Leto IV., fitcv. 4 é V LftiDTT&nl, sobota dne 24. fe&roarfa 1923 paveoiww. Posamezna ttev. stane 1 Din hh»|« >» 4 «tutwt. étane wwti» IO— Uta n laosemsiv» m Ogla« po tarifo. Uredništvo: Miklošiče*« ce«!» st 16/1 TeJelon »t. 71 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. UpravnlStvoi Ljublana. Prcieiuurg ■L it 64. Telet tt. 34. Podružnico: Maribor, banrinka «lica ILL TeL tL ¿2. C«t|«. Alekmadr. earodT iUTNUJUl.0** Ljubljana. 23. februarja. Veliki zbor zaupnikov JDS je poL'g aaeijonalnega in naj>rcdno - socijalne-ga [irograma razvil jasen gospo. a r s k i program. Prav je storila stranka, da je težišče svojega dela prenesla na gospodarska vprašanja. Dok-ior Žerjav je izjavil, da se moramo oprostiti državnopravnih vprašanj, reši-'.j moramo čim prej upravno in kultur-ao zakonodajstvo. da vendar že enkrat riobimo proste roke, da bosta državna in samoupravna administracija roko v roki delali za gospodarski na. pr e d e k ljudstva. Na shodu so je posebna važnost po-'agala na obrtniški stan. Nc zato. ker je dobra polovica zboroval-čev bila obrtnega stanu in ker se zdaj tudi druge stranke začenjajo spominja^ ti, da so obrtniki na svetu, amj>ak v spoznanju, da jo v zdravem obrtnem stanu gospodarska rešitev Slovencev. Pa tudi duševna, kajti duh obrtnika je sposoben slobodnega poleta. Kandidat obrtniškega stanu v celjsko - mariborskem okraju gosp. Ivan K e b c k je razvijal potrebo, da se daje obrtniku pogoje, da postaja tudi njegov obrat bolj in bolj industrijski, imenom stranke pa je nosilec liste dr. Z c r-j a v razvil obrtniški program, *sj so ga odobrili zaupniki. Temu odgovarja tudi kandidatska lista v desetih '"-.rajih ljubljansko-novomcškega okrožja. Med kandidati JDS je 5 obrtnikov. Dva močna okraja imata skujmega ïrandidata-obrtnika gosp Jœi|>a Ambrož i č a iz Ljubnega pri Podnartu, ki je že mnogo storil na polju obrtniške organizacije. Zaman se trudijo nasprotniki, da îz-r odkopi je jo zaupati jo obrtnikov v JDS. Obrtnik, ki stoji v celem narodnem gospodarstvu nekako v sredini, ker ni ne kapitalist ne proletarcc. am[iak živi s težkim deiom svojo skromno, a zdravo sksistcnco, po vsem svojem stremljenju ravno odgovarja oni mirni srednji liniji, ki v g08f*)darskih vprašanjih obvladuje JDS. On čuti krute udarce komunističnih pretiravanj, ki ga ogrožajo v obstoju, na drugi strani jet se l>ori s kapitalom, ki bi ga rad izbrisal iz sveta. On jo socijalen. napreden, slobodo-nmen, a vidi. da vodi socijalistiono pretiravanje v prepad. Osemurni delavnik bi bil malone uni-5H obrtnika Nič kaj hvaležno ni bilo protj združeni fronti klerikalcev, socija-Hštov. komunistov, začeti boj, da se napake in pretiravanja osemurnika po- Usodno popuščanfe Avstrijcem VSLED VLADNE POPUSTLJIVOSTI DO OŠKODOVANA ZLASTI SLOVENIJA. — KLJUČ ZA PLAČILO DOLGOV. — NOVO 0GR02E-NJE NARODNIH INTERESOV. Beograd, 23. februarja, re. Ob pol 9. dopoldne se je zglasila avstrijska delegacija v predsedništvu vlade, kjer so jo pričakovali naši delegati. Obojestranski ekspert! so se tako] razdelili v 4 sekcijo: Ptva sckcija pod predsedstvom pravosodnega ministra drja Markovida se je bavila z vprašanjem sekvestrov ln s političnimi vprašanji in Je zborovala v kabinetu zunanjega ministra. Pogajanjem So prisostvovali kancler Sclpcl, minister Orunberger in trije avstrijski eksperti, z naše strani pa dr. Ninčič, dr. Markovič lu Popovlč. Pravosodni minister dr. Markovič je referiral o vprašanju sekvestrov o katerem se je razpravljalo na snočni konfercncL Sprejete so bile vse točke po vrsti. Sporno vprašanje glede relaeile za Izplačila obojestranskih starih dolgov ¡e bilo rešeno sledeče: 100 predvojnih avstr. kron se računa 8 Din. Pri tej priliki so Avstrijci ¡znesli novo zahtevo, t. ¡. da se ima vsa imovina, ki ¡e bila last avstrijskih državljanov (ju-ridičnih in fizičnih oseb) in je bila po prevratu proti volji lastnikov likvidirana, j vrniti, ali pa plačati odškodnina prejšnjim lastnikom. Zastopniki naše vlade so v principa pristali na to zahtevo, o podrobnostih pa se bo še razpravljalo. Druga sckcija, ki Ji Je predsedoval prometni minister Vclizar Jankovič, Je razpravljala o trgovinskih in gospodarskih vprašanjih. Seji so prisostvovali poleg ministra dr. Ninčiča načelnika Totforo-vlč in Radosavljcvid, ter avstrijska eksperta Grunbcrgcr In Peter. Razpravljali so o vprašanju sklenitve trgovinske pogodbe ined Avstrijo In Jugoslavijo. Dil je dosežen sporazum, da se postavijo tr-govinska pogajanja na tarifarno podlago. Na popoldanski seji so bile določene glav nc točke pogajanj za sklenitev trgovin- ske pogodbe na tem temeljn, pogajanja pa se prlčno začetkom marca v mestu, kl se določi naknadno. Bilo Je sprejeto načelo, da se ima s trgovinsko pogodbo uvesti za ovoz nekaterih predmetov, posebno za tekstilno ln železno blago, minimalni tarif mesto dosedanjih maksimalnih tarifov. Sklenilo sc je, da se bodo pogajanja o tem predmetu nadaljevala ter Je naša vlada Izjavila pripravljenost, favorizirati uvoz gotovega avstrijskega blaga. Avstrijci so zahtevali, da se Jim povr ne železniški materijal (vagoni In lokomotive), ki so last avstrijskih privatnih tvrdk, In ozkotirni vagoni in lokomotive, kl Jih jc Avstrija posodila bosanskim železnicam. Na to zahtevo ie naša vlada pristala. Tretja sckcija le pod predsedstvom profesorja Arangjeloviča razpravljala o pravnih vprašanjih. Vršila so sc v prvi vrsti pogajanja glede Izplačila odškodnine, kl Jo zahteva avstrijska vlada za škodo, povzročeno po Jugoslovanski vojski leta 1919 v enem dela Koroške, kl je pripadel po plebiscita Avstriji. Sprejeto je bilo stališče jugoslovanske dcicgacije, naj sc U škoda preceni In ugotovi ter uračuna pri reparacijah, ki Jih mora plačati Jugoslaviji Avstrija. Po končanem obračunu za avstrijske reparacije Je Jugoslovanska vlada pripravljena, da poravna Imenovano škodo. Četrta sekcija je pod predsedstvom dr. Vase Lazareviča razpravljala o vprašanju meinega prometa na suhem In o vprašanju potnih listov. Do sklepov ni prišlo. Na splošno se opaža, da so MU zastopniki naše driave v smisla vladnih in-štrukelj zelo popustlijivi in da bo zlasti Slovenija plačala velik del računa te poravnave. Temelfiie italijanske priprave za reška pogafanja PONOVNE KONFERENCE V RIMU. . NOVA ODGODITEV IZMENJAVE RATIFIKA CUSKIH LISTIN. Boogrzd, 23. februarja, r. Naša vlada I nad dve uri. Na nJem sta Ouartleri W Volilna borba Jc dobila lz Rima poročilo, da Je Italijan ska vlada poslala posebnega kurirja z originalnim izvodom St Margheritskc konvenelje v Beograd, da ga podpiše kralj Aleksander, nakar se kurir takoj zopet vrne v Rim, kjer se Izvrši izmena. Naš poslanik Antonljcvič Je dobil pclno moč, da Izmenja ratifikacijske listine in podpiše protokol o izmenjavi. Sodi sc, da bo Izmenjava Izročena ie le sredi pri* hodnjega tedna. Rim, 23. februarja. I. Včeraj Je ministrski predsednik Mussolini sprejel člane paritetne komisije za likvidacijo rapal-Iske pogodbe. Razgovarjal se Jc ž njimi dolgo časa. Navzoči so bili senator Ouar-tleri, posl. Mattel Oentill in voditelj fa-šlstovske parlamentarne skupine, Maz-zucco. Po razgovoru z Mnssotinljem to se delegati sestali z generalnim tajnikom ministrstva za zunanje zadeve, senatorjem Contarinijcm. Ta sestanek jc trajal Contarinl obvestila poslanca Geniilija hj Mazzucco o dosedanjih pogajanjih gleda Reke med Italijo in Jugoslavija Govorila sta zlasti o ustanovitvi mednarodnega reškega pristaniškega konzorcija. Popol. dan so se Mazzucco, Ouartleri in GentiS sestali ponovno na razgovor z Mussolini« jim in Contarinijcm. Ta razgovor jo trajal nad eno nro. Italijanska delegacija za rešitev reSke« ca vprašanja odpotuje Iz Rima v sobota zvečer. Razgovori t Jugoslovanskimi odposlanci se bodo vršili v Opatlll. Kakor se čujc v dobro Izveščenih uradnih kro. glh, je nemogoče določiti v naprei. koliko časa bodo trajali razgovori; trdi se pa, da bi obojestranski delegati utegnili ostati v Opatiji nad cn mesec dni. Ministrski predsednik Mussolini Je določil, da se bodo člani itallianske dcicgacije med razgovori od prilike do prilike morali osebno podati v Rim, da mu boda osebno poročali o stanju reške zadeva Beograd. 23. februarja, gr. Na današnji seji glavnega odbora radikalne stranke bi se moral rešiti tudi protest virovitiških radikalov proti ministra pravde dr. Markoviču, ki jo dvignil sc-s -.