Kot trs razklan leži prek zemlje, 
vôde se pogumno stekajo čez novo strugo: 
te iste, ki jih prej, ujete, objemal s svojim je telesom, 
sedaj so mu neusmiljene gospodarice. 
IX. In moč je vso izgubila še njegova mati, 
ko Indra jo z orožjem je napadel. 
Porodníca zdaj leži pri svojem sinu, 
kot krava z detetom bi svojim – Dánu. 
X. Drvijo brez postanka, brez odmora 
po telesu padlem, kakor sredi steze, 
Vŕtrovo drobovje služi rekam za igrišče – 
lêžal tam pogreznjen bo v globoko temo.  
XI. Kot družice vôde stale so pri kačjem gospodarju, 
ki branil jim prostost je kot Paníji božjim kravam; 
luknjo, ki zaprt ji bil izhod je, 
po padcu Vŕtrovem so reke zopet si odprle. 
XII. Kot konjski rep tenak postaneš, Indra, 
ko s svojima čekanoma po tebi plane, 
v bitki si govedo si osvójil in pribóril si si sóme, 
tokov si sedem osvobódil in v tek pognal jih. 
XIII. Ne strela ne grmenje prestrašila te nista, 
ne mègla niti toča, ki jo je nad tebe spustil. 
Indra, ko premagal kačjega si zmaja, 
zmagal si za vse prihodnje dneve! 
Prevedel Luka Repanšek.1
1 Prevod je predelava različice, objavljene v Izboru iz rgvedske himnike (Repanšek in drugi, 2020). V poš-
tev pride seveda tudi prevod Vlaste Pacheiner Klander, objavljen na straneh 30–32 antologije vedskih 
pesmi Ko pesem tkem (Pacheiner Klander, 2005).
Luka Repanšek / ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji
207
B) Mahabharata, Zgodba o Nalu (1. spev)
Bŕhadášva je pripovedoval:
Bil je kralj po imenu Nala, Vírasénov krepki sin,
najizbranejših vrlin, prelep in s konji sila spreten,
pobožen, darežljiv, okreten, milosti prepoln,
kakor Indra nad bogovi stal je nad človeškimi vladarji,
visoko daleč nad vsemi kakor sonce s svojim žarom.
Znanju svetemu vdan, v Vedah vešč, močni Níšadhe vladar,
rad je kockal, bil resnicoljuben in poveljeval mogočni vojski,
ženske so si ga želele, a bil pošten je in strasti ukročenih,
zaščitnik in najboljši z lokom, kot stal bi Manu pred očmi nam.
V Vidárbhi je prebival Bhima, strašanska je bila njegova moč,
mogočen in prav vseh odlik, a žêlel silno je potomca.
Nadvse se zanj naprezal je s pobožnimi dejanji,
ko k njemu Dámana, o Bhárata, prišel nekoč brahmán je.
Bhima, hrepeneč, poznal je omiko in ga je počástil
skupaj s svojo ženo, kralj, spoštljivo in slovesno.
Zadovóljen kralju in kraljici Damana je dal poklon:
biser med hčerami in sinove tri, poštene in presilne slave,
Damajánti, Damo, Danto, Dámano sijočega,
vseh odlik in čudenje vzbujajoče, strašno močne,
Damajanti pa z lepoto neizmerno, žarom in milino,
vitka v pasu že z dražestjo svojo je dosegla slavo v svetu.
Ko je dopolnila leta, sedela je kot Šači, s sto
služabnicami okrašena in stotimi prijateljicami obdana.
Žarela je hči Bhimova, ovešena z vsem okrasjem,
med prijateljicami, brezmadežna kot blisk je strele,
oči velikih, čudovita, kot bila boginja bi lepote:
med bogovi ali med demoni bilo ni take lepotice,
med ljudmi in preostalimi bila je brez primere –
vzbudila deklica prelepa je celó strasti bogov!
Tudi Nala, mož, krepak kot tiger, o njeni slišal je lepoti,
sam prelep, kot bil bi utelešenje Boga ljubezni.
Od čudenja ljudje so Damajanti pravili o Nalu,
kralju Níšadhe pa spet in spet o njej so govorili,
da med njima je ljubezen vzplamtela od tegà le,
ko poslúšala sta neprestano o drug drugega vrlinah;
in zrasla, o Kavntêja, je med njima strast gorečna.
Luka Repanšek / ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji
208
Ker Nala v svojem srcu vneme ni premogel več nositi,
sédel je na skrivni kraj v gaj, ki je rasel ob palači.
