d.o.o. Iv,
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod • centralna kuijava •plinske Instalacije •kopalniška oprema •keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
HIŠA
feflDARIL ▼^•ii t •
Kjer vsa darila so doma!
Panap d.o.o., Supermesto, Ormoška 30, Ptuj
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
oddajamo že
45 let
NOVA NAROČNIŠKA AKCIJA ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
36 DELNI KOMPLET
akcija traja do 28. marca 2008
Gospodarstvo Perutnina • Kaj
se bo dogajalo v Dražencih
O Stran 3
Po naših občinah
Ormož • Vode dovolj, nagajajo okvare
O Stran 10
Po naših občinah Podravje • Kaj se
dogaja pri izbranem izvajalcu
O Stran 11
Ptuj, petek, 28. marca 2008
letnik LXI • št. 25 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski TEB
Spodnje Podravje • Konec tedna bomo čistili okolje
Naredimo prostor pomladi!
Čeprav nam vreme zaradi trmaste in nekoliko podaljšane zime še vedno nagaja z razmeroma nizkimi temperaturami, je čas, da naredimo prostor pomladi in novemu življenju.
Nekateri so se spomladanskih akcij čiščenja okolja že lotili, konec tedna, v glavnem v soboto, pa bodo čistilne akcije potekale tudi na območju mestne občine Ptuj ter v sosednjih občinah Kidričevo, Podlehnik, Markovci in tudi drugih občinah na območju Spodnjega Podravja. Ponekod, kot denimo v Ptuju in Kidričevem, bodo delili tudi sadika drevja, marsikje pa bodo čistili tudi v okolici rek in potokov, kot denimo ptujski ribiči. V Vodnogospodarskem podjetju Drava Ptuj so že v začetku marca pričeli čistiti struge vodotokov, takole pa smo njihove delavce ujeli včeraj, ko so v škornjih in z delovnim orodjem v rokah pridno čistili dno in obrežje potoka Rogoznice.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Cirkulane • Cesta na Brezovec J Ptuj • Seja mestnega sveta
Bo cesta propadla?! Ne cena, ampak kakovost!
"Ze dobrega pol leta se poskušamo pogovoriti z našim županom Janezom Jurgcem, tudi s predsednikom vaškega odbora Brankom Finžgarjem, da je potrebno cesto iz Do-lan do Brezovca nekoliko urediti, a sem vedno naletel na gluha ušesa in odgovor, da ni denarja," je svojo pripoved začel mlad
Vabilo naročnikom Štajerskega tednika:
»OMOOOŠU MA A*
Brezovčan Roman Kokol.
"Ko smo se odločili za novo občino, nam je bilo rečeno in obljubljeno, da bo življenje boljše, kot je bilo pod prejšnjo občino. Ampak za nas tukaj to ne velja!" se jezi Kokol.
S haloškimi cestami je sicer vedno križ, treba pa je priznati, da je cesta v Brezovec vsaj zaenkrat v še kar dobri "kondiciji", saj razpokanin asfalta in velikih vdrtin ni videti. Zato je toliko bolj razumeti ogorčenje in razočaranje domačinov, zakaj se ne nameni nekaj denarja za osnovno in nujno vzdrževanje.
O Stran 32
Ptujski mestni svetniki so 25. marca na 16. seji odkljukali 17 točk dnevnega reda. Največ so razpravljali v točki dnevnega reda o ustanovitvi podjetja Javne službe, d. o. o., s katerim želijo razbiti monopole na občinski ravni, da bi občanom zagotovili nekatere "komunalne" storitve z višjo kvaliteto in s čim manj denarja. In mesto naj bi se poslej svetilo od čistoče.
24. maja 2008
Izrežite kupon skupaj s svojim naslovom, ga prilepite na dopisnico in pošljite na naslov:
Radio-Tednik Ptuj Raičeva ulica 6 p.p. 95, 2250 Ptuj
Med prijavljenimi naročniki bomo izžrebali 350 potnikov. Vstopnica za vlak bo posebna majica po ceni 6 EUR.
Pri petih ustanovitvenih aktih javnih zavodov so se lotili spreminjanja v delih, ki se nanašajo na imenovanje direktorjev. V bistvu gre za tri glavne sklope: za izobrazbo, določanje delovnih izkušenj in predstavitev kandidata v povezavi s programom dela in razvoja zavoda.
Najdlje pa so se zadržali pri delovnem gradivu o ustanovitvi podjetja Javne službe Ptuj, s čimer želijo vzpostaviti konkurenco podjetjem, ki že sedaj opravljajo nekatere javne službe za mestno občino (Komunalno podjetje Ptuj, Čisto mesto Ptuj, Podjetje za stanovanjske storitve). Ptujski župan je svetnike seznanil, da je zaradi predvidene ustanovitve podjetja Javne službe sprejel več klicev s strani dosedanjih pravnih oseb, ki opravljajo te dejav-
nosti. A tržno gospodarstvo se mora dotakniti tudi teh dejavnosti, predvsem pa naj bi šlo za novo kakovost teh storitev, tudi za nižjo ceno. Župan ob teh razpravah ni pozabil spomniti na številne pobude in vprašanja, zakaj to in ono ni urejeno tako, kot bi moralo biti. Za primer
je navedel čiščenje mestnih ulic, ki ga je lani opravljalo podjetje Čistoča, d. o. o., po 30-odstotkov nižji ceni od Komunalnega podjetja, to pa je letos za to dejavnost ponudilo 10 odstotkov nižjo ceno od prejšnjega izvajalca.
O Stran 4
Ptuj • Gajke - nikoli dokončana zgodba
Občina spoštuje zakonodajo, ne pa pogodbe
Ptujskim svetnikom nikoli ne zmanjka vprašanj, nekatera se občasno ponavljajo, tudi zato, ker ni pričakovanih odgovorov oziroma so pomanjkljivi, druga pa so prisiljeni podajati, ker se dogovori ne uresničujejo. Ena takih stalnic je pogodba za CERO Gajke, ki ji je lani 23. oktobra že potekel petletni mandat. V pogodbi je zapisano, da naj bi manj smrdelo, čeprav se ta smrad s tistim iz Perutnininih objektov ne more primerjati.
Foto: Črtomir Goznik
Svetnik LDS v mestnem svetu iz ČS Spuhija Konrad Rižner je ponovno spraševal o problematiki, povezani z Gajkami, zakaj se pri oddaji del za gradnjo večnamenske dvorane v Spuhlji ni upoštevalo določilo pogodbe, da imajo pri opravljanju del, povezanih z investicijami CERO Gajke, prednost domači izvajalci, obrtniki in podjetniki iz ČS Spuhlja oziroma Budine.
Krajane Spuhlje v zvezi z Gajkami zanima veliko, vrsto vprašanj, na katere terjajo odgovore še v tem mesecu, so imeli na eni svojih zadnjih sej, ko so tudi ponovno zagrozili, kot že večkrat doslej, da zaprtja Gajk ne izključujejo, prav tako ne tudi posamičnih in skupinskih tožb. Svetnika LDS iz ČS Spuhlja Konrada Rižnerja je na 15. seji mestnega sveta konkretno zanimalo, zakaj se pri oddaji del na večnamenski dvorani v Spuhlji ni upoštevalo 3. točke 2. člena pogodbe, ki je bila sklenjena med MO Ptuj in četrtjo Jezero, ki med drugim ureja tudi obveznosti, povezane z gradnjo CERO Gajke, da imajo pri opravljanju del prednost domači izvajalci. Pri oddaji del naj bi šlo za kršitev pogodbe.