-„ . , , •• , • Radi zad nzatj kot rcakcijonarce ko smo izja-jka korupcijftka afcra vlaila v ra(Ukal_ RADIKALCI LV1AJ0 NOVO AFERO. — STALIŠČE MINISTRA MAR- KOVICA OMAJANO. lilnih okrajih) |e glavni odbor zahteval, da sc mu vsi potrebni podatki izročijo do 27. t. m., na kar bo o stvari definitiv- pravijo. Tisti klerikalcu k! danes I«; j kvester s posestva grofa Majlatha. vsod love obrtnike, so nas hoteli kar ^ ^^ za katcr£ 6e skriva velJ. :-nzati kot rcakcijonarce ko smo .zja-jka korupcij?ka af vlada v ra(Hkal_ da se malega obrtni:,a ne ™™jRkih vrstah veliko razburjenje, zlasti, r-eC! \c"ko5* >oy eljslc o premogo- kcr . . y girg. ^ ti tV(y lippno družbo. Komunisti so naj>ovcdo- \ jjtjka Glavni odbor se o njej že tri no odločal. Glavni odbor demokratske stranke |e Nove vesii o angleški in ameriški intervenciji POLOŽAJ V PORUHRJU NEIZPREMENJEN. London. 23. februarja, j. V zadnjem | ne krivde posameznikov ▼ nekaterih časa se zopet trdovratno vzdržujejo | slučajih. Carinska direkcija t Koblenzc. nove vesti o Intervencijah meJ Fraa-j jo določila nekaj zakonitih poti za pro-cija in Nemčijo. Pri tem pa baje ne gre met med Porenjem in nezasedeno Nem-za službeno intervencijo kake vlade, j čijo. Transporti, ki se zasačijo na dru. ampak za poskus, ki bi ga napravili —; gib prehodnih točkah, se bodo smatrali seveda sporazumno s svojima vladama'za tihotapsko blago. — finančni ia industrijski krogi AngH- Na pariškem sestanka Polncareja g bel Je i.i Zcdinjenih držav. V Londona se mudi te dni predsed-nik nemške demokratske stranke. Koti. leriral je ponovno z raznimi oglednimi politiki, finančniki in industrijalci; od ministra ni bil od nobenega sprejet. Veliko pozornost vzbuja dalje potova* nje ravnatelja slovite ameriške firme Bethehem . Steel Corop., kl je prišel v Evropo po naročila trgovske zbornice in se mudi sedaj v ForuhrJ.i. da prouči posledice francoske okupacije. Pariz, 23. februarja. L Položaj v Po- nem področju, ruhrju je bistveno nelzpremenjen. Zaradi j Iz Amsterdama poročajo londonski Ti-izganjanja nemških uradnikov, časnikar- sti. da so se v Berlinu sestali industrijal. gijskim ministrom Theunisom je bilo včeraj skleneno. da se ta administracijo železnie v Poruhrju uvede francoski sistem. Železnice bodo tvorile poslej samostojen del sploinega francoskega žele», nlškega omrežja. Francoska in belgijska vlada «to ee sporazumeli glede zaplenjevanja rseh izdelkov mhrske industrije v prid zavetnikom ter o posebnem denarju, ki se nv§ de na zasedenem ozemlju za slučaj, ds Nemčija skrči obtok denarja v okupira. jev, županov itd. je nemška vlada izdala povelje, da se mora nemudoma vstaviti J j državljansko vojno, kmeti ici pa so bili pasivni. Na tihem pa so vsi prizna-vali. da je napaka, zapirati obrtnika, ki hoče izrabiti trenotek in delati. JDS je obdržala besedo, dano mali obrti in j e ¿redila vprašanje delavne-ga časa v glavnem že danes, in sicer tako. kakor je velela obča go--rodarska korist, ta pa se je krila z in-ršresom obrtnika in tudi njegovega de-;?_vea. Zemljoradniški krogi so zaenkrat za-r . ečlH izvedbo predloge dr. K u k o v -<«a v korist obrtnemu kreditu. Ta točka Je izmed vseh. v nedeljo^ v -rogram |iostavlj«nih najbolj pereča. ?a tudi ostali program je vzet naravnost iz življenja obrtnega stanu. Ako ostane državna unrava vsled gržavnotiravnih bojev neurejena, to za--lenG poleg industrijca najbolj obrtnika. Duhovnika pa prav nič. Danes vsak gorenjski čevljar vč, da mora na Irant, če bi kakšna «avtonomija» zapr-jc, pot slovenskemu izdelku v iztočne <:'ile naše države. On ima pereči interes čim največjega zbližanja. da nas bogati kupci v srečnejših predelih domovine bodo gledali kakor tujce. ami«k iot kri svoje krvi. Le branite našim "Hudem, da spoznajo hrvatske in srbske krate ie zaničujte cirilico, le širite sovraštvo proti Srbom — vse to so sred--¡tva da zaprete not r.ašim izdelkom in naraščaju tja. kier jc kupcc doma in je obrt še nižje razvita. 0'irtnik ne more biti klerikalni s. v t o n o m i s t. če Ja količkaj odnrte Siave, veleagrarec ne more biti. T-er vidi. da ga draga živila morajo um-j :ii in njegov izdelek, če bo predrag, m •¿ iicžen konkurence s tujim hlscom. Nc soro biti «kmetiiec». če drži kaj na svoj stan. ki ga SKS kot čisto stanovsko - razredna stranka ne priznava. Ne mere biti s o e i j a 1 i s t nobene barve. \-f-r vidi kam vodi v njecovem lastnem obratu pretiravanje teh demagogov. Obrtnikova bodočnost je le vveliki Jugoslovanski demokratski stranki, v kateri bo .r'4 C if" Ini tajno jjosvetuje. Virovitiški radikali pretijo z izvajanjem skrajnih konse-kvcnc, ako se stvar brez odloga no razčisti. Na današnjo sejo glavnega odbo-ta minister pravde ni prišel in sc jc opravičil, češ, da jo zadržan pri pogajanjih z avstrijsko delegacijo. Zato se o sekvostru šo r.i sklepalo. Splošno se govori, da je virovitiška afera šc bolj omajala stališče dr. Markoviču, ki ima v radikalsluh vrstah že itak mnogo neprijateljev. Beograjska javnost ne bo zato nič presenečena, če lepega dne gosp. Markovič «zboli» in iz «zdravstvenih razlogov» izstopi iz vlade. Demokratska strnnka kandidira ▼ vseli okrožjih. Beograd, 23. Icbruarja. t. Danes le imel glavni odbor demokratske stranke sejo, na kateri se Je razpravljalo o postopanju proti onim kandidatom demokratske stranke, kl so vložili svoje Ifstc proti kandidatom, ki Jih Je določil glavni odbor. Glede teh sporov (v treh vo- Nov9 češki finančni minister Port, inženjer Dohuslav Dečka. danes konstatlral, da je demokratska dobavljanje plina, vode in električnega stranka v vseh okrožjih države vložila toka napravam, katere «o zasedle frnn-svoje liste in Je tako edina stranka, kl eoske in belgijske čete. Berlinska vlada je povsod kandidirala; njene liste so bi-1 je poslala v Pariz protestno noto zaradi le v vseli okrožjih odobrene preganjanja nem Skega prebivalstva en Razcepljenost radikalcc*. Beograd, 23. februarja, p. Na nocojšnji seji glavnega odbora Pašlčeve radikalske stranke se Je ugotovilo, da so radikali razcepljeni v 16 okrožjih. Radikdna lista v Zagreba zavrnjena. Zagreb, 23. februarja, r. Radikalska lista v Zagrebu, keje nosilec Je znani Ivan Framč-Požežan n, ki Je od železniškega zavirača preko komunista avanzl-ral pod dr. Vellzarjem Jankovičcm za pomočnika direktorja zagrebške železniške dirckcijc, ker Je postal radikalec. Je bila od sodišča zavrnjena, ker je nosilec liste aktiven državni uradnik, kar Jc po zakonu prepovedano. Madžarski voIHcL Veliki Bcčkerck. 23. februarja, g. Okrožno sedišče je potrdilo volilni se-znam. v katerem Je vpisanih ckoll 6000 ci in nekateri finančniki iz Porenja in i» Vestfalskega. Posvetovali so se o taktiki proti Francotom ter sklenili, da bodo v borbi vztrajali do skrajnosti; finančniki, s katerimi so jo baje strinjal tndj Stinnes. pa so nasvetovali sporazum z okupacijskimi oblastvi. Mnenja, s« konS-bloc, katera se baje vrši zaradi domnev- no ostala deljena. Rusija in memeiski konflikt Berlin, 23. februarja, s. «Ost Express» Pra^a, 23. februarja, j. Narodnostno- j Javlja iz Moskve: Cičerin je odposlal vče atska stranka je p. dolgih posvetov*. I raj angleški, francoski tn italijanski vte. cer parlamentarca Inž. Bogdana Bečko ali nep-rlamentarca bivšega šefa bančno, rra urada Avguština Novaka, ki je že imel ta portfclj. Ker je ministrski svet vztrajal na svojem sklepu, da more postati naslednik dr. RaSina le član parlamenta. je petka (izvršilni odbor petero vladnih strank) vzela imenovanje inž. Beeke na znanje. Vlada ga bo predložila predsedniku v imenovanje, ki se bo Madžarov. Kdc'or"se "čui^"'so" Madžari!izvrfito ^ ^ v oedeIi<>-dobill od glavnega odbora stranke direk-' • tivo, da se vzdržijo glasovanja, radi če-1 Poslaree inž. Bečka je ro:cn leta 1803, kratska ouolkovnik Ilič in svetnik našega poslaništva v Sofiji Vlada Lukovič. vi v memelskem vprašanju. Sovetska vlada odločno odklanja tako rešitev, ki ogroža ravnotež:e v baltiških državah ia izziva nov mednarodni konflikt. Memel-sko vprašanje so ne bi smelo rešiti Ure» sodelovanja prizadetih. Gospodarstvo Ra sije je odvisno v veliki meri od rešitve memelskega vprašanja in vprašanje me-melske luke je za rusko zunanjo trgovi. no največje"» pomena. Zavezniki so sov. ;et?ko spomenico x dne 22. decembra 1922 popolnoma prezrli, zato odklan.a sovjetska vlada vsako odgovornost za, zapletlja'e, ki bi utegnili nastati zaradi omalovaževanja njenih ugovorov. IZPLAČILO TRET.IEG V KUPONA INVESTICIJSKEGA POSOJILA. Beograd, 23. februarja. Finančni minister je dal generalni direkciji državnih dolgov na razpolago 17 In pol milijona dinarjev radi izplačila tretjega kupona 7 odst. Investicijskega posojila Iz 1921, Segar rok Izplačila Je do 15. marca. študiral je na praški tehniki In bH nazadnje stavbenik r Smichovu. Toleg te- nmtl mar)« ga je član praške trgovske zbornice, i?3Z0raVa OrOll upravni svetnik in predsednik Zivnosten ZSPSKint Z^POtntKOlli ske banke. V poslaniški zbornici je bil y RvillUni'! član budžetnega odbora in bil med dru- ; Dnfcarc.t ^ febnlarjx g. pn nrpn, -im glavni poročevalec za Prv, drtavnl j Madžarom, ki so olylolženi «u proračun v češkoslovaški repubhki. V ; ^ protj nimunski kralJev8ki dvojici, j je ' je v Budimpešti seznanil z vodjo zaroto Turkoczvjcm. pod čigar vplivom je postal član tajne larotniške družbe. V ju. Praga, 23. februarji, j. V zadnjem čar li n preteklega leta sta on in Turkoezy su razširjene vesti, da bo odpotovala po- odpotovala s ponarejenimi potnimi listi republiki. parlamentu pripada narodmMlemokratski obtoïcnec f Be|motrt, da w stranki " Češki dolgovi Ameriki sebna finančna komisija v Washington v svrho poga anj za poravnavo češkoslo- v Rumtinijo. Atentat naj M se bil izvršil dne 8. septembra na dirkališču v Ru- vaških dolgov Ameriki, se potrjujejo. Za karešti, kjer naj bi podložila kraljevo lo- RazSiriaite .