Nekaj časa je tako sedel, najboljši med vladarji vsemi,
nato pa uzrl je labode, obdane z ljubkostjo prelestno,
ki poplesovali so v gaju, in zgrabil enega za krilce.
Ptica je takrat spregovorila in takole rekla Nalu:
“Nikar me ne ubij, moj kralj, in uslugo ti napravim lépo!
Damajanti bom o tebi pravil, Nišadhe vladar,
tako da drugega nikdàr več – le še tebe bo imela v mislih
in tvoja žena bo postala, ti, ki si brez krivde vsake,
tako bom uredíl, če daš mi svojo privolitev!”
Ko to je slišal, véliki je kralj laboda izpustil
in z ostalimi iz jate ta se je podal takoj v Vidarbho.
Ko prispeli so v mesto, nemudoma pred Damajanti
prileteli so labodi in ta zagledala je ptice.
Z družabnicami svojimi obdana, zrla je na jato
in stekle so vzradoščene, da ujele bi prečudovite ptičke,
labodi pa po grajskem vrtu so na vse strani se razbežali.
Vsaka deklica pognala se nato je za labodom kakim,
in ko Damajanti uspelo dohiteti svojega je ptiča,
ta dejal ji je s človeškim glasom:
“Damajanti, ime vladarju vélikemu Nišadhe je Nala,
čeden je kot Ášvina in lepšega od njega med možmi ni.
Če postala žena bi njegova, ti, ki lice ti je ljubko,
poreklo tvoje in lepota dober sad bi obrodila, slokopasa,
saj med bogovi, kačami, ljudmi, demoni in gandhárvami
uzrli nismo koga, ki doslej bi njemu bil podoben.
Če ti, ki kot dragulj si med ženámi, izbereš Nala med možmi,
podvojile se vrline bodo tiste brez primere z njej enakim.”
Ko tako, vladar, labodi Damajanti so nagovorili,
še sama jim je naročila, naj isto izrečejo pred Nalom,
in tako, moj kralj, princesi so Vidarbhe ptice obljubile,
se v Nišadho vrnile in tam takole pravile so kralju:
“Bogovi in gandhárve smo, ki Indra nas je uročil.
Dotakni se z rokami nas, da osvobodimo se prekletstva!”
Ko Nišadhe je kralj to slišal, potopil se je med labode
in z dotiki svojimi povrnil jih v Indrov svet – nebesa.
Prevedel Luka Repanšek.2
2 Prevod je predelava različice, objavljene v učbeniku Razgledi po staroindijski književnosti (Pacheiner 
Klander, Repanšek in drugi, 2021).
Luka Repanšek / ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji
209
C) Pančatantra, O preuranjenih dejanjih
Tu se začenja peta knjiga z imenom O preuranjenih dejanjih in tole je njena prva kitica:
Kdor bistva stvari ne pozna
in vda jeze se nadvladi,
kaj hitro bo prijatelja
izgubil, kot brahmán je munga.
Kraljeviči so vprašali: “Kako se je to pripetilo?” In Víšnušárman je pripovedoval:
V deželi Gavda je prebival brahman z imenom Dévašárman (Božje veselje), ki je 
bil imenitnega rodu. Njegovi ženi je bilo ime Jádžnjadátta (Dana pri daritvi). Nekega 
dne je zaradi nekega prejšnjega svojega dobrega dela zanosila. Ko je Devašarman to 
videl, se je nadvse razveselil. “Kakšna velika sreča me je doletela, da bom dobil otroka,” 
je pomislil in rekel ženi: “Draga, izpolnila si svoj namen. Rodila mi boš namreč sina 
in mnogo si obetam od njega. Sam bom opravil vse obrede, ki pritičejo priložnosti, 
namreč obred za čas nosečnosti, nato obred ob otrokovem rojstvu in obred podelitve 
imena. Navsezadnje bo to dete naslednik mojega rodu!” Ko ji je vse to rekel, je žena 
odvrnila: “Kdo ve, ali se nama bo res rodil sin. Ni prav, da tako govoriš, še preden si ga 
dejansko videl. Ni si dobro vnaprej preveč obetati. Pravijo namreč, da
človek, ki želi razmišljati
o tem, kar se še ni zgodilo,
na tleh obležal bo ves bel,
kot oče Sómašármanov.”
Brahman jo je vprašal: “Kako se je to zgodilo?” In žena je takole pripovedovala:
“Nekoč je živel sin nekega brahmana, ki se je vadil v znanju Ved. Redno je obedoval 
v hiši nekega trgovca. Kadar ni jedel tam, pa je dobil merico ječmenovega zdroba. 