Zemljišče, na katerem naj bi se gradilo tretje odlagalno polje, je last Jožefa Bolcarja, ki pa dela pri večnamenski dvorani kot avtoprevoznik ni dobil, dobili pa so ga avto-prevozniki iz Maribora in od drugod. Zato Konrada Rižnerja tudi zanima, kako bo občina realizirala odkup tistega zemljišča, kjer bi mo-
ralo biti odlagalno polje, ker je zemljišče last Bolcarja, ki je napovedal, da se pod nobenim pogojem več takšne igre ne bo šel, da bo delal zelo velike probleme, če se pri oddaji del ne bo upoštevalo tudi njega, ker potem tudi on ne bo upošteval občine. Pri oddaji del ne bi bilo težko opozoriti na ta člen pogodbe, da se mora dati prednost izvajalcem iz Spuhlje oziroma Budi-ne, je prepričan Rižner. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je v zvezi z oddajo del dejal, da se ta izvaja z zakonom in pod konkurenčnimi pogoji za opravljanje dela. Predstojnica Skupne občinske uprave Alenka Korpar, ki je od začetka leta 2007 odgovorna za realizacijo pogodbe za Gajke, do takrat je bila to domena bivšega oddelka za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo, odgovarja, da je občina pri vsakem javnem naročilu za izvedbo gradnje, storitev ali nabavo blaga zavezana izvajalca izbirati v skladu z veljavno zakonodajo (Zakon o javnih naročilih). Posel tako lahko pridobi ponudnik, katerega ponudba je po razpisnih pogojih in meri-
lih najugodnejša. Vsak drugi način izbire izvajalca bi bil nezakonit, poraba proračunskih sredstev pa negospodarna, poudarja Korparjeva, ki še dodaja, da je Jože Bolcar kot podizvajalec na podlagi uspešne ponudbe glavnega izvajalca tudi že nekajkrat so-
Pravi čas?
sodnosti, skratka - sposobnosti ukrepanja. Zato seveda ni niti malo čudno, da prav zdaj najrazličnejše aktualne politične razprave na Slovenskem na veliko spremljajo tudi vprašanja in razglabljanja, ali je čas za posamezne poteze in odločitve ravno pravi. Še posebej predvolilno obdobje naj bi bilo izrazito zaznamovano s strahovi in očitki, da se v njem počne marsikaj, kar se sicer ne bi dogajalo. Zagotovo ni naključje (je pa vsekakor nenavadno in čudno), da je eden izmed vodilnih ljudi iz Janševe Slovenske demokracije (SDS) Branko Grims konec preteklega tedna poskušal zaustaviti (in banalizirati) razpravo o hrvaški (ekspanzivni) politiki do Slovenije in o domnevno medlem odzivanju slovenske diplomacije in slovenske vlade na to tako, da je svoje slovenske opozicijske in koalicijske politične akterje kratko-malo obtožil, da začenjajo sloven-sko-hrvaške odnose zlorabljati v predvolilne namene. Njihovo početje naj bi sodilo v "čuden" (in neustrezen) predvolilni čas ...
Zagotovo bi bilo koristno, če bi se vsem ali vsaj večini slovenskih
deloval pri gradnjah, katerih investitorica je bila MO Ptuj. Postopek odkupa zemljišča za potrebe gradnje CERO Gajke, tretje odlagalno polje, katerega lastnik je Jožef Bolcar, pa je po pojasnilih Skupne občinske uprave v teku in bo izpeljan skladno s
političnih partnerjev uspelo zdaj, tako rekoč pred dejanskim začetkom predvolilne tekme, dogovoriti za nekakšen prag politične kulture in političnega ravnanja v volilnem času. Grozi nam namreč resna nevarnost, da bo v naslednjih tednih in mesecih do volitev vse, kar se bo dogajalo na slovenski politični sceni (pri poziciji in opoziciji), po takšni ali drugačni potrebi proglašeno za nekaj "sumljivega", manipulativnega in premišljenega zgolj na volilne učinke. Javnost bi morala še posebej ta čas poskrbeti za dosledno kontrolo (in razločevanje) vsega, kar se bo dogajalo, da najrazličnejše slabe namere in špekulativne poteze ne bi postale "vrednota", ki bi odločilneje vplivala na volilne rezultate. Pri tem seveda ne gre zgolj za to, kaj bodo posameznim političnim akterjem in liderjem svetovali njihovi "profesionalni", v nekaterih primerih tudi uvoženi teami za volilno propagando. Vsekakor strpnost, sožitje, pripravljenost na dialog in sodelovanje, resnicoljubnosti in nasploh poštenih odnosov ter podobnih zadev ni mogoče zgolj igrati, biti morajo sestavni del in način (političnega) življenja. Postaviti (in predstaviti) je kratko-malo potrebno nekatera (nedotakljiva) načela, ki naj bodo za vsako stranko in vsakega posameznika nekakšno merilo njihovega delovanja in njihovega ocenjevanja.
predpisi, ki občini omogočajo pridobitev zemljišča na območju veljavnega prostorsko izvedbenega akta s predkupno pravico občine.
Svetnika N.Si Janeza Rožmarina je na februarski seji zanimalo, zakaj se je naročnina za KKS tako podražila, s
(Ameriški demokratski predsedniški kandidat Obama je pravkar odstavil eno izmed svojih najtesnejših političnih svetovalk, ker je na nekem predvolilnem zborovanju drugo predsedniško kandidatko Clintonovo proglasila za "zlobno" žensko. Obema je dejal, da takšne označbe političnih nasprotnikov ne sodijo v njegov predvolilni program in boj, da skratka na tak način - z žalitvami - ne želi premagati svojih tekmecev).
Vsekakor bi težko našli prepričljive argumente za dokazovanje, da je predvolilni čas izrazito neustrezen (tako rekoč nedopusten) za razpravo o slovensko-hrvaških odnosih in za odzivanje na različne provokacije, ki v bistvu predstavljajo ogrožanje slovenskih nacionalnih interesov. Povsem nesmiselno bi bilo, če bi sredi največjega političnega vrenja (in preverjanja), kar predvolilni čas je, preprosto molčali o enem izmed vprašanj, ki že leta najbolj obremenjujejo slovensko zunanjo politiko. Tudi ni nobenih (posebnih) razlogov, da bi o sloven-sko-hrvaškem mejnem problemu v času pred volitvami govorili drugače kot sicer. To pa seveda pomeni (in zahteva) veliko bolj prepoznavno slovensko uradno (vladajočo) politiko do tega vprašanja. To pa med drugim (ali pa predvsem) zahteva tudi sposobnost permanentnega dogovarjanja in usklajevanja delovanja z vsemi relevantnimi domačimi političnimi partnerji, saj odnosi s Hrvaško in katerokoli drugo državo ne morajo biti zgolj domena trenutno vladajočih ali celo samo ene izmed vladajočih strank, kar
prvim januarjem 2008 je višja za eno evro, tako da od nacionalne naročnine odstopa že za dva evra. Direktorica KKS Ptuj, d. d., Brigita Kostanje-vec, Rožmarinu odgovarja, da je tako sklenil nadzorni svet družbe KKS Ptuj na seji 16. novembra 2007. Naročnina se je s prvim januarjem 2006 povišala z 12 na zdajšnjih 13,60 evra. Za podražitev je več razlogov, eden je vključitev novih programov v programsko shemo (Šport klub in TV 1000) in vsakoletna podražitev avtorskih pravic s prvim januarjem. "Cena naročnine nacionalne televizije in cena naročnine kabelske televizije izhajata iz povsem različnih pravnih podlag in tako nimata nobene medsebojne povezave, saj je obveznost plačevanja RTV-prispevka vezana na posest oziroma uporabo RTV-sprejemnikov in ne na vir, preko katerega spremljate radiotelevizijske programe, medtem ko kabelskemu operaterju plačujete signal kabelsko-distribucijskih storitev," še pojasnjuje podražitev KKS-storitev Ptuj direktorica Brigita Kostanjevec.
MG
se očitno dogaja zdaj. Zakaj predsednik vlade in lider največje vladajoče stranke (SDS) Janez Janša šele zdaj sklicuje pogovor z voditelji vseh slovenskih političnih strank o slovensko-hrvaških odnosih? Zakaj se na izredni seji parlamentarne komisije za zunanje zadeve zunanji minister tako medlo (in v bistvu nezainteresirano) odziva na očitke opozicijskih in koalicijskih poslancev o preveč "defenzivnem" delovanju slovenske diplomacije. Kako je mogoče, da po sedemnajstih letih samostojne Slovenije v slovenskem parlamentu ni niti približno enotnega mnenja o tem, ali Hrvaška na meji spoštuje ali ne spoštuje stanje, kakršno je med Slovenijo in Hrvaško obstajalo 25. junija 1991 (ob proglasitvi samostojnosti v eni in drugi državi). Kdo v Sloveniji in na Hrvaškem bo odgovoril na hude (javne) očitke in celo kategorične trditve, da si Hrvaška "prilašča" vse večji del slovenskega ozemlja? So zato dovolj zgolj (rutinske) slovenske protestne note, o katerih kar naprej govori slovenski zunanji minister? Je res tisto, kar je pretekli teden v parlamentu izjavil dr. Dimitrij Rupel, da pravzaprav sploh ni jasno, kdo (Hrvaška ali Slovenija - op. p.) je 25. junija 1991 kaj nadzoroval. Kot je zapisalo Delo (22. marca 2008) je zunanji minister dr. Dimitrij Rupel izjavil: "Nekdo mora še ugotoviti, dokazati je treba, kaj je v resnici bilo, tako na Hotizi, Dragonji, v snežniških gozdovih ... Če nam bo uspelo biti dovolj prepričljivi, se bo zadeva za nas dobro končala ."