«JUTRO**! Anglijo je torej Češkoslovaška «lina država. ki h*če urediti svoje ameriške obveznosti. «Lidove Noviny» so mišljenja, da je ta korak češkoslovaške vlade pre-hiter. ker razširja wash'ngtonska vlada v zadnjrm času vesti, da namerava sklicati mednarodno konferenco za poravna-vo vojnih dolgov. List poudarja, da b! bilo treba na to konferenco Počakati. žo z ekrazitom in jo pognala v trak. Ker ga je pričela peči vest. je ves na&t is-dal oblastem. Dostavil je, da je mnogo odličn h Madžarov članov te tajne organizacije, med niimi tudi bivii ministrski predsednik Stefan Friedrich. Obtoženec Psllagy je izjavil, da Je o» potoval s Turkoczvjcm na rumnnska me jo. da bi spravil potrebno množine ekra> sita ia drugih nriniav v Bumunijot Po v »ekal in prejemal rane. Lep. zdrav, ponosen, vedno vesel, vedno zbadljiv, izzivajoč, a tudi vsik-dar duhovit, plemenit in neskončno dober, je Visoški gospod VEe življenje iel srca in duše. Mladenke so ga obsipala z rožami., ¿ene obdarjale s smehljaji, možje so ¡-e gromadiii okoli sa svojega vodjo. (Lrla za njim Včeraj pa sc je vrnil počivat. Kot triumfator se jo vračal. V železnem rvozu s črnimi ¿rebci. Zastave so vihrale, rože so se vsipale, sijajna garda ga je obdajala, zvonovi so zvonili, ljudstvo. mestno in krneiiško. so je na avtih, kočijah, omnibusih. r.a saneh in p«S «grinjalo od vseh trani, no diplomo. Takrat je dejal: «Mladina je zadnja, ki se poslavljam od nje!» Zato je prihitela ¿.kad. mladina z Dunaja. iz Zagreba in Ljubljane, da se resnično zadnjič poelovi od .svojega vzornika. V imenu «Narodne tiskarne» In uredništva «Slovenskega Naroda» je govo- jr-So nranTnieo, .^ater» 3« M rtrpa^r.** • ve-j-v» <> -sztiflt pcreCfh v9raSan.1t. MfomTadrno in ngTodne «=bsfce ThteTTgenTa, "do svoje smrti. Po reiici resoluciji so je ¿a teže. Navzoči so bili pristaš' vseh J najitfiljo ilustrirajo radikal&ko početje^ 'TuSfcan pridružil srbsko - hrvatski ko- strank ter je govoril tudi neki socialist, j Nadalje gosn. Pribičevič polemizira s ki je priznal, da so za delavce in agrar-j govorom gosn. Pašiča. pobija njegova no reformo doslej edino demokrati kajizvajanja o imenu države in o povodih ! j napravili. Tudi domači župnik je vztrajal! zadnje krize ter ostro ohsoja Pašičevo «Jaz bi še danes šel s puško na Du-1 pri zborovanju do konca (n odobraval Iz- omalovaževanje dinastije, «proti kate-nai.» Po ujedinjenju je vstopil TuSkan v : vajanja govornikov. Shod je napravi! na 1 remu mora revoltirati vsak lojalen člo- demokratsko stranko, ter z velikim veseljem potoval v Beograd k prvi seji narodnega predstavništva. Za njegove zasluge ga je anril* meseca leta 1921. tedanji regent Aleksander odlikoval z ioa sv. Sava 11. razreda. Red mu je vse globok n tis, ker so se ljudje prepričali. da imajo v svoji sredi ljudi, ki resnično čutijo ž nlimi in bodo zanje tudi kaj storili. Večino uprte oči v Tvoje ideale, v '.tvoj znaíai in Tvoja načela, delajmo, delajmo! V imenu akad. društva «Jadran» se jc poslovil cd društvenega starešine ¡Trrdeednik phil. K o 1 a r: Med i dnjimi se poslavlja. Tvoja omladina. ki raste v Bpremstvo in šp=i'ir — vitezu, ki s» jnača. Na Stemarjili, na praga Škofje Loke, ga je pričakoval župan Hafner z občinskim svetom, Sokoli, čitainičarji, pra- e)rji in narod. In sokolski heroldi so u z golimi sabljami skočili na desno in levo ter ga spremljali pred mestno hišo. Iz samostana sta i-tepila dva ka-pucina in sledila gospodu. Na trgi? ga je blagoslovila duhovščina; Sokoli so zapeli žalostinko. in sprevod se jc med gvonenjem pomikal po mostu: na čelu ljubljanska sokolska garda na konjih, voz s grmado roZ, nato Visoški, bar alfi i. duhovščina, Sokoli, čitalničarji, ljudstvo in nepretrgana vrsfa vozil. Na mestni meji so so nekateri poslovili. .Večina pa jc sjrrem'ja.!a viteza dalja. Divna. nepozabna pot! Sclnce jo sijalo z vedrega neba. da je bleščala vj.i v beli sneg zavita Poljanska dolina, kakor v samih demantih; ivje na drevju ¿e jo lesketala, na osojnih točkah pa so dvigale prve trobentiec svoje kciiLe in rdeče vijoličasti pljučniki eo nihali svojo zvončaste cvetove. Kakor bi se rr do vala vsa narava Poljanske doline, da sprejema zopet pevca svoje lepote in slave. Ob %11. je dosp?! Visoški ? svojim Orjaškim spremstvom pred svoj dvorec. Tu so bili: okrajni glavar Žnideršič, sokoIsJ;i starosta Šernrov, okrajni šolski nalzornik Rus, vsi iz Kranja in St*s-žišča. Sokol škofjeloški, kranjski in gc-renjevaški ter žirški, Sokolski Savez in Sokol ljubljanski, Ženski Savez beograjski in ljubljanski. Splošno ljubljansko žensko društvo, gasilno društvo poljansko in gorenje vaško, obo. zastop poljanski. zastopniki JDS, Turk Josip s tovariši, Kolo jugoslovanskih ženskih društev iz Kranja, akad. društvi «Jadran» in «Triglav*, zastopniki uredništev «Jutra» in «Slov. Naroda» ter Krožka magistralnih uradnikov v Ljubljani, cela četa lovcev s puškami, uči-teljstvo, šolska mladina, finančni stražniki, orožniki, kmetiško ljudstvo itd. Prinašali so »«ovili vencev in cvetja. Totem je prišla duhovščina. Visoški jo je sprejel v vestibulu. Sokoli so zapeli, Nato so pristopili štirje sinovi in dvignili svojega očeta, da ga poneso počivat... In vsem je takrat raclrgeta-]n srce in ves vrt je napolnilo eno «amo ihtenje in plakanje. Za dvorcem se razprostira sadni vrt. Takoj za vrtom pa so dviga svet polagoma v hrib. Prod dvajsetimi leti je nasadil Visoški gospod po tem pobočju na dolgo in široko prekrasen pas smrek. Med drevoredom se je vzpenjal sprevod višje in višjo, na čelu mu Sokoli, nato sinovi z očetom, spremljali po heroldih, pTaporjih in Sokolih, nato obitelj, sorodniki, prijatelji, častilci, znanci in narod . . . Sredi gozda, na soinčni izseki, si je dal zgraditi .Visoški poslednjo trdnjavo. Iz betona in železa. Sest stopnjie vodi navzdol v hrib in na desno in levo Je soba. V 6obi police — ležišča Viso-ških. Gospodar je zavzel prvi svoj prostor. Vos narod naokoli pa jo ihtel in Jokal . . . Prekrasen razgled je s trdnjavske strehe: naravnost navzdol na visoški vrt, na dvorec, na rib bogato Poljan-šeico ob njem. na cesto iz Škofje Loke V Ziri, na Smoldno in Gabrško goro s cerkvico sv. Primoža in tja na desno k sv. Volniku. Tih. diven. neskončno poetičen kot; pravcato viteško počivališče! Nato smo se poslovili. Brat Bog. K a j z e 1 je govoril v imenu Sokolske nosd kot Cltamberlain, sir Robert flor-nc in lord Robert Cccil. — Smrtna obsodba cfroka v dežel? «svobode». Iz Moskve poročajo, da 1» tamkajšnje sodišče za mladoletnike ob- ¡{demokratska, radikalska, -Itadičevska in j sodi'.o rti smrt neko Mletno deklico, ki ':udska>. Edino zveličavna je seveda SLS nikdar ni bila iirokoustna in se je vedno drža':i «krš5ansbih etičnih načel». Ako pomislimo, da so bili pred svetov-Jno vojno vsi podeželski državnozborski sko zborovanje kot ga Pc:skava še m ¡mandati Slovenre v rokah klerikalcev, vldeia. Prostorna dvorana pri županu ne stneffi;> Cu.3iti) aj:o pretresa klori-Uranjcku, dve stranski sobi in vcZa, vse;':atns kolovodje etrah. ko vidijo, da se je biio nabito polno kmečicih nož in do- , p05ti;vra proti njihovim pozicijam iavcev; tudi ženstvo je bili številno ra '-stopano. Vsa lara iri številni zastopniki I- sosednih občin so se zbrali, da odločno j protestiraj.) proti organom agrarne d: rekcije, ki iz nenmljivlh vzrokov krši do-jjssa na vladi, ločbe zckont o agrarni rciormi v škodo |diskvalificirali. domalega ljudstva. l.ar ena et teh meoed. Boljšega dokaza a dekadenca klerikalne stranke ni. Da o tako d.iieč prišlo, jo povsem naravno. Klerikalci so bili v Jugoslaviji le malo s še takrat 60 se docela Prvo njihovo prizadevanje je bilo. da odpravijo deželno avto- Na Z g. Polskavl imamo namreč vele-; nomijo kranjsko ter uvedejo najbrezob-posestvo baronice Post, ki jc biio doslej ¡zimejši centralizem. V posesti vse obia-sicer pod državnim nadsorstvom. a sc jc sti so zagrešili izgubo Koroške ter okr- Grgs TušHsn t Kakor smo 2o včeraj poročali, je umrl v Sisku narodni prvoboritelj