Tega je odnesel domov, ga pretresel v lonec in ga shranil za hude čase. Po dolgem 
času si je tako lonec uspel napolniti čisto do roba. Nekega dne ga je obesil na žebelj in 
čez dan legel k počitku v posteljo, ki je stala pod loncem. Ko se je prebudil, je takole 
razmišljal: “Žito ima visoko ceno, kaj šele ječmenov zdrob, ki je tako rekoč že nared 
za zaužitje. Imam ga toliko, da bi zanj dobil dvajset rupij. Nič, prodam ga in si za dve 
rupiji kupim deset koz! V šestih mesecih mi bodo skotile, nakar bo njihov naraščaj 
sčasoma poskrbel za nove koze in kozličke. V petih letih jih bom tako imel že okoli 
štiristo. In pravijo, da za štiri koze človek dobi eno mlado kravo, ki dá veliko mleka, 
povrže zdrava teleta in ima vse druge najboljše odlike. Toliko koz, kot jih bom imel, 
bom torej takrat zamenjal za sto krav. In ko bodo te dobile teleta, bodo vsaj nekatera 
od njih zrasla v bike. Z njimi bom zoral polje in pridelal obilico žita. Prodal ga bom in 
zanj dobil kup zlata. Napravil si bom opečnato palačo, obdano z zidom, in ko bo kak 
posebej uslužen brahman videl, da imam številne služabnike in služabnice, z vsemi 
hišnimi pripomočki vred, in ogromno bogastvo, mi bo zagotovo dal svojo lepo hčer 
Luka Repanšek / ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji
210
za ženo. Čez čas bova dobila sina, ki bo zdrav in dolgoživ in bo rasel v moji blaginji ter 
poskrbel za nadaljevanje našega rodu. Opravil bom vse obrede, ki pritičejo novemu 
potomcu, in mu nadel ime Sómašárman (Mesečevo veselje). Ko bo ob času, ko se krave 
že vračajo domov, deček tekal naokoli, bo žena iz malomarnosti in ker bo zaposlena 
s hišnimi opravili, pozabila paziti nanj, kot je treba. In takrat bom iz gole ljubezni do 
svojega sina v roke vzel palico in jo natepel.” Ko je tako sanjaril, je zamahnil s palico 
in počil z njo po loncu, ki mu je visel nad glavo. Razbit na sto kosov je padel nanj in 
ječmenov zdrob se je razsul po vsej sobi. Vajenec se je tedaj prebudil iz sanjarjenja, 
povsem pobeljen od praškastega zrnja. Tedaj ga je postalo hudo sram, saj se je pošteno 
osmešil. Zato namreč pravim: človek, ki želi razmišljati o tem, kar se še ni zgodilo, in 
tako naprej. Šele ko vidiš, kaj je storiti, se torej loti zadeve,” je zaključila žena. “Kakor 
tudi ne moreš napraviti slike brez podlage.” 
Ko je nastopil čas poroda, je rodila sina in rojen je bil pod srečno zvezdo. Ko je 
preteklo deset dni, so zanj opravili ustrezen obred, nato pa ga je brahmanova žena 
prepustila skrbi njegovega očeta in odšla k bližnjemu potoku, da bi si oprala umazano 
perilo in se obredno očistila. Brahman pa je sam pazil na otroka, kot je sam skrbel tudi 
za vse drugo, saj je bil preveč ubog, da bi si lahko privoščil služabnike. Ravno takrat 
pa se je menjala luna in kraljica je iz palače odposlala služabnico kot svojo glasnico, da 
bi na dvor v službi čitatelja obrednih besedil za to priložnost pripeljala brahmana. Ko 
je brahman to slišal, si je, prizadet zaradi revščine, ki jo je trpel že od rojstva, sam pri 
sebi rekel: “Če ne grem takoj zdajle, bodo našli koga drugega, da jim bo opravil obred. 
A prav nikogar ni, ki bi mi varoval sina. Kaj neki mi je storiti?” Ko se je torej odločil, 
da vendarle gre, je detetu za varuha postavil munga, ki mu je bil drag kot lasten sin in 
ga je v lopi, namenjeni daritvam ognju, hranil z žitnim zrnjem in drugimi podobnimi 
stvarmi. Kmalu zatem je mungo opazil črno kobro, ki je prišla iz luknje v hiši in se 
bližala dečku. Ko jo je zagledal, so mu oči pordele od jeze, tace, zobje in gobec pa so se 
mu začeli močno tresti. Skočil je nanjo in jo pokončal. Raztrgal jo je na kose, tako da si 
je tace in gobec pošteno zamazal s krvjo. Ko pa je videl, da se brahman vrača, je poln 
zadovoljstva pritekel iz hiše, da bi mu pokazal, kaj je dobrega naredil. Ko je brahman, 
ki vsekakor ni bil premišljen in preudaren človek, videl rdeči madež okrog njegovega 
gobca, je vzkliknil: “Kako?! Požrl si mi sinka!?” in ga do smrti pretepel s svojo palico. 