Jak Koprivc
Uvodnik
Vinjete (II.)
Mislim, da bom šel na sodišče. Ne kot tožena stranka, pač pa kot tožitelj. Tožena bo vlada, vzrok za tožbo pa bodo duševne bolečine. Pa še kakšna zdravstvena težava s povišanim tlakom.
In razlog za te težave? Vinjete. Ne vem, ali se je z njihovo načrtovano uvedbo vlada vam priljubila, ampak meni se je priskutila. A očitno politični izračun kaže, da bo več volivcev takih, da jo bo imelo rajši kot doslej, kot je nas, ki se nam ta njena odločitev zdi skrajno nesramna.
Če človek uporablja avtocesto, se plačevanju njene uporabe - cestnini - najbrž res ne da izogniti (čeprav: kako se že reče tisti dajatvi, ki jo državi plačamo ob vsakoletnem registriranju svojega vozila?). Kot pač plačamo v bifeju pivo ali pri peku kruh. Več ga nabavimo, več plačamo. Kar se nam zdi čisto normalno. Naenkrat pa to ni normalno za uporabo avtocest. Tudi če se samo enkrat pelješ po njej, plačaš enako, kot če bi se vozil pol leta vsak dan. Kajti možnosti za enkratno plačilo ni. Si predstavljate: v bifeju si kupite polletno vinjeto za pivo in plačate enako kot tisti, ki ga je slučajno enkrat zažejalo in je svojo biološko potrebo zadovoljil enkrat samkrat! Enkratno plačilo uporabe avtoceste ni možno - plačaj pol leta!
Ste poslušali prejšnji petek našega poslanca na Radiu Ptuj? Tistim, ki nočemo kupiti vinjete, je svetoval, naj se pač vozimo po starih cestah. Bravo, gospod poslanec!Ko se bomo kdaj prihodnjič jezili nad podražitvijo elektrike, nam svetuj, naj si jo pač damo odklopiti. In gremo k tvojemu sosedu po sveče za razsvetljavo. Drva pa nam na kmetih itak rastejo za vsakim vogalom, jih pač ne bomo pokurili v kresu, pač pa v svojem štedilniku.
Najbrž bodo navdušeni tudi turisti, ko bodo za enkratno vožnjo prek naše države plačali polletno pristojbino. No, tistim z vzhoda bomo lahko svetovali, naj se Sloveniji pač izognejo in obiščejo našo južno sosedo po madžarski različici, oni s severa in zahoda pa nimajo šans. Bodo kar pridno prispevali k tisti skupni kvoti treh milijonov vinjet, ki jo je naša vlada izračunala, da ji bo prinesla profit. Ampak oni itak ne volijo slovenskih poslancev - naj se kar jezijo.
Jože Šmigoc
Sedem (ne)pomembnih dni
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Prihodnost prašičereje in vinarstva v Perutnini
Kaj se bo dogajalo v Dražencih
V javnosti je že dalj časa slišati, da se program prašičereje v Farmi Draženci ukinja. Vendar pa odločitev o popolni ukinitvi vzreje prašičev v vodstvu PP še vedno ni sprejeta; kaj se bo dogajalo, bo povsem jasno šele letos poleti.
Dr. Roman Glaser: "Delovna sila v Dražencih se bo zmanjšala, saj bomo potrebovali bistveno manj zaposlenih kot sedaj, pa tudi nekoliko drugačno strukturo. Vendar pa so vsi ti ljudje zaposljivi drugje znotraj skupine PP."
Ptujska klet ostaja na sedanji lokaciji v centru Ptuja.
Foto: SM
Foto: SM
"Gre za vprašanje, ali bo prašičereja ukinjena popolnoma ali bo le radikalno zmanjšana," pravi generalni direktor in predsednik uprave PP dr. Roman Glaser ter pojasnjuje: "Res pa je, da bomo zaradi neizkoriščenih objektov, ki so bili prazni nekaj let, in zaradi lokacije, ki je zelo zanimiva, prenesli tja del perutninske proizvodnje, in sicer brojlerske. Proces reorganizacije proizvodnje pač traja, ne more se zgoditi v enem trenutku, odprtih pa je tudi še nekaj drugih vprašanj. Če primerjamo to situacijo s tisto izpred nekaj let, ko je šlo za vprašanje proizvodnje pu-ranjega mesa: tudi takrat smo govorili o popolni ukinitvi te proizvodnje, a se je izkazalo,
da smo zgolj z zmanjšanjem obsega dosegli pozitivne rezultate in pravo ekonomiko.
Zato radikalnih sprememb ne izvajamo; pač pa je treba doseči optimizacijo proizvodnje, torej, da so številke pozitivne, kar bomo naredili tudi v prašičereji. Vsak prihodek v skupini je pomemben, četudi gre za sekundarno proizvodnjo. Trenutno prašiči prispevajo negativno ekonomiko, v prihodnje pa bomo videli, kaj se lahko naredi, da bo pozitivna," je v zvezi z bodočnostjo Farme Draženci povedal Glaser, pri tem pa še dodal: "Gotovo pa ne pričakujete, da bom javno razkrival vse poslovne načrte, to je menda jasno!"
Eden pomembnejših dejavnikov, kot je potrdil tudi Glaser, da se bo obseg reje prašičev zelo zmanjšal, če ne popolnoma ukinil, je v propadu konzorcija z MlP-om: "Uspeh konzorcija pač ni uspeh, to moram povedati. Zato ker ideje, ki je bila in za katero smo bili prepričani, da je prava, partner MIP ni uspel do konca realizirati. Uveljavljanje blagovne znamke namreč nikakor ni ne poceni in ne kratkotrajen proces. Skupina MIP ni hotela ali pač iz nekega razloga ni
.i :i
napravila tega, kar bi morala in konzorcij dejansko ne živi že drugo leto. Še danes pravim, da je bila ideja prava, da pa MIP mogoče ni dovolj intenzivno delal na promociji novega izdelka, nove blagovne znamke. Po krajšem času pa ni možno pričakovati uspeha. Drugo pa je, da se na strani mesa dogaja marsikaj, da so cene radikalno padale, tudi danes je cena prašičjega mesa nerazumljivo nizka, po vseh državah EU, ampak to so pač spleti takšnih in drugačnih dogodkov na evropskem in svetovnem trgu. Gotovo pa so bile v ozadju te zgodbe tudi druge konotacije, ne le ekonomske."
No, dejstvo je, da se v Farmi Draženci nekaj bo spremenilo in da se bo ta sprememba izražala tudi v zaposlitvah, ki jih bo manj: "Da, res je, delovna sila v Dražencih se
bo zmanjšala, saj bomo potrebovali bistveno manj zaposlenih kot sedaj, pa tudi nekoliko drugačno strukturo. Vendar pa so vsi ti ljudje zaposljivi drugje znotraj skupine PP. Vsi, ki bodo to želeli, bodo ohranili delovno mesto znotraj družbe. Kar nekaj ljudi smo doslej že prezaposlili, nobeden torej ne bo ostal brez dela. Je pa jasno, da če nekdo ne bo hotel drugega delovnega mesta, bo moral izkoristiti kakšno drugo možnost," je še povedal Roman Glaser.
Ptujska klet ostaja v Ptuju
Dobro leto nazaj se je bilo tudi ogromno govorilo o prodaji stavbe vinske kleti na Ptuju. Takrat se je veliko špekuliralo okoli vprašanja, kje bo PP gradila novo vin-
sko klet. Vendar pa ima vsa zgodba danes precej drugačno ozadje. Odločitev vodstva PP je namreč, da klet ostane tam, kjer je, kupnina pa pravzaprav niti ni bila kupnina, ampak oblika (cenejšega?!) kreditiranja, s katero je PP posodobila tehnologijo predelave in naj bi jo v prihodnjih letih "kupcu" vrnila.