Giga Tuškan. Grga Tuškan se jc rodii leta 1S--5. v Delemeriču pri Karlovcu. Pravoslov-js je študiral v Zagrebu, a doktorat je dosegel v Gradcu. Nato se je posvetil dajala zemlja vsdno v sporazumu s priljubljeno lastnico in agrarnim odborom domačemu ljudstvu v zakup. Pred par meseci pa je hotel vtleposestvo kupiti knez Windlschgratz Iz Konjic, kar je nad 80 let stara baronica Post odklonila. Ker Je brez otrok In bližnjih sorodnikov, hoče ona sama, da pride zemlja v roke domačih ljudi. Med tem pa so se piet!: neke intrige in čez noč js bil v začudenje domačinov Imenovan baronici za se-kvestra uradnik istega Windischgr5tza Iz Konjic. Ta si je posiavll še cclo dva pomočnika in vse tri gospode mora plačevati posestvo, ki sc odslej upravlja v korist tujcev. Ljudstvo se je žc na vse strani pritoževalo, a brez uspeha. In tako so domačini naprosili dr. Kukovca. da pride med nje in stvar na I!cu mesta preišče ter potem na pristojnem mestu zaščiti pravice domačega ljudstva. Posl. dr. Kukovec sc je prošnji rad odzval in prišel s srezkim kandidatom ključavničarjem Ivar.om Gumzejem iz Slov. Bistrice na današnji shod, ki to ca sklic: li domačini. Kljub delavniku ko ie kmečko ljudstvo zaposleno, so ljudje naravnost privreli od vseh strani, da povedo svoje pritožbe možem, ki ne hodijo med nje za politično hujskanje, ampak zato, da ljudstvu pomagajo v sili. Zborovanje, ki sc je nepričakovano razvilo v veličastno iludsko manifestacijo, je otvoril sivolasi domači nadučitelj Josip Sabatl, ki ¿e 33 let deluje med Polskavčani. Pozdravil ie drage goste in predlagal za predsednika dr. Pučnika Iz Slov. Bistrice, kar so vsi odobrili. Besedo je nato dobil min. 11. r. dr. Kukovcc, ki jc ob napeti pozornosti in živem zanimanju nad eno uro domačinom razlagal namen agrarne reforme, katero zagovarja dosledno in se bori vedno za njo edino demokratska stranka. Ljudje so dr. Kukovcu že med govorom z medklici csorčeno navajali, kako se jih hoče polom Windischgiatz<.-vega sekvestra na domačem velcposcst-vu oškodovati. Med govorem dr. Kukovca se jc pripeljala tudi pcscstnica baronica Post in je bil uprav ganljiv prizor, kako so ji Iji-dje trenotno napravil! špa-Ilr in Je vsak hotel pomagati sključeni starki z veza. Baronica je petem do konca prisostvovala zborovanju in se pogovarjala z govorniki in domačini. Tem večje ogorčenje Je vzbudila vest, da jo hočejo doslej še prikriti zaplotniki spraviti pod kuratclo, da bi potem tem lažje drugi zagospodarill na njenem posestvu. Ljudstvo je dr. Kukovcu ponovno pritrjevalo in ploskalo, ko je stvarno in brez vsakega demagoštva, posebno tudi brez napadanja tujih strank, razlagal, kako bi morala oblast in posebno mariborski okrožni agrarni urad izvajati agrarno reformo cdir.o v korist domačega revnega ljudstva. Pactali so ogorčen! klici proti čudnemu postopanju agrarnega urada in proti grabežljivosti \Vindischgr2tza. Simpatičen je bil nastop drugega govornika, kandidata Ivana Gumrcja, ki Je kot kandidat »Kmečke obrtne zveze» za ta okraj v jtdrnaiih besedah razvil svoj program, v koje/rt je poudarjal potrebo, da sc podpre posebno obrtni stan in sc ne obremmjuje z davki najbnje nali posestnik in obrtnik. Iz vsake Gumzcjeve besede se jc čutilo, da mož tudi čuti in pošteno misli to, kar govori ljudem. Čudne mahinacije na veiepcsestvu baronice iz zadnjega čase fe potem v temperamentnem govoru šc bliže pojasnil n.ien.o rr ranice ca jugozspadu. Glavna za sluga klerikalne vlade v Ljubl ani jo bila. dn je izgubila glavo ter socialno vpra Šanje reševala s streljanjem svojih lastnih ljudi. Dr. Korošec nima niti kot železniški, niti kot prehranjevalni minister niti najman:5'.h zaslug. danes trpi promet ar. grehih, ki jih je on zakrivil. Nje^svo delo je tudi, da se ja preneslo ravnateljstvo državnih železni« iz Ljubljene v Zagreb in njegov ponos je bil, da j« vrgel več sto Schzniisrskih rodbli če: noč na cesto. Kot minister za prehrano je nakupil za več deset milijonov Ženskih nogavic za plsso, moderce. cele rs bo je Igralnih kart, šmink in pudra, namesto da bi zemljo preskrbe! z vsakdanjimi potrebščinami. Ko so klerikalci kot nepotrebni in neuporabni sfrčali iz vlade, eo se vrgli samo še na širokouste-nje. Večjih demagogov v Sloveniji ni bilo od klerikalcev in tudi veeih hujska-č»v ne. Podžigali so ljudske strasti proti Srbom, proti vojski, proti državi. Kako klerikalci v praksi izvajajo svo-j.% fund.imentalna načela — krščansko etična — pa najboljšo potrjujejo g. posL PnSoniak in sodnigi. ki dopuščajo kot : odgovorni uredniki «Straže» in drujrih I klerikalnih glasil, najostudnejša bandit-1 j stva na čast poštenih sodržavljanov. Podaj seveda, pretakajo mačje solro, ko jim teče voda v grlo. A tudi to jim ne bo nič pomagalo, da se sedaj prištevajo med velike stranko. Po dobljenih informacijah so njihove šanse zunaj Slovenije brez-npne. Na Hrvatskem se jim ne nbeta niti en mandat. V Bosni in v Dalmaciji jim bo menda Radič vse pobral. Edinole v Sloveniji lahko računajo na nekaj m.rn datov. kar znači v bodoči skupščini toliko kakor nič. Klerikalizem v Sloveniji se potapljam prej. Neizbežen pogin ga čaka. Odtod tudi slaba vest, ki obseva iz včerajšnjega uvodnika v «Slovencu». je vrgla kamen na avtsmobil, v katerem se je vozil šef moskovske policije. Kamen je zgreši! svoj cilj in ranil le šoferja. Deklica ss je hotela maščevati nsd policijskim šefom, ker Je kruto postopal z njenim očetom. Tako se danes postopa v bcllševišlc! Rusiji — državi «svobodev. — Ssuicmor unlv. profesorja dr. VVellspccherja. z Dunaja poročajo, da je te dn! Izvršil samomor znani profesor civilnega prava na dunajski univerzi dr. Mor It z \Vti'spachcr. Profesor, ki si je pridobil na polja civilcega prava ve'ike zasluga, je bil star šele 46 let. Sarr.om^' je Izvršil na zelo tragičen način, skočil ie namreč iz 11!. nadstropja svojega stanovanja na clico in si pri padcu razoil lobanjo. Ostal je na mesiu rr.rtev. Kaj je mladega učenja! r.o. cnalo v smrt, n! zna- D. m rt- PelifiEOs fcBležHs -f- Krajevna organizacija JDS na Jesenicah ima v nedeljo, dne 25. februarja ob 2. popoldne v restavraciji Humor na Jesenicah občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1.) Otvoritev zborovanja. 2.) Poročilo tajnika blagajnika in preglednikov računov. 3.) Volitev 110-vegn od'»ora in zaupnikov. 4.) Slučajnosti. Krajevna organizacija JDS na Jesenicah je trdna in se lepo razvija. Vabimo vse somišljenike z Jesenic in okolice, naj se zanesljivo udeleže občnega zbora in pokažejo, da nas demokratska v ez veže trdno. + Javen volilni shod demokratske stranke v Medvodah sc vrši jutri, dne 25. februarja ob 4. popoldne v narodni restavraciji gosp. Kolonca. Na shodu poroča kandidat za ljubljansko okolico gosp. Josip Turk. Somišljeniki, udeležite se sh')da polnoštcvilno! -f Faiala je sladka mana... Radikal-ski list poroča iz «najzanesljivejšega» vira, da je minister Zupanič «urgiral», da se «nahitreje razdel!» podpora, ki je bi- la «na intervencijo in po prizadevanju m-ni.-tra ZupaniSa» dovoljena za podporo o?kodovan;em po poplavah in drugih elementarnih nezgodah v Sloveniji. Vse-kako se mora to zgoditi še pied 18. marcem: kajt": Padala je sbdka mana Izraelcem v puščavi, izginila je, ak' pobrana nI bila ob uri pravi. -f- Dvojno lice radikalcev. Pod tem upravitelj Folanski, ki je 00 ploskanju j naslovom priobčuje gosp. Svelozar Pri- Prosveia Ljubljanska drama, i Scbota, 24.: «Ugrabliene Sabinke». | Nedelja, 25.: ob 3. popoldne: «Živi vec». Izv. Ob S. zvečer: «Za pravdo in srce». Izv. Ponedeljek, 2t>.: «Vojičck». A. Liuhlionska opera Sobota, 24.: «Mellstofeles». B. Nedelja. 