Nato je stekel v hišo in zagledal spečega otroka, popolnoma celega, ob njem pa na 
kose razcefrano kačo. “Gorje meni in moji nespameti! Kaj sem groznega storil?!” je 
vzkliknil in se potolkel po srcu. Ko se je vrnila njegova žena in videla jokajočega moža 
ter ubitega munga in na sto kosov raztrgano kačo, mu je rekla: “Kaj neki je zdaj to? Kaj 
se je zgodilo?” Ko ji je brahman povedal celotno zgodbo, se je njegova žena, ki pa je 
bila v nasprotju z njim preudarna, hudo razžalostila, stopila k soprogu in rekla:
“Če slabó je videl, slabó dojel,
slabó slišal, slabó preudaril,
Luka Repanšek / ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji
211
človek naj nikar ne ukrepa,
kot to brivec je naredil.”
Brahman jo je nemudoma vprašal: “Kaj pa je naredil brivec?” In žena mu je 
pripovedovala: “Nekoč je v nekem mestu živel trgovčev sin. Bil je iz bogate družine, a 
je izgubil ves svoj denar, svojo družino in imetje. V delu neke na pol podrte hišice je 
prebival skupaj s svojo staro dojiljo, ki je tam zanj skrbela že od njegovega otroštva. 
Zgodaj zvečer nekega dne je globoko zavzdihnil in sam pri sebi dejal: »Gorje, kdaj 
neki bo konec te moje revščine?!« Ko je tako razglabljal, je nastopila noč in zaspal 
je. Proti koncu noči pa je začel sanjati. K njemu so pristopili trije berači in ga zbudili 
ter mu rekli: »Prijatelj, jutri zgodaj zjutraj se bomo vrnili k tebi v hišo v isti podobi. 
Tvoji predniki so namreč zakopali tri skrinje denarja, in če nas pobiješ s palico, se ti 
bomo spremenili v zlate novce. Zato pri tem ne imej prav nobenega usmiljenja!« Ko 
se je zgodaj zjutraj prebudil in premišljeval o svojih sanjah, je rekel dojilji: »Mamica, 
danes moraš biti ves čas pripravljena za obred. Hiša naj bo očiščena, tudi s kravjim 
blatom in vsem preostalim, kar pritiče priložnosti, nato pa morava pripraviti hrano 
za tri brahmane, kolikor je pač v najini moči, jaz pa si bom pripeljal brivca.« Ko sta 
napravila, kakor je bilo sklenjeno, je k hiši prišel brivec, da bi mu postrigel nohte in 
brado. Ko ga je obril, kakor je v navadi, so pristopili možje, ki jih je videl v sanjah. Ko 
je trgovčev sin zagledal askete, je napravil, kakor mu je bilo naročeno, in spremenili 
so se v kupčke denarja. Ko je poplavo denarja znosil v hišo, je brivcu iz zadovoljstva 
in da bi obvaroval skrivnost dal tristo zlatih dinarjev. Ko je brivec vse to videl, se je 
vrnil domov, in ne da bi imel dobro predstavo o tem, kaj se je pravzaprav zgodilo, 
si je sam pri sebi rekel: »Bom pa še jaz s palico ubil tri berače, da dobim tri skrinje 
denarja!« Prijel je torej za palico in pozorno čakal. Kmalu zatem so, kot so jim velela 
njihova prejšnja dejanja, prispeli trije berači prosjačit. Brivec jih je pri priči umoril, 
a seveda ni dobil nikakršnega zaklada. Kraljevi možje so ga odvlekli na dvor in ga 
nataknili na kol. Zato pravim: če slabo je videl, slabo dojel, in tako dalje. Ti si torej 
ravno take vrste bedak! Kdor pa je moder, bo ravnal šele takrat, ko je vse najskrbneje 
preudaril!”
Prevedel Luka Repanšek.3
3 Prevod je predelava različice, objavljene v Razgledih po staroindijski književnosti (Pacheiner Klander, 
Repanšek in drugi, 2021).