Namesto nove kleti se je tako lani novembra začela druga zgodba, zgodba o novi blagovni znamki vin Pullus. "Blagovna znamka Pullus se je začela oblikovati že več let pred predstavitvijo; najprej s spremembami in izboljšavami tehnologije, lani pa je bilo potrebno uvesti tudi spremembe na področju trženja. Ocenili smo, da je potrebno celovito spremeniti izgled, torej celostno grafično podobo in embaliranje ter lan-sirati novo blagovno znamko. Moram reči, da smo se tega projekta lotili ambiciozno in všečno in prve ocene so pozitivne; trg je zaznal tako spremembo blagovne znamke kot spremembo produkta iz Ptujske kleti. Prepričan sem, da je pot prava, je pa res, da taka zgodba ne more uspeti v kratkem, ampak potrebuje več časa. Vztrajati moramo pri tem, da bo tržišče v celoti absorbiralo to spremembo, tako doma kot na tujem. Sem pa prepričan, da je pot prava," je povedal Glaser.
Finančna ocena, koliko bo PP stalo uveljavljanje nove vinske blagovne znamke, pa nikakor ni majhna, saj gre za okoli 300.000 evrov, kar je po besedah Glaserja približno 10 odstotkov celotnega mar-ketinškega fonda PP.
SM
Glaser o menedžerskem odkupu
Precej prahu so nedolgo nazaj sprožile informacije, da naj bi vodstvo PP na veliko odkupovalo lastniške deleže v PP. Roman Glaser je tovrstne govorice v celoti zanikal: "Radikalno se struktura lastništva PP ne spreminja; paleta večjih solastnikov PP ostaja v znanih gabaritih. Se pa dogajajo manjše spremembe, saj se nekateri manjši lastniki spreminjajo in se je morda na ta način nekoliko skoncentriralo lastništvo pri nekaterih večjih lastnikih. Res pa je tudi, da smo se kar nekaj časa ukvarjali z nakupom deleža, ki ga ima država v PP; gre za približno 10 odstotkov. Vendar se država ni odločila za odprodajo; pred dobrim mesecem in polje sporočila, da umika odprodajo deleža PP, ki jo je javno objavila lani poleti.
Drugo je dejstvo, daje menedžment kupoval delnice od leta 1997. Glede tega je treba povedati, da imamo v individualnih pogodbah obveze, da imajo zaposleni delavci na individualnih pogodbah minimalno določeno količino delnic, kijih morajo kupiti oz. imeti, in to dinamiko smo imeli ves čas; tudi vse nagrade so se izplačevale v obliki delnic PP. Tako se je neka koncentracija delnic na tej strani sčasoma gotovo dogodila. Zato je menedž-mentska struktura ocenila in se dogovorila, da bo vse te delnice, kijih ima skupaj, združila v skupno družbo, ki bo pač reprezentirala cel ta paket. Nikakor pa v menedžmentu nismo imeli in nimamo ambicij imeti večinski delež v PP! Naš delež je približno 5-odstoten, v naslednjih letih pa lahko zraste na največ 10 odstotkov!"
Pet družb objavilo namero za prevzem Perutnine Ptuj
Holding PMP, Merkur, Zlata Moneta 2, Perutni-narska zadruga Ptuj in Comet so v četrtek v časniku Večer objavili namero o prevzemni ponudbi za Perutnino Ptuj. Ob tem so izjavili, da v trenutku objave ne delujejo usklajeno v zvezi z vrednostnimi papirji ciljne družbe. Perutninarska zadruga Ptuj je z nekaj več kot 23 odstotki že zdaj največji lastnik Perutnine Ptuj, ostali ponudniki pa nimajo večjega deleža v družbi. Poleg Kada, ki ima skoraj desetodstotni delež, so večji lastniki še Pivovarna Laško (8,8 odstotka), Radenska (8,4), Probanka (4,3) in hrvaški Agrokor (3,5).Kot je pojasnil Glaser, je očitno za konzorcij, kije objavil prevzemno namero, lastništvo v njihovi družbi resna naložbena priložnost v živilski branži. Do njihove namere se sicer v tem trenutku še težko opredeljujejo, saj bo več znano šele z objavo prevzemne namere. Na vprašanje, koliko je po njegovem mnenju trenutno vredna delnica Perutnine Ptuj, pa je Glaser odvrnil, da sicer razpolagajo s podatki, ki jim omogočajo določitev realne cene delnic, vendar bodo to v sedanji fazi rajši prepustili konzorciju. (vir: STA)
Ptuj • Šestnajsta seja mestnega sveta
Ni cena sveta stvar, ampak kakovost!
Ptujski mestni svetniki so se 25. marca sestali na 16. seji. Odkljukali so 17 točk dnevnega reda z nekaterimi podtočkami. Največ so razpravljali v točki dnevnega reda o ustanovitvi podjetja Javne službe, d. o. o., s katerim želijo razbiti monopole nekaterih podjetij na občinski ravni, da bi občanom zagotovili nekatere "komunalne" storitve z višjo kvaliteto in s čim manj denarja, pa tudi nekatere investicije naj bi v novih razmerah hitreje stekle, kot je nadomeščanje azbestnih cevi, tudi izgube v vodovodu, ki so najmanj 20-odstotne, naj bi znižali, in mesto naj bi se poslej svetilo od čistoče.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski mestni svetniki so se na 16. seji "zadolžili" za dobrih osem milijonov evrov; v glavnem gre za investicije v osnovnošolski prostor oziroma šport.
Pri petih ustanovitvenih aktih (JZ Mestno gledališče Ptuj, JZ Regijsko višje- in visokošolsko središče Ptuj, JZ Zavod za šport Ptuj, JZ Center interesnih dejavnosti in ZRS Bistra) so se lotili spreminjanja v delih, ki se nanašajo na imenovanje direktorjev. Pobudo je dal Jože Glazer (SD), ki je na 15. seji sveta MO Ptuj, v povezavi s pobudo Miroslava Letonje (SNS), ki je pozval k premisleku o kadrovski politiki v MO Ptuj, predlagal, da se pri vseh zavodih, katerih ustanoviteljica je MO Ptuj, preverijo njihovi statuti oziroma ustanovitveni akti glede razpisnih pogojev za imenovanje direktorjev. Potem ko je pravna služba MO Ptuj vzela te dokumente pod lupo, so ugotovili, da so spremembe potrebne v CID Ptuj, Revivisu, ZRS Bistra, Zavodu za šport Ptuj in Mestnem gledališču Ptuj.
V bistvu gre za tri glavne sklope: za izobrazbo (upoštevala se bo I., II. in III. stopnja izobrazbe po novi zakonodaji), določanje delovnih izkušenj (kandidati bodo morali izpolnjevati formalne in neformalne oblike delovnih izkušenj) in predstavitev kandidata v povezavi s programom dela in razvoja zavoda. Vsa podrobnejša merila pri izbiri direktorja za posamezne zavode pa bodo vsebovali posebni pravilniki. Ta pravila igre naj bi izdelali v samih zavodih. Generalno gledano pa gre za to, da bodo v bistvu uzakonili nekatere postopke oziroma pogoje pri izbiri direktorjev, ki so jih že doslej uporabljali. Dokazila in priporočila pa bodo tista, ki bodo odločala o vodstvenih sposobnostih kandidatov za direktorje.