25:. «Prodana nevesta». Gostovanje gospe Ade Poijakove. Izv. Šentjakobski cc'cr v LiubljanL Sobota, 24.: «Stari grehi». Nedelja, 23.: «Charleyeva teta». Mariborsko gledališče Sobota, 24: SchOnherr: «Ono». Premfle- Ncdeija, 25. ob 15. in 18. crl: «Trojih i2 Damaska» in «Tri želje^. Mestno gledališče v Ptuju. Nodclja, 25.: «Sedemnajstletni». Gostujejo člani celjskega mestnega gledališča Začetek ob 18. uri. • Predavan'® o Bosr.l In Ilercegovfnf v drulltvu «Soča» v Ljubljani. Opozarjamo na predavanje društva «Soča», ki so vrši v soboto dne "4. februarja v salonu «pri Levu». Predava s pomočjo skiop-tičnih slik v tem oziru vsem dobro znani mojster, gospod Karel Mahkota o t eni: «Potovanje po Bosni in Hercegovini*. ČL-. ni, prijatelji in drugo cenjeno občinstvo naj ne zamudi prilike, da si vsaj r.a ta način ogleda te lepe naše jugoslovanske krajo. — Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstop prost. III. sinionlčrl koncert muzike Dravske divizije v Ljubljani se vrti. kakor smo že javili, dne 12. marca 10-3. Kou-cert dobi poseban sijal s tem, da sodeluje na njem naš slavni pianist g. Anton Trost, ki jo dosegel pred kratkim pri našem občinstva tako krasen uspeh. Sokolstvo Sokolsko društvo v Šiški Ima v soboto ob 20. uri v šoli predavtnje «o modi». K udeležbi vabi odbor. Občni zber društva za zgradba Sokola i. v Ljubljeni se preloži na poznejši čas, ki bo pa objavljen pravočasno v časopisih. Odbor. Mladinski Izobraževalni cdfch' Sokola II. v Ljubljeni priredi v nedeljo 25. t. m. točno cb pel 11. dopoldne v telovadnici na realki predavanje o Matiji Gubcu. Predaval bo br. dr. Moli. Predavanje je obvezno za moški in žer ski naraščaj; udeleže naj se ga pa tu-i po možnosti člani in članicc. advokaturi. Leta 1SS3. je bil Izvoljen domačinov prebral daljšo spomenico na hičovii članek v beograjski «Pravdi v hrvatski sabor, kjer je ta čas hrvatska o|»ozicija pričela najostrejšo borbo rojak Visoškega, jo dejal: ski krov so vreča bojevnik - zmagalcc.' nroti novoimenovanemu banu Khuen-Obilen je naž dolg. Nikoli mu ga ne po- j Hedervarvjn. Tuškan jo bil radi svojih plačamo. Totla prisegamo: zvestobo za! odločnih izjav v saboru mnogokrat iz-zvestobo! Slediti Ti hočemo po potih ključen o l sej. Leta 1004. ga je dal resnico in pravice. Hvala Ti, da si se Khuen - Iledervarv po orožnikih vreči vrnil domov. Naj sveti Tvoj duh nad ¡z sejne dvorane. Ker jo Tuškan Khu-našo domovino in ostane čuvar ljubi v; ena, insultiral. je bil obsojen v zapor !n ni do našega naroda! j izgubo doktorata. Izgubil ju odvetniško Predsodnik akad. druStva «Triglava» ¡ pravico ter se preselil v Sisak, kjer je Jfe jftk Je oadafeL d* rodi ljubezen1 otvoril kavaroo. Tu ie ustanovil Hrvat- ministrstvo za agrarno reformo, katero so potem tudi vsi podpisali. Krasno uspelo zborovanje na kojem Je dajal dr. Kukovcc še ponovno razna pojasnila na vprašanja posameznikov, Je zaključil predsednik dr. Pučnik z lepim nagovorom v katerem }e naglašal, da se bo dr. Kukovec takoj odločno zavzel za V n.iem obravnava dvojno taktiko ra-dikalske vlade, ki koncentrira ves volilni OTenj proti jugoslovanskim strankam. medtem ko napram separatističnim elementom in njihovim protidržav-nim akcijam zatfcknie kar o!>ojo očes. Kurz vladne politike na Hrvatskem, neprestana premeščanja demokrat«k»»- to ,da se uvede radi čudnega sekvestra ga umdnlštva ter dorodki v Crikvenl stroga preiskava In se krivci kaznujejo.! ri in Kor tajnici, kjer jo vlada radi pro- Spori Opozarjamo ljubljanske športnike n krasni športni Illm, ki ga predvaja «K:r..> Matica» in ki nudi posebno ljubiteljem smučarskega športa s svojimi lepimi posnetki iz zimske narave največ užitka- S ah Simnltanska igra mojstra Vidmarja. Dre 2!. t. m. se je vršila v Ljubljani sl-multanska produkcija našega jugoslovanskega prvaka, velikega šahovskega mojstra inž. dr. Milana Vidmarja. Produkcija Je vzbudila zelo veliko zanimanje, tako da je bila klebova soba v «Narodni kavarni» polna igralcev in glodalccv. In ., dr. Milan Vidmar jc igral simnltans1:-* parfjo z 29 Igralci. Od teh Je dobil V. partij, zgubil pa je proti gg. PevaleV ;, Podobniku, Albertu in Jožetu Vidmarju. Remi Je Igral z gg. Drnovškom, Spina-lerjcm in Cirilom Vidmarjem. Igre se !e udeležilo tudi nekaj dam. Vsled velikt-ga zanimanja občinstva za razne taks ______ „.„„,„„.<, ,„ _____________________ __ ____________. produkcije bo Ljubljanski šahovski klub Ljudstvo pa i« Je po shodu ostalo v pre- i t ost o v proti radičevskim anarhističnim j v kratkem zope; uprizoril kako sliiaQ ceiiniem ttevilu y dvorani ter se razgo-!ho&dom dala aretirati nacionalno' produkcija ' . Domač * Gosp. Ljuba Davidovič, ki jo bil pred dnevi lahno obolel, je ozdravel in odpotuje dane3 v Mladerftvac na demokratsko zabavo, ki je napovedana za danes zvečer. * Žalna seja upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke. Včeraj dopoldne se je vršila v navzočnosti vladnega komisaria sekcij, svetnika dr. Rate-ja. nadzorstvenega sveta in ravnateljstva žalna seja upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke, na kateri je očrta! podpredsednik dr. Karel Triller ▼ vziiešenili besedah nevcnljive zasluge preminulega soustanovitelja in dolgoletnega predsednica dr. Ivana Tavčarja za zavod. Na njegov predlog je upravni svet sklenil nakloniti v pučaščenje spomina velikega pokojnika znesek 50.000 dinarjev zlasti onim humanitarnim zavodom in ustanovam, ki so bili (Kikojniku posebno pri srcu. * Jubilej deia in marljivosti. Danes praznuje strojni stavec «Jutra» g. Vinko Zajec 40!etnico, odkar je Lil sprejet kot učenec v tiskarsko stroko. Jubilantu, ki je po dolgoletnem napornem, vztrajnem delu, čil in zdrav ter eden najboljših strokovnjakov — strojnih stavcev, iskreno čestitamo k njegovi slavi dela in marljivosti. * Novi tlsočdmarski bankovci Kakor ra?.g'aša finančno ministrstvo, sc bodo 6edanji tisečdinarski bankovci v kratkem vzeli iz prometa. Izdajo sc novi bankovci, ki so bili izdelani v Ameriki. Nove novčanice so prav lepe in trfiežne. * Se o aferi fincker & Co. Na zahtevo finančnega ministra je odposlala včeraj Narodna banka v Zagreb svoje-p posebnega uradnika, ki bo na podlagi instrukcij finančnega ministrstva nadaljeval preiskavo o sokrivdi raznih zagrcbSkih podjetij pri uničevanju dinarjev. Osebe, ]-j jim je krivda že dokazana. bodo takoj kaznovane. Beograjska «Politika» poroča, »ia jo bilo dosedaj zaslišanih v Zagrebu že 50 oseb, med drugimi tudi uradniki Es-komptne banke, ki je igrala glavno vlogo pri uničevanju dinarjev. Preiskava bo končana v 15 do 20 dneh in se pričakuje, da bo rezultat naravnost porazen, ker se bo pokazalo, kako usode-polna š|>eknlativna kampanja proti di-oarju se je vršila dolgo časa v Zagrebu. * Spomenik našim pa.llim fcorccm v Holantliji. Naš konzul v Rottcrdainu ja tjKjročil naši vladi, da «o naši državljani v Holandiji sklenili, da postavijo ejiomenik boriteljem za našo svobodo, ki so pokopani v Holandiji. Obenem je naprosil našo vlado, da naj tucli ona prispeva za postavitev- tega spomenika. * Prevoz ranjenih oseb na železnici. Da se olajša železniški prevoz težko ranjenih oseb, je ministrstvo saobračaja odredilo, da se take osebe lahko pre- r» T- £ T $ s ve rolačncži. Sploh bi bilo pri nas potrebno več gospodarskega in izobraževalnega in manj političnega delovanja, več zadrug in gospodarskih društev in manj volilnih škrinjic. Udeleženci so bili s tečajem vsestransko zadovoljni ln so izražali željo po drugih podobnih tečajih, zlasti so želeli živinorejski in živinozdravski tečaj. Po možnosti se bo tej želji ustreglo, če ne to, pa sigurno prihodnjo zimo. * Važno zborovanje trgovskih in obrtniških krogov v Mariboru. Mariborski trgovski gremij sklicuje za torek dne 27. februarja ob pol 20. uri v Gambrinovi dvorani veliko zborovanje trgovcev, in-duEtrijcev in obrtnikov, na katerem se bo razpravljalo med drugim o sledečih zadevali: 1.) Potreba revizije zavarovalnih zakonov in dajatev. 2.) Stališče gospodarskih krogov glede zakupa sli podržavljeni» južno železnico. 3.) Trgov-stvo in izenačenje davkov ter zadružništvo. 4.) Pravilnik o delovnem času. 6.) Zakon o pobijanju draginje. C.) Odpomoč pomanjkanju gotovine. Pripomniti je, da so navedene točke za vse trgovce, obrtnike in industrijce izredno važne in se vsi interosirani krogi vabijo na obilno udeležba. Meseca aprila se snide Narodna skupščina, koji bomo predložili sklepe tega zborovanja. Kot glavni poročevalec nastopi g. Mohorič. tajnik trgevsko-obrt-ne zbornice iz Ljubljane. * Oi>Sr.l zbor celjskega pevskega društva se jo vršil v sredo v Narodnem domu. Po običajnih poročilih društvenih funkcionarjev je bil razgovor, kako bi bilo mogoče pritegniti k društvu naraščaj. Celjska slovenska javnost naj premisli In upošteva, kakega pomena je gojitev petja, na drugi stiani pa naj uva-žuje narodno ln kulturno delo tega starega celjskega društva. Za predsednika je bil zopet izvoljen g. dr. Gvidon Sernec * Električna centrala ob Gameljšci. Prošlo nedeljo se je na Ježici vršilo zbo rovanje občanov .Težice in Črnuč v zadevi naprave električne eentrale ob Gameljšci. Inžcnjer Turnšek je podal točna pojasnila o projektirani centrali ter izjavil. da bi Gaineljšea tudi ob največji suši dajala še dovolj vode za proizvajanje 40 do 45 konjskih sil, kar bi zadostovalo za 2000 instaliranih žarnic. Izvori so je pripravljalni odbor, ki naj poskrbi za potrebne načrta in prouči ren-tabiliteto projektirane naprave. * Nov ekoromskj list Prejeli smo 1. številko «Podrinske obnove», lista za go spodarsko obnovo Podrinja in za splošno pospeševanje narodnega gospodarstva. Prva številka objavlja članko inž. Čutukoviča. Lj. Koširja, dr. Cede R., pro vode Nitijevib in Carnegijevlh ekonomskih razprav, kmetijski koledar in kroniko ter Številna ilustracije. Urejcvan je v jugoslovanskem duhu. * Sveiočbe o izvoza za tranzitno blago. Trgovinska in obrtna zbornica v Zagrebu javlja, da no veljajo Teč za dokaz «a ■v^mTTT-."".