Luka Repanšek / ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji
212
Č) Predlogi besedil iz Pančatantre za drugo ali tretje triletje osnovnošolskega 
izobraževanja
Iz prve knjige (O razdoru med prijatelji)
I. O šakalu, ki je hotel pojesti boben
Bil je neki šakal, ki je bil tako presušen od lakote, da je bil že tudi njegov vrat čisto 
mršav. Ko je taval po gozdu, da bi si našel hrano, je zagledal dve četi, postrojeni na 
bojnem polju. Nenadoma je zaslišal velikanski trušč, ki mu je nagnal strah v srce. “Kaj 
neki je to?!” je pomislil. “Konec je z mano. Kaj je ta hrup? Od kod prihaja? Kakšen stvor 
mora to biti?” Ko pa je začel raziskovati, je zagledal boben, ki je bil videti kot velikanski 
gorski vrh. “Ali zvok od njega prihaja sam po sebi ali ga kdo drug izvablja iz njega?” se 
je vprašal. Oglašal se je, kot je videl, dejansko le tedaj, kadar so se ga dotaknili končiči 
vej, ki so se zibale v vetru, sicer pa je bil tiho. Približal se mu je torej, da bi videl, kako 
močno opno ima, in iz gole radovednosti je sam pobobnal po obeh straneh ter si mislil: 
“Oho, kako dolgo je tega, odkar sem našel tako velik zalogaj hrane! Tale boben mora 
biti prepoln masti, mesa in krvi!” Predrl ga je in stopil vanj in nekako mu je uspelo, 
da si pri tem ni polomil zob, tako trda je bila njegova koža. A znotraj bobna ni našel 
ničesar in zlezel je zopet ven ter se samemu sebi nasmejal, rekoč: “Najprej sem mislil, 
da je to pač napolnjeno z mastjo, ko sem vstopil, pa sem videl, da le koža je in iz lesa.”
II. O zajcu, ki je ukanil leva
V nekem gozdu neke dežele je prebival lev Mádonmátta (Opit od nadutosti), ki je 
brez prestanka lovil. Živali so se zato nekega dne zbrale in ga pohlevno prosile: “Vaše 
visočanstvo, čemu hasne vse to nepotrebno in kruto klanje, ki Vam samo krati bodočo 
srečo v prihodnjem svetu? Nas bo to malodane pogubilo, Vi pa boste kaj kmalu ostali 
brez lova in brez hrane. In oboje lahko vodi zgolj v nesrečo. Ugodite nam torej v tejle 
prošnji: naj Vam sami vsak dan pošljemo za kosilo po eno žival, vsakokrat od druge 
vrste.” Lev se je s tem predlogom strinjal in tako je odtlej vsak dan poobedoval tisto 
žival, ki so mu jo poslali njegovi podaniki. Nekega dne pa je po redu, ki je sledil izbiri 
ene živalske vrste za drugo, izbor padel na zajca. Ko so ga druge živali, kot je bila 
navada, odposlale k levu, si je mislil: “Vstopam v gobec smrti, ki ne pomeni drugega 
kot mojo pogubo. A kaj neki mi je storiti, ko pa je prišel moj čas? Toda, glej, je sploh 
kar koli nemogoče za nekoga, ki premore veliko mero pameti?! Z zvijačo ga bom 
ugonobil!” Ko je bil čas za obedovanje že mimo, se je čisto počasi približal. Lev pa, ki 
mu je že pošteno krulilo v želodcu, mu je ves besen preteče dejal: “Kaj je drugega storiti 
besnemu kot ubiti tistega, ki ga je razjezil?! Požrl te bom! Povej mi, zakaj zamujaš!” 
Zajec se mu je tedaj priklonil in mu taktno odvrnil: “Gospod, oprostite mi, a krivda ni 
moja. Ko sem bil že na poti, me je ustavil neki drug lev in se mi približal, da bi me požrl. 
Luka Repanšek / ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji
213
Dejal sem mu, da sem namenjen h gospodu Madonmatti, in to za njegovo kosilo. On 
pa mi je odvrnil: »Madonmatta je prevarant. Pojdi tja, predaj mu moje sporočilo, nato 
pa se hitro vrni. Tisti od naju, ki se bo s svojo močjo izkazal za vrednega prestola, bo 
lahko požrl vse preostale živali.« To je torej, kar sem Vam prišel sporočit.” Ko je lev to 
slišal, je jezno rekel: “Kako je mogoče, da je v tem gozdu, ki ga čuva moja lastna roka, 
še kakšen drug lev?! Hitro, pokaži mi tega nepridiprava!” “Pridite, odpeljem Vas do 
njega,” je odvrnil zajec in ga privedel do velikega vodnjaka, ki je bil poln bistre vode. 
Pokazal je vanj in rekel: “Poglejte ga, tule je.” Ko je neumni lev sredi vode zagledal svoj 
lastni odsev, si je mislil: “To je torej moj nasprotnik?!” In prepoln srdite jeze je zarjovel. 