Po napovedih so se ptujski mestni svetniki najdlje zadržali pri delovnem gradivu o ustanovitvi podjetja Javne službe Ptuj, d. o. o., ki pa bo še terjalo več poglobljene razprave na vseh delovnih telesih, ob prisotnosti stroke oziroma pripravljavcev gradiva in tudi v okoljih, kjer že sedaj opravljajo dejavnosti (Komunalno podjetje Ptuj, Čisto mesto Ptuj, Podjetje za stanovanjske storitve) oziroma obvezne in izbirne lokalne gospodarske javne službe, ki naj bi postale dejavnost novega javnega podjetja. Prednostno naj bi podjetje opravljalo tiste dejavnosti, ki so z odloki ustanoviteljice in drugimi splošnimi akti opredeljene kot javna služba. K ustanovitvi omenjenega podjetja naj bi občine silila tudi zakonodaja, ki jih zave-
zuje, da morajo poslej s svojo lastnino poslovati drugače, kompletna infrastruktura bo vrnjena občinam, z njo ne bodo več gospodarile družbe, ki so do danes opravljale te dejavnosti.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je svetnike seznanil, da je zaradi predvidene ustanovitve podjetja Javne službe sprejel več klicev s strani dosedanjih pravnih oseb, ki opravljajo te dejavnosti, vendar se zanje ne bo nič spremenilo, saj z njimi občina ni bila koncesijsko vezana, pravi. Z njimi bomo sklepali posle tudi v bodoče. Tržno gospodarstvo se mora dotakniti tudi teh dejavnosti, predvsem pa naj bi šlo za novo kakovost teh storitev, tudi za nižjo ceno, ne samo za vhodni in izhodni davek, s katerim trenutno razpolagajo že omenjena podjetja. V novih razmerah naj bi občina imela večji vpliv na izvajanje teh dejavnosti, zdaj bo drugače, z omejenim dosedanjim vplivom je občina na nek način pomagala tudi pri lastninjenju teh firm, je še kako prepričan Milan Čuček (LDS). Delovno gradivo odloka o ustanovitvi podjetja Javne službe, d. o. o., Ptuj, je dobra osnova za razpravo. V odboru za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo, ki ga vodi Miran Meško (SD), pa so med drugim predlagali, da bi se zaradi prepletenosti vodovodne infrastrukture na območju več občin preverila možnost in smotrnost organiziranosti dejavnosti oskrbe s pitno vodo zunaj podjetja Javne službe Ptuj, d. o. o. Odbor navaja kot možno obliko javnega podjetja, ki bi imelo lastniško porazdeljen delež po posameznih občinah.
Janeza Rožmarina (N.Si) je zanimalo, kako bo potekalo sodelovanje s podjetji, ki so že v večinski občinski lasti. Ptujski župan ob teh razpravah ni pozabil spomniti na številne pobude in vprašanja, zakaj to in ono ni urejeno tako, kot bi moralo biti. Za primer je navedel čiščenje mestnih ulic, ki ga je lani opravljalo podjetje Čistoča, d. o. o., po 30-odstotkov nižji ceni od Komunalnega podjetja, to pa je letos za to dejavnost ponudilo 10 odstotkov nižjo ceno od prejšnjega izvajalca, kar pomeni, da ta dejavnost MO Ptuj letos stane skoraj 40 odstotkov manj. Tako naj bi bilo v bodoče tudi na drugih področjih. Cilj v novi organiziranosti je občanom zagotoviti čim višjo kakovost za čim manj denarja, in to v novi organiziranosti, ki bo tudi fleksibilna.
Rajko Fajt (SDS) se je v razpravi o ustanovitvi podjet-
ja Javne službe Ptuj zavzel za to, da se na mizo dajo vsi plu-si in vsi minusi, da se podaljša javna razprava o delovnem gradivu, v kasnejših fazah pa se po potrebi postopki združijo. Sicer pa naj bi pri vsej tej zadevi šlo za transparentnost in za to, da se storitve javnih služb pocenijo, čeprav ni cena sveta stvar, ampak kakovost storitev, je še poudaril ptujski župan. Transparent-nosti pa se je MO Ptuj lotila že lani, ko je na vseh področjih, ki jih izključno financira sama, izvedla javna naročila. Na odgovor o tem, ali gre pri podjetju Javne službe za vmesni člen med občino in obstoječimi podjetji, bo torej potrebno še počakati.
Nove naložbe v šole in šport
Ptujski mestni svetniki so na 16. seji potrdili investicij-
ski program za izgradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki ga je marca letos izdelal Projekta inženiring, d. o. o., Ptuj. Projekt se bo izvajal s sredstvi proračuna vseh občin na območju nekdanje občine Ptuj in s sofinanciranjem Ministrstva za šolstvo in šport. Deleži občin naj bi se zagotovili iz kupnine pri prodaji kapacitet nekdanje počitniške skupnosti občine Ptuj v Biogradu na morju. Novogradnja na lokaciji Dijaškega doma Ptuj je po ugotovitvi investicijskega programa najoptimalnejša rešitev. Investicija bo veljala skoraj 3,2 milijona evrov. Selitev OŠ dr. Ljudevita Pivka na novo lokacijo s 70 otroki in 42 zaposlenimi ne bo dodatno obremenila tega prostora niti glede števila ljudi niti prometa. V Dijaškem domu na Ptuju je včasih bivalo več kot 200 otrok, danes jih je bistveno manj oziroma tretjina tega. Izdelali bodo tudi prometno študijo, ki bo odgovorila na to, kako izpeljati prometne tokove, zlasti še pešcev, ki prehajajo do Volk-merjeve ulice in naprej proti mestu. Upravno dovoljenje za poseg v prostor naj bi bilo izdano v letu 2008, razpis za izvajalca del, izvedba gradbenih in instalacijskih del se načrtujejo v letu 2009, prevzem investicije pa v letu 2010.
Ptujski mestni svetniki so 25. marca potrdili tudi pre-dinvesticijsko zasnovo za rekonstrukcijo in dozidavo OŠ Ljudski vrt - faza II. Sredstva za to investicijo v višini 3,5 milijona evrov naj bi zagotovili v MO Ptuj in s sofinanciranjem Ministrstva za šolstvo in šport. V drugi fazi so zajeta dela rekonstrukcije šolskega dela, gradnja športne dvorane in kuhinje z večnamenskim prostorom. Kot je
pokazala razprava, predvsem gradnja športne dvorane, ki naj bi bila večnamenska dvorana, buri duhove, ker obstaja bojazen, da bi imeli zunanji uporabniki prednost pred otroki. Glede na to, da ima šola enoizmenski pouk, naj bi zunanji uporabniki pričeli uporabljati novo dvorano po 16. uri. Pri tej novogradnji gre za nadstandardni objekt, ne za klasično telovadnico. Še vedno pa ima MO Ptuj interes, da se na območju pomožnega igrišča na Mestnem stadionu zgradi športna dvorana z vsemi atributi športne dvorane, MO Ptuj pa mora realizirati tudi gradnjo športne dvorane pri OŠ Mladika. Gradila naj bi se na podlagi javno-zasebnega partnerstva, a se zatika zaradi zemljišča: za začetek gradnje namreč manjka "celih" 6 m2(!) zemljišča.
Sicer pa je v primeru športnega objekta pri OŠ Ljudski vrt tako, da si MO Ptuj po besedah župana dr. Štefana Čelana prizadeva pridobiti investitorja, ker denarja nima. Trudijo se, da bi tudi za to gradnjo pridobili potencialnega financerja športne dvorane na pomožnem igrišču, ki naj bi bil že znan. V tem primeru pa mora biti tudi na razpolago ptujskemu športu po 16. uri.
Tretja investicija, o kateri je bilo govora na 16. seji sveta MO Ptuj, pa je bil projekt za rekonstrukcijo in dozidavo OŠ Mladika. Tudi tega želi MO Ptuj izpeljati v sofinanciranju z Ministrstvom za šolstvo. Projektno dokumentacijo naj bi izdelali v letošnjem letu, izvedba gradbeno-insta-lacijskih del pa je predvidena za leto 2009. V sklopu tega projekta, ocenjen je na 1,3 milijona evrov, naj bi uredili nekatere najnujnejše potrebe šole, kot so jedilnica, kuhinja, učilnice in garderobe.
Četrti investicijski projekt, o katerem so na materinski dan prav tako odločali ptujski mestni svetniki, pa je investicijski projekt za športno opremo vodne površine v MO Ptuj. Tudi ta se bo izvajal s sredstvi MO Ptuj in Ministrstva za šolstvo in šport. Projekt za Ptujsko jezero vključuje nakup opreme za veslanje, da bi se zagotovili osnovni pogoji za intenzivnejši in strokovnejši razvoj veslanja, ki ima v Sloveniji bogato tradicijo, in za jadranje. Gre za sredstva v višini 144.628 evrov. Število tekmovalnih, šolskih in rekreativnih programov naj bi se z nakupom omenjene vodne opreme nekajkrat povečalo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Tržno gospodarstvo se mora dotakniti tudi takih dejavnosti, kot jih izvajajo v Komunalnem podjetju, Čistem mestu in Podjetju za stanovanjske storitve, so prepričani ptujski mestni svetniki.
Gorišnica • Z umirjene zadnje občinske seje
Smeti dražje, igrišče pa v najemu
Medtem ko je na prejšnji seji gorišniškega občinskega sveta po sejni dvorani kar frčalo perje od razburjenih svetnikov in župana, je bila tokratna seja čisto drugačna; mirna, brez prerekanj, skorajda brez vprašanj - kot da bi udeleženci pred zasedanjem popili kakšno krepko pomirjevalno sredstvo.