-. — ^ofegr.fa T—n!—?* * ln r .. iVja'•.: ~. .v_l-ra.-. pst i «aT Damjan ka pa sb je sama javila so-i NEMŠKA MARKA, i dišču. i I.ansko leto in v početku letošnjega le- i * žrtev alkohola. V Crnedah pri Dra- i ta smo slišali vedno le, da nemvka mar-i vogradu je 261etni hlapec Leopold Lui- : ki padi ia ca bo slabela še nadalje, ker Inik, Že precej vinjen, na dušek spil liter i "l Izgledov, da se bo rcparacijsko vpra-! vina. Nato je zaspal in sc ni več zbudil i rešilo ugodno za Nemčijo. Zlasti Zjutraj so ga našli mrtvega. rapidno nazadovanje je doživela marka ~ " po zasedbi Poruhrja od Francozov. Zato Gosuoöars h^o ... ... o izvoru fcvedočbe inozemskih zbornic na vaza,o v službenem vagonu za prtlja- 07jEmV m v hat9rih sc nahajajo tran go. Z ranjencem sc lahko voz, tudi j 7.itna ck]adlg5,, temveč edino ¿vedoíbe trebno število spremljevalcev. Za! - -- - ,. . , , ... . domačih zbornic, ki so pristope za kraj spremljevalce kakor Judi za ranjence proizvodr}je. j^vna odredba" Generalne se bo plačevala najmzja razredna pn-j direkcije carin jo izšla v .Službenih No-»toil.inn dotičnega vlaka. vinah» dna 13. februarja ped C. št. 7791 • Baranjski begunci v Makedoniji. ter 5t j 30 dni obJavi!v vcFav0 0d. Ministrstvo za agrarno reformo jo par- rcdb, ne velja £ b, ■ ra,_ celiralo širno Ovčje polje v Makedoniji • - - ' ' 11 ter l>o v kratkem naselilo na posamezne parcele betrunce iz Bar a nje. • Smrtna kosa V Spodnji Šiški pri bruarja 3p2S ,c vr?i, ,no 8,.„ Ljubljani. je umrla včeraj zjutra, ob 1. zbor moJk(, podnr^;cc C!ri, ,n Ms uri ga. Marija Celarče va, poseslnica todove družbs v g g,ski Prib!ti ,e tre. n gost ilničarka. Pogr*b bo v nedeljo ob , da Fe je M|, v vgej m g;"k 14. "n iz S,ške. Kolodvorska cestr l(b. mo mn!o lj(ldi k/ čutijo treb - Na T.ratl P" Trzicu ie dne 20. febru- :da . , ba žrtv0".ati tud; v (e n jsvet ;; arja umrl v cvetni mladosti 19 let g. Još šo namene nekaj idealnega dela. To- i da tej mali družbi ni upade! pogum, ker glašenjem po tovornem lista odpremljcno ali se že uvozilo v kraljevino SHS. * Iz Šiške nam poročajo: Dne IS. te- ka K n e z. Nadebudnega mladeniča so ob lovski salvi položili v četrtek k večnemu j počitku. — V Celju je umrl dne 21. februarja g. Ivan T o p o 1 š e k, gostilničar v Gosposki ulici, v Trstu pa gostilničar g. (¡regor Po v h. — Blag jim spomin! • Bakrorez dr. Ivana Tavčarja. Aka^ demični slikar Franjo Kopač, profesor v Kranju, je napravil bakrorez dr. Ivana Tavčarja. Lastnoročni proizvodi sc dobijo pri avtorju v Kranju. Cena sliki je SO Din. Originalno umetniško delo se pri-Piroča vsem narodnim društvom in oseb fim čcstilcem velikega pokojnika. • Odvetniški izpit je včeraj napravil pre ljubljanskem višjem sodišču odv. kan didat __ g. dr. Srečko Rupnik. Čestitamo! Kakor ču;emo se dr. Rupnik nastani kot odvetnik v Šmarju pri Jelšah. • Nove djnrete. Ker so tobačne tovar ne izgotovilo žo zadostno množino novih eigaret «Drava» i„ tobaka «Neretva», prideta ta dva izdelka v najkrajšem času v promet. Cigarete se bodo prodajalo po 0.15 Din komad, tobak pa v paketih po 6 Din. • Kmetijski tečaji na Grma. Na kmetijski šoli na Grmu sta se vršila pred kratkim dva tfodnevna tečaja za kmetovalce in sicer sadjarski tečaj in tečaj za pridelovanje in umno uporabo krme. Kakor nam poročajo, je za oba tečaja via- upajo, da jih bodo Siškarji v bodoče nekoliko resneje podpirali. * Dolnja Lendava. Dramatični odsek narodne Citalics v Dofr.ji Lendavi, uprizori v soboto dne 3. marca in v nedeljo dne 4. marca t. I. predstavo «Ulica št. 15». Zanimanje za predstavo je, ko! se opaža, zelo veliko in je upati številne udeležbe. Prijatelji kulturnega dela udeležite se polnoštcvilno, ker nc bede Vam žal Nasmejali se boste do smrti. Vplivajte tudi na svoje domače, prijatelje in znance, da sc prireditve udeležijo. Pokažite s tem, da tudi Vi ne zaostajate za kulturnimi delavci širom naše domovine in da se Dolnja Lendava s penosom lahko med nje prišteva. Gotova Vam je še živo v spominu lansko lato uprizorjena «Charlejeva teta». «Ulica št. 15», ji je enaka. * Iz naše države sta izgnana nemška državljana Josip Viehbacher iz Monako-va in Vilibald Volihaso iz Berlina. Oba sta bila zelo nevarna tuji lastnini. * Pretep zaradi posestva. France Lu-žar se je nedavno poročil z vdovo, po-sestnieo Franjo Zaviršek iz Grosuplja, ki e imela iz prvega zakona pet že odraslih otrok. Hctel je za vsako ceno dobiti posestvo v svojo roke, a vsled razumlji- da'o živahno zanimanje in je bil zlasti ; veča odpora otrok ni prišlo do eporaz-drugi tečaj vkljub hudi zimi prav dnbro ¡uma. Zaradi tega so imeli opravka tudi obiskan. Posebno častno je bila na tečaju .pri sodniji v l.jtibljani. Ko so je Lnžar vr zastopana ljubljanska okolica in Gorenj- 'ni! domov, je našel vrata hiše svoje že-ska sploh, pa tudi Notranjska, med tem j ne zaprta. Pričel je razbijati po njih, na-ko je bilo iz Dolenjske le malo udeležni- |Rar sta odprla dva sina njegove žerre, ga kov, iz novomeškega in krškega glavar- j zgrabila in vlekla v sobo. kjer sta ga stva po eden, iz Belokfajine pa ni bilo ; potem pretepla tako, da je dobil težke nobenega. Kakor je zanimanje za kmetij- ¡poškodbe po glavi in životu, ski pouk od strani Gorenjcev vse hva- | * Sestra maščevala bratovo »mrt. Rile vreden, tako je žalostno, da se zanj ja Lalevič ▼ Niksiču je lansko leto ubil Dolenjci tako malo brigajo, dasi imajo ¡svojesra rojaka Mila Damjanoviča, ki je za obiskovanje strokovnh tečajev na 'zapustil edino sestro 20!e»no Damjanko. \ Grmski šoli najboljšo priliko. Kdor ne Ta je sklenila, da maščuje bratovo smrt. kurenta, área«-.*, i-u'.erih se je slavija» posluževala v dosego svojega namena, so obsojanja vredna. Jugoslovanska, odnosno slovenska zaupljivost je še mnogo prevelika. = «Meja», list za poljedelstvo, industri jo in trgovino, št. 2 in S. ima nastopno \ 6ebino: A. Hribar: Etatizam, — Čilska s» litra. — Dr. V. Mandekič: Proljetno obra d ji vanjo zemlje. — Trgovina sa «jemanjem. — Dr. V. Mandekič: Sipanje umetnih gnojiva u prelječe. — A. Hribar: Ko-lonat Ui težaština. — Bilješke. — Rama vijesti. — Nove knjige. = Avstrijska trgovinska bilanca 1922. Napram leta 1921 je nazadoval uvoz * Avstrijo od 82.75 milijona na 74.30 milijona q. dočim je izvoz na rastel od 15.50 milijona na 21.90 milijona q. Vredno«? uvoza je padla za 108 milijonov zlatih K, vrednost izvoza pa narasla za 143 milijonov zlatih kron. «=» Madžarska zunanja trgovina v lete 1922. Uvoz v Madžarsko je znašal lani 33.50 milijona to je 10 milijonov več kakor v letu 1921, izvez pa 10.4 milijo r.a q, to je 2 milijona q več. Povečanje izvoza gre na račun pošiljatev reparaci'-skega premoga Jugoslaviji. = Pcljsl;l sanacijski načrt Iz Varšavi poročajo: Končni načrt za »anaci o poljskih Financ se v kratkem predloži sejmu. Nač.t obsega 4 točke: 1.) Državni dohodki 2.) Uvedba vrednostnega merila v zlatu. 3.) Prihianki. 4.) P'ora"un. N črt pT.d videva med drugim, da naj se kot priprava za emisijo poljskega zlatnika uporablja teoretična zlata enota v širšem obsegu* že danes glede državnega pioraču-na. Neodvisno od sanacijskega načrta se predloži sejmu zakonski načrt o novi poljski emisijski banki = Nemško zlato posojilo. Iz Berlin» poročajo: Glede notranjega zlatega posojila, ki se uporabi v podpiranje marke, je "prišlo na posvetovanju državnega finančnega ministra z bankami do sporazuma, v kolikor se tiče sodelovanja bank. Prvo polovico posojila v znesku 25 milijonov dolarjev so prevzele banke same, za drugo polovico se osnuje nov prevzemni konzorcij, kateremu naj bi pripadalo vse večje bančne firme v državi in mogoče tudi nekatere velike industrijske družbe. Drugi koniorcij naj prevzame sam okoli 20 odst., a ostalo da v podpisovanje. Tosojilo bo najbrZe s 1. marcem izloženo v podpisovan e. = Nova zlata vrednost v Nemčiji V zvezi z zlatim posojilom so pričele banke proučevati vprašanje, v koliko bi ss mogel uvesti zlati kontokoremr.i in zlati dcpozltni promet pri bankah in hranilnicah. IŠOf IS dne 23 fetT. Zagreb. Devize: Dunaj 0.1475 - 0.1-IS? Berlin 0.445 -- 0.4465, Pukarcšt 50, Budimpešta 3.40 — 3.45, Milan 500 — 504, London 4yi — 493, Newyork 104.50 — 105, Praga 310 -- 311, Švica 1972.50 ~ 1980, Pariz 625 — 635, valute: dolar 102 — 102.50, češke krone 303 — 3C5. iranki 615 — 630, efekti: Ljubljanska kreditna 210, Slavenska 102 — 103, Praštedions 1145 — 1!55, Slov. esknmptna 159, Du-brovniška paroplovna 1350 — 1450, Liub. strojne líí2, Trboveljska premogokopn.