Iz vodnjaka se je tedaj dvignil odmev, ki je bil dvakrat glasnejši. Ko je lev zaslišal rjovež, 
si je mislil: “Kako močan mora biti!” In vrgel se je nadenj ter utonil. Zajcu se je odvalil 
kamen od srca, ker pa je s to svojo umno ukano razveselil tudi preostale živali, je v 
velikih časteh do konca svojih dni brezskrbno prebival v tistem gozdu.
Iz tretje knjige (Vojna in mir)
I. O zajcu, ki je pretental slona
Nekoč je nastopilo dvanajstletno obdobje, ko ni bilo dežja. Posušile so se vse kotanje, 
vsi ribniki, vse mlakuže in vsa jezera, da so vse živali trpele velikansko žejo, še posebej 
pa sloni. Njihov vladar je bil Čáturdánta (Štiriokli) in drugi sloni so ga nekega dne 
prosili: “Vaše veličanstvo, naši mladiči so od same žeje že popolnoma omotični, 
nekateri med njimi so celo na robu smrti, drugi so nam že poginili. Naj se vendar že 
kdo izmed nas domisli, kako bi prišli do vode!” Poglavar slonje črede je nato odposlal 
tiste, ki so lahko hitro tekli, v vseh osem smeri neba iskat vodo. Ko so se vrnili, je eden 
izmed njih sporočil dobro novico: “Gospod, niti ne tako daleč od tod je velikansko 
jezero Čándrasáras (Jezero mesečine). Zdi se, kot da je del samega neba, saj je polno 
najčistejše vode.” Slonji kralj je nato z vso čredo hitro in z veseljem v srcu odrinil proti 
jezeru. Ker pa je bil z vseh strani breg težko prehoden, so sloni poteptali mnoge zajce, ki 
so si bili tam napravili svoja bivališča. Ko so se napili in okopali in je nato slonja čreda 
odšla, so tisti zajci, ki so preživeli, staknili glave in začeli kovati načrt za maščevanje. 
Njihov kralj Šílimúkha (Zašiljenega gobca) je rekel: “Kaj naj naredimo? Naša zajčja 
družina je skorajda povsem uničena. In zdaj ko sloni poznajo pot do vode, se bodo 
nedvomno vrnili. Še preden pridejo nazaj, se moramo torej kaj pametnega domisliti.” 
Zajec po imenu Vídžaja (Zmagoviti), ki je videl že mnogo stvari, jim je dejal: “Brez 
skrbi! Obljubim vam, da se ne bodo nikdar vrnili semkaj, le toliko mi pridite naproti, 
da mi priskrbite nekoga, ki bo priča mojim dejanjem.” Ko se je pogovoril z zajčjim 
kraljem, se je Vidžaja podal na pot k slonjemu kralju. Ko je prispel tja in ga zagledal, 
je sam pri sebi pomislil: “Malim in šibkim, kot sem sam, ni v moči, da bi se srečali s 
takimi, kot je tale, saj pravijo, da 
Luka Repanšek / ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji
214
slon ubije že z dotikom,
kača pogubi te, že ko voha,
kralj te pokonča lahko že s smehom, 
zlobneži pa tudi, ko ti pôjejo besede hvale.
Povzpel se bom torej na vrh tega hriba tule in slonjega kralja raje ogovoril kar 
od tam.” Ko je napravil, kar je sklenil, se je oglasil: “Dober dan! Kako gre Vašemu 
veličanstvu?” Ko je slonji kralj to slišal, je pogledal naokoli in vprašal zajca: “Kdo neki 
si ti? Od kod si se vzel?” Zajec je odvrnil: “Kralj Mesec me pošilja.” “Povej, kaj želiš,” 
mu je rekel gospodar slonje črede in zajec je odvrnil: “Vaše veličanstvo zagotovo ve, 
da se odposlancu, ki pove, kaj je njegov namen, ne sme storiti žalega, kajti usta vseh 
odposlancev so usta njihovih kraljev. Pravijo namreč, da
celo ko se poseže po orožju,
drugega glasnik ne reče,
kar rekli so, da naj pove –
kralj zato ubiti ga ne sme.
Po Mesečevem ukazu torej govorim z vami. »Kako,« sprašuje kralj Mesec, »da je 
gospod, ne da bi dobro preučil razliko med sabo in svojim sovražnikom, meni nič tebi 
nič tako škodoval svojemu nasprotniku? Pravijo namreč, da
kdor svojih in nasprotnika 
prednosti, slabosti ne pozna
in brezglav požene se za njim,
tak nesrečo nadse kliče.