Svetniki so si sicer dali opraviti s 13 točkami dnevnega reda. Za začetek so popolnoma brez vsake pripombe in vprašanja potrdili predlog proračuna za leto 2009, okoli katerega so zadnjič potekale prave bitke. Kljub temu da proračunske postavke niso bile spremenjene, tokrat ni padla niti ena beseda. Zatem so nekaj več časa namenili dvema točkama s skupno tematiko: uvedba in izračun komunalne takse v občini.
Uvedba komunalne takse
Kako se bo zadeva obračunavala, je predstavila gostja Lucija Poličnik iz Celja, ki je svetnikom podala tudi nekaj informativnih izračunov, koliko naj bi taksa znašala v posameznih območjih občine. Kot je bilo razloženo, takse ne bodo plačevali tisti, ki že imajo zgrajene hiše, podjetja ali drugo stavbno infrastrukturo, morali pa jo bodo plačati vsi novograditelji ali tisti, ki bodo po sprejetju odloka povečevali bivanjske, kmetijske ali poslovne prostore ali pa spreminjali njihovo namembnost. Na višino plačila
bo vplivalo več faktorjev: velikost parcele, velikost objekta, morebitna javna razsvetljava, vodovod, že narejena ali predvidena izgradnja kanalizacije, cesta itd. Bolje kot bo parcela opremljena, višje bo pač plačilo, bi lahko rekli na najpreprostejši način. V primeru povečevanja zgolj stavbne površine se bo komunalna taksa obračunavala sorazmerno glede na dodatno velikost objekta. Brez plačila komunalne takse pa občani po uvedbi odloka ne bodo mogli več pridobiti gradbenega dovoljenja, dokler odmerjene takse ne bodo plačali.
Za lažjo predstavo so svetniki dobili na vpogled primer višine takse za novogradnjo hiše v velikosti 150 m2 na parceli, ki meri 600 m2. Po podatkih naj bi bila najnižja taksa (zaradi najslabše komunalne opremljenosti) obračunana v naselju Cunkovci in bi za omenjeni primer znašala dobrih 1800 evrov, najvišja pa v sami Gorišnici, kjer bi znašala okoli 3000 evrov za enako parcelo in hišo. V primerih, ko se bodo gradili kmetijski ali poslovni objekti, bo taksa sorazmerno višja.
Uvedba komunalne takse je sicer zahteva državne zako-
Po zadnji seji je jasno: občina bo z domačim župniščem podpisala štiriletno najemno pogodbo za uporabo dela športnega centra (asfaltirano igrišče in slačilnice), saj je odkupna cena zelo visoka (180.000 evrov); ob tem pa bodo v prostorskem načrtu za vsak slučaj opredelili še novo lokacijo za športni park.
nodaje, zato hudovanje občanov nad občino ni smiselno, je pa res, da se občina lahko odloča med lastnim višjim ali nižjim odstotkom sofinanciranja, s čimer se taksa za občane lahko poviša ali zniža.
Kidričevo • Nov doktor znanosti
Županov sprejem za dr. Antona Habjaniča
Župan občine Kidričevo Jože Murko je v četrtek, 20. marca, pripravil slovesen sprejem za novega doktorja znanosti s področja elektrotehnike dr. Antona Habjaniča.
Slovesnega sprejema pri županu so se v sejni dvorani občine Kidričevo udeležili tudi člani občinskega sveta, saj je dr. Anton Habjanič tudi občinski svetnik. Župan Jože Murko je izrazil zadovoljstvo, da so v občini Kidričevo bogatejši za novega
doktorja znanosti: "To je sicer že tretji sprejem za doktorja znanosti v naši občini, v posebno veselje pa mi je, da je to tudi naš svetnik; zato dovolite, da mu v imenu nas vseh in v svojem imenu za uspešen zagovor doktorske disertacije s področja elektrotehnike
Foto: M. Ozmec
Svečanega županovega sprejema so se poleg dr. Antona Habjaniča (sedi ob županu) udeležili tudi njegovi kolegi - svetniki občine Kidričevo.
iskreno čestitam. Obenem pričakujem, da se bo kot dokazano sposoben strokovnjak še naprej uspešno vključeval in dajal svoj prispevek v naša skupna prizadevanja za uspešnejši razvoj kraja in občine kot celote!" Ob čestitki je novemu doktorju znanosti dr. Antonu Habjaniču izročil tudi spominsko darilo občine - veliko poslovno torbo.
Dr. Anton Habjanič je 14. marca 2008 uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Numerični model časovno odvisnega elektromagnetnega polja v okolici ozemljitvenega sistema z metodo končnih elementov. V času dodiplomskega študija je bil na FERI tudi zaposlen kot mladi raziskovalec v raziskovalni skupini Aplikativna elektromagnetika pod vodstvom dr. Mladena Trlepa. S 1. aprilom pa se bo redno zaposlil kot višji raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko.
M. Ozmec
Zanimivo pa je, da naj bi občina Gorišnica program za izračun taks kot reprezentančna občina dobila zastonj (medtem ko naj bi v občini Pod-lehnik tovrsten program stal kar 35.000 evrov). Svetniki so osnutek odloka nato potrdili, vendar ga bodo na prihodnjih sejah še obravnavali, saj bo treba še doreči vrednosti določenih dejavnikov, prav tako pa tudi razmerje plačila med občino in zavezanci za plačilo.
Trda pogajanja za lasten prostor v Gajkah
Med zanimivejšimi točkami je bil še predlog povišanja cen za odvoz odpadkov. Župan Jože Kokot je svetnike tokrat pozval, naj zahtevano zvišanje (12,33 %) vseeno sprejmejo, svoje stališče pa obrazložil takole: "Osebno ne verjamem, da bi Čisto mesto bankrotiralo, če tega povišanja ne bi bilo. Vendar gre za druge zadeve: kot veste, se občine pogajamo s ptujsko občino o nejasnih vprašanjih lastništva in odškodnine. Po prvotnem dogovoru moramo občine plačati šest milijonov odškodnine mestni občini, štiri milijone smo že odplačali, dva še moramo. Zdaj pa iz mestne občine zahtevajo 18 milijonov odškodnine, kar je za nas nesprejemljivo. Druga zadeva je določitev prostorske kvote, ki občinam pripada v CERO Gajke. Naše stališče je, da se občinam določi sorazmerni delež v prostornini za odlaganje odpadkov, s čimer se na Ptuju spet ne strinjajo. Dejstvo je, da se iz različnih občin odlaga različna količina odpadkov, iz ptujske gotovo
daleč največ, iz ostalih manj. Ker je veliko slišati o tem, da se v Gajkah odlagajo tudi odpadki od marsikje drugje, se lahko zgodi, da bodo napolnjene veliko pred določenim obdobjem, leta 2017. Zato občine želimo imeti natančno določeno prostorsko kvoto za odlaganje naših odpadkov, ki jo bomo potem pač zapolnjevali, dokler ne bo polna, pa četudi bo to komaj leta 2020 ali še kasneje. Za to, da se lahko pogajamo vnaprej, je nujno, da tudi mi sprejmemo določene kompromise, in podražitev je pač eden teh kompromisov."
Svetniki ob takšni razlagi niso rekli nič kaj več, le to, da jim podražitev nikakor ni všeč, da bo za šest- in veččlan-sko družino to vseeno precej večji strošek mesečno kot doslej, na koncu pa so sprejeli sklep, da podražitvi sicer ugodijo, da pa se mora za občino Gorišnica začeti uporabljati cena za odvoz do 10 kilometrov, saj po odcepitvi Cirkulan ni več razloga, da se jim obračunava višja cena za bolj oddaljene kraje. Ob tem so v sklep zapisali še, da je to zadnja podražitev, ki so jo sprejeli, dokler ne bodo razčiščene vse nejasnosti v zve-
zi s CERO Gajke, zlasti zakup kubikaže, ki pripada občini Gorišnica za odlaganje odpadkov.