-820 — 835. Beograd. Devize: Bukarešt 51 — 53. Berlin 0.45 — 0.47, Dunai 0.48 — 0.1485, Budimpešta 3.55 — 3.60, Sclun 115 — !20, Sofija 61 — 64, Ženeva 1580 — 1990 Pariz 635 — 645, Praga 310 — 314, Newyork 102.50 — 104.50, Lcndon 494 — 495.50, Milan 504.90 — 508. valute: lire 495 — 505, franki 632 — 635, švic. franki 1975. Cttrih: Berlin 0.0239, Newyork 531.2?, london 25.05, Pariz 32.47, Milan 25.67, Praga 15.775, Budimpešta 0.185, Bukarešta 2.6U, Beograd 5.10, Sofija 3.07, Varšava 0.0115. Dimai 0.007475, avstr. ž?t krone 0.0075. Dunaj, devize: Beograd 681 — 6Sj< Berl n 3.20 — 3JO, Eudimpešta 23.70 — 23.80, London 333.900 — 334.300, Mi'ar. 3426 — 3134, Newyork 70.975 — 71.125, ¡ Fariz 4334 — 4345, Praga 2102 — 210S, 'Sofija 417.50 — 418.50, Varšava 1.25 — 1.35, Curih 13.345 — 13.375, valute: do- I. 3012, objavljenega v «Uradnem listu. I jo, skuša transportna d. d. «Cechoslavi-1 »arji 70.900 " M levi 396 - 400, št 11 od 31. januarja 1922 vložiti napo- i *» v Pragi priti v uosest večine delnic i «"l®?™"^ ~ vedi brez nadaljnega poziva ča 23. t m. 1 domače spe«», d. d. «Orient», da bi tako ' 'X' ~~ • Smrtna obsodba. Pred subotiškem okrožnem sodišča se je dne 22. februarja vršila obravnava proti žandarjema Milojku Nikoliču in Gjorgju Stojkoviču, ki sta leta 1930 pri prehodu iz Madžarske ubila v nekem gozdn subotiškega trgovca Arturja Kloina ter ga oropala za 90.000 Din. Truplo sta vrgla v neki vodnjak. Nikolič je bil obsojen na smrt, Stojkovič pa na 15 let težke ječe. • Nečloveški zločin. Iz Ruševa v Slavoniji se poroča o nečuvenem zločinu. Doslej noznani zločinci so napadli veleposestniškega logarja Petra Ognjenoviča ter ga toliko časa pekli na ognju, da jo mož v groznih mukah Izdihnil • Premagala me je skušnjava, tako se je zagovarjala pred celjskim okrožnim sodiščem v Šmartno pri Slovenjgradcu pristojna Marija Verdnik, ki je ukradla svojemu prejšnjemu gospodarju v St. Janžn pri Dravogradu 12 kokoši ter jih prodala v Mariboru. Za pokoro je dobila 4 mesece težke ječe. • Tatvina na "subotilki pošti V Subo-tlci je bi! predvčerajšnjem aretiran in sodišču izročen poštni uradnik Gojko Gla-vački. ki je iz ameriških pisem kradel dolarje. Pri hišni preiskavi so našli pri njem 00 dolarjev. Gl.ivački ie priznal, da si jo na ta način prisvojil 20.000 Din. • Nevaren tat je v Loko pri Framu pristojni Karel Pristovnik, delavec v Šoštanju. Meseca maja je odslužil že deveto kazen zaradi tatvine. Nato se je nastanil v Šoštanju, kjer je razprodal po lastni izpovedbi «tihotapsko» blago po sumljivo nizkih cenah. Ujel se je šele meseca septembra, ko je ukrade! v Mariboru neki stranki kolo. Januarja je skušal pobegniti Iz zaporov, kar pa so mu ni posrečilo. Vsled pomanjkanja dokazov za vsa sumljiva dejanja ga je okrožno sodišče v Celju obsodilo na 18 mesec&v težke ječe, pa prestani kazni pa pride vrhutega pod policijsko nadzorstvo. • Razne nezgode. Šivilja Ivana Ki vet 'e padla Pred škofi :o v Ljubljani na zmr-'.lem tlaku na tla in si zlomila levo roko. —-• Bajtarjev ein Vinko Burnik Iz ■Tarčje doline je šel v mlin po moko. Potoma si je hotel ogledati neko žago. Ivo 'e je žagi preveč približal, mu jo priletel je tembelj iznenadiio, da se jc kmalu nato začela nemška valuta dvigati in je dolar, kl je notiral v Berlinu že okeli 50.000, v kratki dobi pade! te dni na okoli 18.000, kar je bilo sicer še vedno 10 tisoč točk na S000 kolikor je notiral dolar v početku januarja t. I Zboljšanje marke Je povzročila Nemška državna banka s svojo podpiralno akcijo; vrgla je namreč v različnih dneh velike vsote v angleških funtih na trg. Z nekaterih strani se trdi. da je banka v to svrho uporabila zbrane reparacijske devize, ker ji trenutno ni treba plačati reparacij. Z nemške strani pa se zagotavlja, da Nemška državna banka ni uporabljala svoje zaloge reparacijskih deviz in da nI znatno oslabila niti svoje normal ne zaloge izvoznih deviz, ki jI pritekajo. Zlasti se povdarja, da ni načela svole zlate zaloge. Vsem trditvam gotovo ni brez nadaljnjega verjeti, čepra» so se intervencije vršile gotovo tehnično dokaj spretno in omenili je še, da Je k zboij. šanju marke nekoliko pripomoglo tudi nakupovanje mark za franccskc čete v Poruhrju. V svrho nadaljevanja akcije za zboljšanje marke se je te dni sklenilo tudi rotran.ie zlato posojilo v znesku 200 milijonov zlatih mark. Predno pa bo imela Nemška državna banka sredstva iz posojila na razpolago, ji bo zmanjkalo in jI Is najbrže manjka tujih deviz, ker je zadnje dni ukinila intervencije In je marka ponovno oslabela. Nemško časopisje sicer trdi, da je to storila radi tega, ker so veliki industrijski koncerni to akcijo izrabljali, da so si na cenen način nabavili ogromne vsote deviz, vrženih v podporo marki na trg. Stinncsova podjetja sama so nakupila baje za pol milijona dolarjev deviz. Opravičeno se vzbuja sum, da cela valutna akcija v Nemčiji ni mišljena preveč resno in da jc šla le za trenotnim uspehom. Saj teče stroj za tiskanje bankovcev nadalje v vedno hitrejšem tempu. Tudi si merodajni nemški činitelii ne prizadevajo veliko, da bi utrdili med svetom zaupanje v to valutno akcijo. Najbrž se ne bomo zmotili, če trdimo, da „os deske v glavo In mu izbd levo oko. ; js Qvno s!afcljcnJe mcrke znak, da ie -r\ • ffC ^ t0-TT 'dU°B ' P'*!* nemška valuta zopet na svojo sta-v Dela s. je pn delu ,lomil desno ro- rakovo ra n"d rcnrrc. »a pred uje s časom, ta mora gospodarilo» DfOMSti! To naj bi »i zapomnili vsi Prošli teden je prišla na trg v Nikšič in našla Um tudi ubiiaica svojega brata. Froásm b srnini mesta 289 stavbeno parcelo okoli 800 m' h Din 120 — Kaslor pore Anončni y.avod Drago Beseijak ' in drug, Ljubljana. Soda« «lica 6. ! Kraj •b Zračni Zra'La Veter Olilarno Padariae ! opazovanja tlak temneranira 0-10 mm '( Ljubfi&na . Ljubljana . 7. Tftft-ž - 3" breivett« megla 14. 7S3S 1-8 vzbod oblačno — Liutiljaoa . 21. 754 3 1-5 breiTf tra dr« ! /acreli . . 7. SM 3 —60 capad megla 1 Beiierad . 7. 75)9 -BO vzhod — j 1 "»naj , . 7. 76? *J —4*i) brearetra jasno H> ■! | Trasa . . 7. 753 2 — 6 0 jo«. Tlb. n 10 • i luomoat. . 7. 75JJ -40 breavetra reč jamo i f LiaHi»»* Ura—ter MStaa., tao^ez. riiia. SoloM fstaja ob 6 61. sahii» ob 17 l§ «TaT 1» ¿fefefe i'®?* efflp.a pcf. «fet», M „Krvavi kardinal" Zgodovinski roman Trcncavel ga nezaupno pogleda, fcakor gledaš onega, ki ti prinaša slabe vesti. «Čakajte, mojster!» zaprosi Mon-iariol. «Tukaj sem od šeste ure zjutraj... .in vse vam povem, kar treba,... samo ne tukaj! Opasno je!» «Dobro torej, pojdiva odtod!» pravi Trencavel. «Ne še! (in pokaže zaporedoma s jrstom na leva in desna vrata). Veste 11, kdo je tamkaj, in tamkaj? Rascasse, in tam Corignan!» «Hascasse? Corignan?» gluho "skhknc Trencavel. In pobledi. Tudi v njem se pojavi ona ista strašna tiise!, v katero že Montario! povsem veruje. «Samo Annais jc vedela, da jom jaz danes opoldne tukaj... Pa ia ni ona opozorila kardinala? Ne, ve! toda... kdo drugi?» Toda te strašna misel sc razblini nič in temo, odkoder se je bila pojavila. Kardinal je bil opozorjen, to % vse. Toda ne od nje! Nikakor i In -iske vrste radost se ga polasti. Kardinal je bil opozorjen, in Annais... ai prišla.-. Torej le sreča! Montažo! mu je rekel, da nje nc bo. Trencavel $e čuti. olajšanega, nasmclilja r;s in vpraša: povar» «Vas čakata, da vas ujameta! Zaseda je dobro pripravljena! Vesta, d.i se hočete vrniti v Pariz bodisi skozi saintdeniška bodisi skozi montmartr-ska vrata... oba lopova sta mi priznala... samo tega nisem izvedel, ai sta oba vohuna dogovorjena ali oba od kardinala poslana dogovorno, ali pa vsak zase, tako da nc vesta drug za drugega, kajti Rascasse trdi, da se ne smete vrniti skozi ena, Corignan pa skozi druga vrata, kajti pri enih da je na preži eden, pri drugih pa drugi!» «Tako torej, da pravi Rascasse, da so ona vrata prosta, Corignan pa, da so druga?» «Da! Jasno je torej, da se je treba obeh izogniti!» «Jasno, da, dragi moj vaditelj! In sče... XXI. Trcncavcl dvakrat njet...! «Prav si imel!» povzame Trencavel. «Prsdno odidete odtod, sc moramo rešiti teh dveh prijateljev. Posebej ali skupaj, odpustil sem jim po tri do štirikrat vsakemu in jima pustil življenje. Zdi se pa, da sem baš jaz namenjen od usode, da... no, kaj praviš, Montariol?» «Kakor mislite!» hladno odgovori Montariol. «Dobro. Torej katerega vzamcl nase?» «Hm. Tega ali onega, vsejedno jc.» «Dobro torej, pojdi na levo in si vzemi svojega, jaz pojdem na desno. Privediva ju semkaj, pa dobro! Oba imata svoja meča, mi pa tudi svoje. Bili se bomo z njimi, naj se branita, uu.uttv/1 —------- « ------- še več, ko sem odhajal, sem izve- če se moreta in znata.» del, da so razven teh dveh vsa vra- i in se podajo na pot, eden na levo ta pariška za prihajalce zaprta, razen dveh. Zdi se mi, da bo imel Mau-luys prav, ko pravi, da pojde nazadnje res še za mojo kožo... Kardinal je strašen