S svojim prekrškom si onečastil Mesečevo jezero, ki nosi moje lastno ime, ko si 
tam pogubil zajčjo družino, ki je pod mojim varstvom. Kar si storil, je hudo narobe! 
Jaz sam namreč skrbim zanje in ker jih nosim na svojih prsih, sem na svetu znan 
pod imenom Šašánka (Ki nosi zajčje znamenje). Če se torej za vse večne čase ne 
odvrneš od kraja, kjer nimaš kaj iskati, ti bom naprtil veliko nesrečo. Če s svojim 
početjem prenehaš, bom tvoje telo okrepil s svojim sijajem, sicer pa ti v celoti odrečem 
blagodejnost svojih žarkov in poginil boš, s svojimi podaniki vred, ko se bodo vaša 
telesa pregrela od sončeve vročine.«” Ko je zajčji sel vse to povedal, je slonjemu kralju 
od strahu zatrepetalo srce. Rekel je: “Prijatelj, res je, iz nevednosti sem ravnal narobe. 
Od sedaj naprej se ne bom nikdar več sprl z Mesecem.” Zajec mu je predlagal: “Kralj 
živi v globinah samega jezera. Naj gospod brez spremstva odide tja in pokazal Vam 
ga bom. Lahko se mu boste poklonili in pomirili njegovo jezo, pridite!” Slona je nato 
ponoči odpeljal do Mesečevega jezera in mu pokazal odsev polne lune, ki se je zrcalila 
v vodi. Slonji kralj je sam pri sebi pomislil: “Preden se poklonim božanstvu, moram 
biti popolnoma čist.” In rilec je iztegnil v vodo tako daleč, kolikor bi z rokama segla dva 
človeka. Ker je s tem vznemiril vodno gladino, je mesečev disk začel tavati sem ter tja, 
kakor bi bil pripet na kolo, in slon je v trenutku uzrl na tisoče mesecev. Vidžaja se je 
Luka Repanšek / ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji
215
obrnil proč in hlinil. “Gorje!” je rekel: “Sedaj ste ga napravili še dvakrat bolj jeznega!” 
“Zakaj je Mesec jezen name?” je vprašal slonji kralj. Vidžaja je odvrnil: “Zato vendar, 
ker ste se dotaknili vode!” Ko je slon to slišal, je stisnil rep med noge, potegnil rilec 
iz vode, padel na kolena, se z glavo priklonil do tal in se poklonil Mesecu, rekoč: 
“Visočanstvo, odpustite mi vse, kar sem nevede naredil slabega, in nikdar več se ne 
vrnem na ta kraj.” Ko je to izrekel, je, ne da bi se ozrl, odšel, prav kot je prišel, in se ni 
vrnil nikdar več. Zato pravijo: 
Z ukano svoje doseže celo vladar, 
ki je sicer brez moči. 
Zaradi zajčeve ukane 
v miru vsi živijo zajci.
II. O osličku v tigrovi koži
Bil je neki osel, ki je pripadal peraču. Trpinčen od težkega bremena, saj je vsak dan na 
hrbtu prenašal obleke, je popolnoma oslabel. Z mislijo na to, da bi si njegov osel zopet 
opomogel, ga je perač pokril s tigrovo kožo in ga pod noč spustil na sosednje žitno 
polje. Tam se je osliček lahko najedel žita, kolikor ga je bila volja. In ker so ga vsi imeli 
za pravega tigra, si nihče ni upal v njegovo bližino, kaj šele da bi ga odganjal z žitnega 
polja. Nekega dne ga je zagledal kmet, ki je takrat pazil na svoj pridelek. Vedel je, da 
mu seveda ni rešitve, a vseeno se je skril pod sivo odejo, se sklonil in se mu z lokom v 
roki začel čisto počasi približevati. Ko ga je osel, sedaj že tolstih udov in s povrnjenimi 
močmi, že od daleč zagledal, si je mislil: “O, to mora biti vendar oslica!” in je hitro 
stekel proti kmetu. Kmet pa je nato pričel bežati in osel je pomislil: “Ah, nemara misli, 
da nisem osel, zdaj ko me je videla od blizu in opazila mojo tigrovo kožo. Nič, snel si jo 
bom ter jo z glasnim riganjem prepričal o resnici.” In res je začel rigati. Ko pa je kmet 
slišal njegovo oglašanje, je v trenutku vedel, koliko je ura. Jezen se je vrnil in ga ustrelil 
z lokom. Zato pravijo: 
Dolgo se je mirno pasel  
čez poletje v žitnih poljih,
skrit pod tigrovo kožo,
a na koncu osla glas njegov izdal je.