Cerkvena "športna" parcela zdaj v najem občini
Zadnja zanimiva debata je nato stekla še okoli vprašanja pogajanj z župniščem glede športnega igrišča. Župan Jože Kokot je svetnike seznanil, da sta z domačim župnikom dosegla neke vrste kompromis, in sicer za najem igrišča za obdobje štirih let. Odkup po besedah župana namreč zaenkrat ne pride v poštev, saj župnik Ivan Holobar vztraja pri ceni 180.000 evrov za parcelo, katere lastnik je Cerkev po pravnomočni de-nacionalizacijski odločbi in na kateri je že dalj časa asfaltirano igrišče ter slačilnice v uporabi Športne zveze. "Kot veste, so pred nami ogromne investicije, zato si odkupa za tako visoko ceno zdaj nikakor ne moremo privoščiti, niti ta sredstva niso planirana v tekočem proračunu in proračunu za naslednje leto. Tako sva se z župnikom sporazumno dogovorila, da se podpiše pogodba o najemu, za najem pa bo občina plačevala 1800 evrov letno," je povedal Kokot.
Kakšnega posebnega navdušenja med svetniki pri tej novici sploh ni bilo, se je pa pojavilo nekaj dvomov, vprašanj in kritik. Predvsem so svetniki opozarjali župana, da naj pazi pri podpisu pogodbe, ki mora občini zagotavljati, da bodo lahko vse aktivnosti na najeti parceli potekale nemoteno in da bodo lahko izvajali tudi potrebno tekoče vzdrževanje infrastrukture. Nekaterim se je zdela previsoka tudi cena najema, saj naj bi v podobnih primerih v drugih občinah bile najemnine bistveno nižje in naj bi se gibale med 250 in 300 evrov, vsi pa so se bolj ali manj javno zgražali nad visoko ceno za odkup parcele. Zato je svetnik Jože Petek predlagal, da naj se v občinskem prostorskem načrtu takoj opredeli nova lokacija za nov športni center, v primeru, da se zadeve ne bi izšle dobro, s čimer so se strinjali tudi vsi drugi in potem tudi sprejeli takšen sklep.
SM
Ormož • Tržnica in sejmi ustvarjajo zgubo
Tržnica ni zazivela
Za urejanje in vzdrževanje ormoške tržnice skrbi Komunalno podjetje Ormož, d. d., ki je koncesijo za to dejavnost pridobilo leta 2005. Tržnico so sestavljale štiri nepremične stojnice, a se jih je občina lani odločila odstraniti.
Tako je sedaj na tržnici na voljo samo en pokrit prodajni prostor. Zasedenost prodajnih mest je slaba, pravzaprav ormoška tržnica nikoli ni prav zaživela. Najverjetneje zaradi večjih trgovskih centrov, kjer so izdelki cenejši in dejstva, da tržnica za Ormožane ni zanimiva, saj zaradi podeželskega zaledja veliko ljudi samih prideluje svojo zelenjavo.
Zato tržnica v resnici oživi le trikrat na leto, ko tam potekajo sejmi. V Ormožu prirejamo tri sejme - sejem na cvetni petek, jakobov sejem (prvi ponedeljek po 25. juliju) in martinov sejem
(ll. november). Jakobov sejem Ormoška tržnica si tega imena pravzaprav ne zasluži.
je lani zaradi dežja odpadel. Na sejmih je od 60 do 80 prodajnih mest, odvisno od sejma. Sejmi potekajo na lokaciji med Kerenčičevim trgom, Vrazovo in Poštno ulico ter slepo ulico pri cerkvi. Osrednji prostor je na Kerenčičevem trgu, kjer se postavijo enake stojnice. Za čas sejmov se uredi zapora cest in uredi se obvoz. Komunala prav tako mora obvestiti lastnike vozil glede umika le-teh s parkirnih mest v času sejma. Pri postavitvi sejma sodeluje pet redarjev, so zapisali v poročilu komunalnega podjetja, ki zjutraj razvrščajo prodajalce na prodajna mesta in skrbijo za red ves prireditveni čas.
Iz prirejanja tradicionalnih sejmov je iztržek znašal 5.457 evrov, kar je 18 % manj kot v letu 2006. Stroški za izvajanje gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja javne tržnice so lani znašali 7.140 evrov in so presegli prihodke za 1.683 ev-rov. Svetniki so na nedavni seji odločili, da se ta razlika poravna iz sredstev proračuna Občine Ormož za leto 2008.
vki
Radenci • Dvanajsta pomurska salamiada
Ocenili 86 vzorcev
TUdi letos je v Radencih v organizaciji Turističnega društva Radenci potekala 12. pomurska salamiada, s katere se najboljše uvrščeni izdelovalci udeležijo slovenskega finala, ki bo letos v Šentjanžu.
Izdelke so ocenjevali Vladka Hradil Barbarič, Lidija Matevž, Ljubo Fekonja, Milan Hari, Štefan Balažic in Damir Radič.
Najvišja možna skupna ocena znaša največ 20 točk, od tega največ osem za okus, 4 točke za vonj, 4 točke za izgled in barvo prereza, 2 točki za zunanji izgled in 2 točki za vsebino.
Na letošnji 12. pomurski salamiadi je sodelovalo 69 izdelovalcev domačih salam s 86 vzorci. Med udeleženci je bilo 26 takšnih, ki so se prireditve
udeležili prvič. Letošnji zma-	Foto:zš
govalec Jože Hamler iz Spod- Na pomurski salamiadi se zbere veliko izdelovalcev salam od bli-
njih Ivanjcev se je udeležil vseh zu in daleč.
12 salamiad in je bil devetkrat uvrščen med prvake. Na drugo mesto se je uvrstil David Hlupič iz Slovenj Gradca, na tretje pa Karl Rožman iz Brežic. Sodelovali so tudi izdelovalci salam iz Slovenskih goric. Iz Cerkve-njaka se je salamiade udeležil Andrej Halec, od Svete Trojice Roman Kramberger, iz Benedikta Marjan Kralj in Jan Halec, iz Trnovske vasi Alojz Benko, Peter Benko, Sandi Bezjak in Zmago Šalamun, iz Lenarta pa Ivo Klobučar.
Gost prireditve je bil prvak SNS Zmago Jelinčič, za dobro voljo pa so poskrbeli Klapovuhi in ansambel Štrk.
Na slovenski finale, ki bo letos potekal v Šentjanžu, so se uvrstili: Jože Hamler iz Spodnjih Ivanjcev, David Hlupič iz Slovenj Gradca, Karl Rožman iz Brežic, Milan Janežič iz Škocja-na, Brigita Kovačič iz Šentjerneja, Štefan Gubič iz Martjancev, Gregor Zalokar iz Laškega, Milan Belec iz Ljutomera in Franc Podlesek iz Mačkovcev.
Zmago Šalamun
Gornja Radgona • Pomurski sejem odpira vrata
Predstavitev gradbeništva
Vse je pripravljeno za pričetek 21. mednarodnega sejma gradbeništva in gradbenih materialov (ME-GRA), ki se bo v dneh od 1. do 5. aprila odvijal na razstavnem prostoru Pomurskega sejmišča.
Na skupno 20.000 kvadratnih metrov razstavnih površin - od tega dobra polovica zunanjih
- se bo predstavilo 452 razstavljavcev iz 20 držav, ob Sloveniji še Avstrija, Belgija, Danska, Fin-
ska, Francija, Italija, Japonska, Južna Koreja, Kanada, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Nova
Foto: Črtomir Goznik
Na letošnji Megri bodo posebno pozornost med drugim namenili mizarstvu, predstavile pa se bodo tudi srednje gradbene šole.
Zelandija, Slovaška, Španija, Švedska, Švica, Velika Britanija in ZDA. Od 452 razstavljavcev jih 110 prihaja iz tujine, sicer pa so sodelovanje napovedala najvidnejša domača gradbena podjetja. Tokrat bo posebna pozornost namenjena parketarjem, mizarjem, cementninarjem, kamnosekom in teracerjem, ki bodo v sklopu svojih sekcij pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije podrobneje predstavili poklice v tej branži učencem pomurskih osnovnih šol. Vse dni sejma bodo potekale številne spremljajoče prireditve, strokovni posveti in brezplačna svetovanja obiskovalcem, na ogled pa bodo tudi izdelki, ki so prejeli znak kakovosti v gradi-teljstvu. Srednje gradbene šole se bodo na sejmu izkazovale z ustvarjalnimi delavnicami in tekmovanjem v zidanju.