nasprotnik... No, pa tudi mi še nismo na kraju svojih moči!... In vseh on niti ne pozna!» Montario! zmaje z glavo. Položaj se mu vidi, kakršen jc v rcsnici: Strašen. Okrog Trencavela se zo-žajo ceste in zanjke, izhodi se za-tvarjajo... Kmalu morda preostane h Corignanu, drugi na desno k Ra-scassu. Mirna sta oba, in njune mirne kretnje imajo nekaj strašnega v sebi. Saj je smrt, ki stopa za njima proti obsojenim sovražnikom. Toda ko prispe Trencavel do levih vrat, za katerimi čaka Corignan, se naenkrat ustavi, se obrne in s tremi skoki zopet premeri dvorano ter prihiti do Montariola, ki je baš prišel do Rascassovih vrat Ustavi ga in vpraša tiho: «T;fer* Te famT« «CorignanU mu odgovori Montariol, tudi tiho. In obenem začudeno gleda Trencavela. Mojstrove oči sc svetijo in njegov obraz ima izraz neke naviha-nosti kakor pri pariškem pouličnem dečku. Montariol si začudeno misli, da pripravlja njegov gospodar in prijatelj zopet novo prigodo ali ukano, toda kakšno? Trcncavcl pa mu že pravi, zelo na glas, da bi ga slišal Corignan, in sl-ccr samo on: «Dragi moj vaditelj, sedaj, ko si že ubil tega prokletega Rascassa, se hočem vsaj njegove kože poslužiti v svojo korist. Nc razumeš li? Vrnem se skozi vrata Saintdeniška, ker It ona niso zastražena. Da me pa nc bodo spoznali, si oblečeni Rascas-sovo oblačilo!» Montario! začudeno vskJiknc, ker še sedaj nc razume svojega prijatelja. «Razumeš, jc li? Rascassc jc bil majhne postave. Toda saj veš, da premenim svoje telo, kakor le hočem. Potem pa njegov plašč, njegov široki klobuk, njegovo orožje in njegov konj, vse to bo zadostovalo. V petih minutah bom že sam ccl in pravcati Rascasse in v njegovi zunanjosti sc podam na saintdeniška vrata.» Trcncavcl ta liip seže in z roko iTTvre rrta KTontartoTo, W rs Beca , vprašati za pojasnila tega govorenja, ter sc nagne k njegovemu ušesu, ds ! mu nekaj zašepeta. Kmalu nato zasliši, kako se v sobici na levi nalah-' no odpira okno, kakor da hoče kdo neslišno odpreti to okno in se izmuzniti ... Na to povedc začudenega Montariola seboj po stopnicah in do vrat ter mu pokaže Corignana, kj vspodbada svojo mulo in dirja na njej proti Parizu, kar mu le premore žival. «Vidiš, to jc prvi!» pravi Monta- riolu. Pred Rascassoviml vrati ustavi sedaj Trencavc! Montariola in mc zopet govori slično: «Dragi moj Montariol,... tema proklctcmu fratru Corignanu si da? sunek z mečem, da jc umrl. Toda ker pazijo name in ker so edino ¡e montmartrska vrata svobodna ic brez opasnosli zame, se mi je pojavila misel. Oblekel si bom Corigna-novo kuto in zajašem njegovo mulo. Misliš li, da mc bodo straže na montmartrskih vratih spoznale, da nisem jaz bedni Corignan, ampak le iskani Trencavel pod Corignanovim oblačilom? Ne bodo mc poznale. Ti pa sc tačas vrneš skozi saintdeniška vrata... Hajdiva torej, in naprej! Prinesi mi torej kuto!» «Toda, jaz nc razumem niti bc-scdicc!» Objave * Profesorsko društvo, sekcila Ljablja-ima izredni občni zbor v nedeljo 25. ::'ibruarja ob polenajstih v risalnlci prve gimnazije v Ljubljani s sledečim c.-evBbn redom: 1. Redno izplačevanje po zakonu zajamčenih honorarjev za •'-idure, 2. izboljšanje gmotnega položa--s srednješolskih profesorjev, 3. slučaj-r-jiTi. — Odbor. " Občni zbor pevskega društva asbest skril. Fî>an Hočevar Ž rovnlca-SIoste, Gorenjsko. si,na'« d• SO bmtfl Din. 3*—, «akt* «dal'ntlh S bwodl 1 O:«. — Tr-avtM aolnl, ¿oilio««-'», •» »r. mdn-n. «« SO be.sdl Din-, vsakih 5 besedi 2 Dm. — P.a^s •• «api«|. iLa.iHo tudi * * » enamkah.i Na vprašan a s» od-ovar a <9, a" o 'a vprašan;« priložena cnarr.ka za ed-avor. t » Trgovska pomofinlea, marljiva in vestna, ¡»učena v pereri ski stroki, išče mreta če mogoče v kaki večji trgovini v Lnbljani. Ve Va tudi knjigovodstva. Cenjeni- ponudbo pud «il 'riiiva. na upiavo • Jutra». «38 Stavbišče i i štiri parccle t Smetanovi ulici tss gumene pete m cen«ja In irsjalja to kake/ esnenol Kejissiis tarslve preiî vlagi I ntrszal Prostovoljna javna dražba j Vpraša naj so pri Joliju Fischbachu v Mariboiu, Gosposka ulica št. 5. ¿90 r^ubljana, Nunska ulica. 3, pr»itlioje ftadeUa 21« februarja ob 2. uri: E egantna gospe diska soba, salon, jedilnica, usnfeni klubski feteifi, preproge, zavese, •steklo, pleteni stoli, srebrnina, nova jedilna garnitura za 12 ossb, slike, elekcr. svetnike itd. Sprejmemo dva pridna, t svoji stroki popolnoma izurjena gatrista. Pismene in ustne ponndbe na tvrdko MULEJ & COMP„ Illed II. »» Iščem prodajalko pridno, pošteno, zmožno slovenskega in nemškega jezika, katera bi even-taelno tudi sama mogla voditi trgovino z mešanim blagom na deželi. Hrana in stanovanje v bili, plača dobra. Ponudbe pod „Samostojna" na upravo „Jutra". 2SJ VsegamogoČaenm je dopadlo poklicati nalo prodrago mamico, oziroma taščo, svakinjo, teto itd., gospo Marifs Gelarčevo posestnico in goatilnižarko v večnost Predraga je dne 23. t m. ob eni ijatraj za-tisaila svoje trudne oči. Truplo nepozabne pokojnico se bo prepeljalo v nedeljo dno 25. t ra. ob 14. nri (2. uri popoldne) iz liiše iaiosii v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta št- 105, na pokopališče pri Sv. Križu šer tam položilo k večnemu počitku. V Ljubljani (Spodnji Š.ški), dae 23. februarja 1023. ailci Lah, rojena Celarc, hči, Fran L?:ii, in ostali sorodniku Stare kovine (baker, nsdeniaa, alomisij ltd.) ka- paje po sajTišjih cenah v »saki oincž'iii teleznfsska tvrdisa 162 Breznik & Fritsch, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št I. Strojepisko la iteno-graflajo sprejme s 1 myrerm t s1»5- buTauje uprira državnega za-TiKla r Ljubljani Ketlelitau-»injp, ki zuajo eibohrvaSčin ■ imaio prednost. I'isuiece p«>-nudiiekaa edbo v '»te», študij in dosedanjega služlu anja ¡e uasluviti. Lul.ljaiia, pjžtni predal 63. 601 lit» Uvežbaao prodajalko 000 Teijs datnska kot fekcijsks tr-guvina v l.jubljani. l'un dbc e dobrimi refetcncami naj se po.-ljej» na u;,iat0 «Jutr-» pod šifro «Lepa po&tatg.» ratoT za codavičarie, r* je manje slabih kroglic iz po-kaličuib steklenic. Komad Din 40-—. 815 Fozor, lesni Industrije! ia drnžbdl Inteligenten 30 let star, ne-ožetijen mladenič, sedaj poslovodji v čie trgo»iue s lei-^m ni apnom, želi premetnti služlio kot prejcmalec, na-kunovake it i., tiajnt e na dež. lt, govori in piSe slo vensko, uem ko, Italijanko ter deloma hrvatsko Nastopi lahko tekom 15 dni Cenjene ponudbe z navedbo plačo in i »gojev je vpcwlati pod «U. J., zanesljiv», pošluoležoei Kamnite. 651 SOZGF! Obveščam s avno obč nstvo, da kupujem stare obleke, čevlje, j pohištvo itd. Grem tudi na dom. Martin Oram6 229 liiiji asa. S». JjkD&i aairež]i sle?. 29. mM nakit! 3. Siitaic nas!, n. Sssia Zôttblîaaa. Utiini trg Ster.ie. Eontorlatlnja, izurjen* strojepiski, in steno-zraËnja za sloMfni-ki in nem »ki jerik ter vešča vseh drugih pisarniških del, z dobrim iz »tičuvalom, z nudenoletuo prakc'*, išče službe. Cenjene [>ouudbe ni tiprato «Juira» pje pod «S»!« 50» nt npravo «Jut a». •'5Î mojster (Platzmeiistcr) io lesni pre-vzema'ec (llolzûi ernubmer) Jsli premcutti službo takoj ali pozneje. Blagovoljne po uudbe na upravo «.Jutra» po.i «Spjsoiicu». 636 Enp'.m 650 stare Sipe t delielorti od 3 do 6 mm v n imnnjši pli>-ičingkt velikosti 70X-<(> cm. Naslov pove uprava «Jutra». Kn;lox Cj_ star ie rabljen stroj ia pleten e SMterjev. 1'ouuJbe na naslov Nad.ne MartuV, Cel^Cj Mikhif/ev hrib 27. Trgovski poaoôalk, 30 let ttar, te sprejme v tr- gov:oo z m6-aD'.m blag'.m pri Albinu 1'ečarju, Imeuo, posta 1'oJčetrtek. 633 f i Urarskl pomoôalk, dober delavee, se »prejme takoj pri R. Maršu, urar u v Ljutomeru, ¡'lata po dogo-vol a. 11 rs na m stmuvauie t hièL 617 Svoltolesa, 26 mali motorji, otročji voznici, šivalni stroji in puetmatiks najceneje. «TRIBUNA» l.jub Ijana, Ksrlovska cesta 4 Gospodična 63'J teli mesta kot biagajni&rka, odoosno pisari išsa moč. Cenjene pouitdlte pod »Vestaa» na upravo «Jutra». Trgovcem la zadregam nudim suhe slive primi po kg ¿4-_ K. t ran ko namembna postaja. Naslov pove uprav* «Jutra». C 55 Eovaikega poraofinlka za gozdno or. dje, popoluoma rm< žnega ta sekire, planka, kohinie in ptiii linami b« i* e za takoj. Ponuclhs prosim po i «Takoj 585» tî iip avo «Jutra». Sobo, meblirano ali nemebliran<,s iài'e cospod. 1'luča vnaprej. Ponudbe upravi «Jutra» poi. «Ta oj». 61c Kdo ml va porofiitl ra bivališče Ridolfa Kiena, todom 1'oljaka, nai blagovoli I jročati ptoti oagiaili 5*J I)ia Cirilu Gjt-peiiau, trgovcu v Mojstiani. 6(3 lO.COO kroa nagrada dobi, kdor mi preskrbi dobra vpelisno gostileo kje na žo-le^ni-ki postaji, kjtr l>i bil kraj, pi imoren za lesno trgo vino; v uaiem za daljšo dc!*s 1'oDudtie ;>0.1 «Nizrada 646» ca upravo «Jutra». Brlveo (laaal&ar), Koštomaj, Celje, TieŠTnova ulica ia, prip«>roča kite ia lasulje za. dame, g«