III. O miški, ki je postala deklica
V neki deželi je prebival modrec. Nekega dne se je kopal v sveti reki Ganges, a ravno 
ko je začel z obrednim srkanjem vode, mu je v dlan iz sokolovega kljuna padla mala 
miška. Ko jo je zagledal, jo je položil na list banjanovca, se zopet okopal, iz dlani 
izpil sveto vodo in opravil vse, kar pač pritiče takšnemu očiščevalnemu obredu, nato 
pa odšel proti domu. Ko se je med potjo spomnil na miško, je pomislil: “Slabo sem 
storil, da sem jo kar pustil tam, samo samcato in zapuščeno. To nikakor ni v skladu 
Luka Repanšek / ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji
216
z Dobrim, sploh ker sem jaz sam zdaj tako rekoč tisti, ki je dolžan poskrbeti zanjo.” 
S to mislijo se je vrnil k bregu reke in miško z magično močjo, ki jo je posedoval kot 
asket, spremenil v deklico, jo odvedel domov in skrb zanjo predal svoji ženi, ki ni imela 
otrok. “Draga,” je rekel, “sprejmi jo za svojo hčer in vestno nama jo vzgajaj.” In žena jo 
je res vzela za svojo ter jo strašansko vzljubila. Ko pa je preteklo dvanajst let, je modrec 
pričel razmišljati o dekličini poroki. “Ni dobro,” si je rekel, “da se zamudi njen čas, saj 
bi bilo to povsem v neskladju s postavo. Nič, dal jo bom nekomu močnemu, ki ji bo 
enak po vrednosti in po stasu. S tem v mislih je poklical sonce in mu dejal: “Mogočno 
si, prečastito Sonce! Daj, vzemi, prosim, mojo hčer za ženo!” Varuh sveta pa, čigar 
oko je obrnjeno k vsemu, kar se godi na zemlji, mu je odvrnil: “Oblaki so vendar 
mogočnejši od mene! Če me prekrijejo, postanem sam neviden.” “Prav imaš,” je rekel 
modrec in poklical oblak ter mu dejal: “Vzemi, prosim, mojo hčer za ženo.” Ta pa je 
odvrnil: “Veter je vendar mogočnejši od mene! Ko se mu zazdi, me lahko premetava 
po nebu, kakor ga je volja.” “Prav imaš,” je rekel modrec in poklical veter ter mu dejal: 
“Vzemi, prosim, mojo hčer za ženo.” Tako ogovorjen, mu je veter odvrnil: “Gore so 
vendar mogočnejše od mene! Niti za ped jih namreč ne zmorem premakniti.” Zato je 
modrec poklical nepremakljive gore in jim dejal: “Vzemite, prosim, mojo deklico za 
ženo.” “No, je že res, da se nas zlepa ne da premakniti,” so odvrnile, “vendar so miši 
mogočnejše od nas, saj nas prevrtajo s stotinami lukenj.” Modrec je zato poklical miška 
in ga ogovoril: “Vzemi, prosim, mojo hčerkico za ženo.” Ta pa je odvrnil: “Hja, težko 
bo to, težko. Kako bo le vstopila v moj domek?” “Prav imaš!” je rekel modrec in deklico 
zopet spremenil v miško ter jo dal mišku za ženo.
Zato pravijo: 
Ker sonce je odklonila,
veter, dež in gore za moža,
miška zopet je postala miška –
resnično lastni ni naravi ubežati!
Prevedel Luka Repanšek.4
4 Prevodi so predelave različic, objavljenih v antologiji Razgledi po staroindijski književnosti (Pacheiner 
Klander, Repanšek in drugi, 2021), saj slednja vsebuje zelo natančne prevode, ki strogo sledijo izvirni-
ku, s čimer pa se osnovnošolcu lahko besedila včasih zdijo suhoparna.
Luka Repanšek / ObRavnava staROindijske književnOsti pRi pOuku sLOvenščine v gimnaziji
217
Reference
Pacheiner Klander, V. (ur., prev.), Ko pesem tkem: antologija vedskih pesmi, Ljubljana 
2005.
Pacheiner Klander, V., Repanšek L. in drugi, Razgledi po staroindijski književnosti. 
Prevodi in interpretacije, Ljubljana 2021.
Repanšek, L., in drugi, áva rohatiy avikā́ na sū́ryah. . Izbor iz rgvedske himnike: prevodi 
in študije, Ljubljana 2020 [recte 2019]. Spletna izdaja, https://ebooks.uni-lj.si/
ZalozbaUL/catalog/book/225.