NŠ
Od tod in tam
Cerkvenjak • Velikonočna razstava izdelkov kmečkih žena in deklet
Foto: ZS
Članice društva kmečkih žena in deklet Cerkvenjak vsako leto v velikonočnem času pripravijo razstavo svojih izdelkov - pisanic, tradicionalnih velikonočnih jedi in prtov. Pripravijo jo v avli kulturnega doma. Pred velikonočno razstavo v domačem kraju pa so se članice društva predstavile že na velikonočni tržnici v Spodnji Avstriji z vezenimi prti, članica društva Frančiška Šafarič pa s pisanicami.
Zmago Šalamun
Ptuj • Obdarili mame v porodnišnici
Foto: Črtomir Goznik
Nova Slovenija - podmladek N.Si - je ob 25. marcu izvedel vseslovensko akcijo obdarovanja mam v slovenskih porodnišnicah Ljubljana, Maribor, Trbovlje, Brežice, Kranj in Ptuj ter materinskem domu na Škofljici, po mestih, vaseh in trgih pa so materam delili tulipane. Kot so povedali, so z aktivnostmi ob materinskem dnevu želeli razveseliti slovenske mame, jim pokazati, da cenijo njihov trud pri vzgajanju mlajše generacije in njihovo vlogo v družbi nasploh. Člani Mlade Slovenije z območja Ptuja, Ormoža in Gorišnice Marko Vogrinec, Barbara Ambrož in Melita Kelenc so v ptujski porodnišnici z negovalnimi seti za nego dojenčka obdarili okrog dvajset mamic, s priložnostnimi darili pa so se spomnili tudi zaposlenih v porodnišnici. Melita Kelenc, članica IO in podpredsednica regijskega odbora Mlade Slovenije Ptuj - Ormož, je povedala, da so humanitarne aktivnosti, kijih izvajajo, posvečene materam, otrokom in družinam.
MG
Ptuj • Zbiranje neporabljenih zdravil
Tramal
trde kapsule i
Zalcfiar? 37,5 mg/325 mg A
tramado* hpJncTtaídiiWpMeManoMll
Loram 2,5 mg table»
LORAZEÍ'AMUM	A
7777
Foto: Črtomir Goznik
Društvo študentov farmacije Slovenije bo aprila v sodelovanju s farmacevtsko družbo Lek organiziralo štiri akcije zbiranja neporabljenih zdravil. Stojnice bodo postavili na Ptuju, v Mariboru, Velenju in Slovenski Bistrici. 5., 12., 19. in 26. aprila bodo na stojnici v ptujski Qlandii zbirali neporabljena zdravila od 9. do 14. ure. Leciklama je že vrsto let eden pomembnejših projektov Društva študentov farmacije Slovenije. Z njim skušajo uporabnikom zdravil omogočiti pravilno uničenje zdravil in hkrati opozoriti na zakonsko problematiko na tem področju v Sloveniji. Gre za to, da se problematiki neuporabljenih zdravil posveča premalo pozornosti, zdravila so, če so neprimerno uničena, namreč nevarna za vsa živa bitja, poudarjajo v društvu. Poskrbeli bodo za odvoz zbranih zdravil z vsake od že omenjenih stojnic in tudi za primerno uničenje. Se pred tem pa bodo zbrana zdravila popisali in jih klasificirali po skupinah, da bi tudi ugotovili, katera zdravila v največji meri ostanejo neuporabljena. Z anketami pa bodo tudi skušali ugotoviti, zakaj je tako.
MG
Podlehnik • Ustanavljajo režijski obrat
Bo država odobrila dolgoročno zadolzitev?
Podlehniški občinski svet si je na zadnji seji dal največ opravka okoli sprejetja proračuna za letošnje leto. Na koncu ga je sicer soglasno potrdil, čeprav je nekaj postavk ostalo odprtih.
Po predlogu letošnjega proračuna naj bi namreč občina namenila 45.000 evrov za obnovo šolske kuhinje. Temu je odločno nasprotoval podžupan Ivo Ban, ki se mu zdi tovrstna naložba nespametna. Kot je povedal, bi namreč celovita obnova šolske kuhinje v sedanjih prostorih gotovo v končni fazi zahtevala več denarja, bistvene težave pa se s tem ne bi rešile, saj bi učenci še vedno morali s pladnji hoditi iz nadstropja v pritličje, kjer imajo jedilnico.
NE obnovi šolske kuhinje
Ban je predlagal, da naj se o novi kuhinji, če že mora biti zdaj takoj, raje razmišlja v okviru stare telovadnice, kjer bi se lahko kasneje funkcionalno vključila v načrtovano novogradnjo šole, o kateri sicer še ni izdelanega nobenega projekta, se pa veliko govori. Sicer pa naj se z ureditvijo kuhinje počaka do izgradnje nove šole.
Župan Marko Maučič se je s povedanim sicer načeloma strinjal, dodal pa je, da sedanja šola tudi ob novogradnji ne bo porušena, ampak naj bi služila za namene društev in verjetno celo sedeža občine. Z razmišljanjem o ureditvi nove kuhinje v prostorih stare telovadnice pa se nikakor ni strinjala svetnica Jožica Svenšek, ki je kolege opomnila, da se menda še spomnijo
starega idejnega projekta o ureditvi vrtca in medioteke v tem prostoru. Očitno je bilo, da ta projekt poznajo vsi, da pa vanj ne verjamejo kaj dosti in da bo verjetno res pametneje razmisliti najprej o novogradnji, potem pa o vsem ostalem. Župan Maučič je ob dokaj dolgi debati okoli denarja za kuhinjo na koncu povedal, da je del denarja na tej postavki za šolsko kuhinjo pravzaprav že porabljen; gre za 16.000 evrov, kolikor je stal nov pomivalni stroj, nato pa je predlagal, da naj razlika predvidenih sredstev (torej 29.000 evrov) vseeno ostane na dani postavki, vendar naj se ne porabi za kuhinjo, dokler ne bo jasno, kaj in kako bo z novogradnjo šole: "Ta denar potem lahko porabimo ali za pripravo dokumentacije oz. projekta za novogradnjo ali pa ga bomo z rebalansom prerazporedili kam drugam," je zaključil Maučič, ostali pa so se strinjali.
NE dragemu
računalniškemu
programu
Nekaj več besed je nato še sprožila postavka za nakup računalniških programov, ki naj bi zahtevala 35.000 evrov. Svetniki so zahtevali pojasnilo, kaj je lahko tako zelo drago, in izvedeli, da gre v bistvu za programe, ki bodo občinski upravi pomagali ustvariti bazo zemljiškoknjižnih po-
V tretje gre rado!
Podlehniški svetniki so se na tokratni seji še tretjič - in tokrat za letos zadnjič - srečali s točko zahtevka Komunalnega podjetja po podražitvi vode. Obravnavo prvega zahtevka so preložili, drugič so odobrili nekaj čez triodstotno podražitev vode, s čimer so pravzaprav samo izenačili ceno vode v svoji občini s ceno, ki so jo ostale občine plačevale že nekaj časa, tretjič pa so "klonili" in ptujskemu Komunalnemu podjetju ugodili še z dodatnim zahtevanim 6,2-odstotnimpovišanjem. Skupno se bo tako voda v Podlehnikupodražila za slabih 10 odstotkov v prvi fazi. Svoje soglasje so tokrat argumentirali s tem, da je KP zagotovilo, da podražitve ne bo pred 1. avgustom letos (kar že tako vedo vsi laiki, saj KP potrebuje še državno oz. vladno soglasje, ki ga kar tako na hitro ni možno dobiti) in s tem, da je KP obljubilo, da bo letos v obnovo njihove vodovodne infrastrukture vložilo 12.000 evrov, ob pogoju, da jih bo tudi občina 10.000.
Po ostalih občinskih svetih je bilo sicer že večkrat slišati, da je Komunala obljubila in celo planirala marsikaj, zlasti pred zahtevanimi podražitvami; ko so bile slednje sprejete, pa od planov in obljub potem ni bilo nič. Razen tam, kjer so se občine odločile za velike naložbe v obnove cest in je Komunala pač primaknila svoj lonček pri morebiti načrtovani zamenjavi cevi, kar je seveda - zlasti za omenjeno podjetje - zelo racionalna poteza. Podlehniški pro-blemček je le v tem, da letos ni predvidenih hudih naložb v modernizacije že asfaltiranih cest, pod katerimi bi morebiti lahko kaj naredila tudi Komunala. Kje bodo dobili obljubljenih 12.000 evrov od Komunale, je tako zelo odprto vprašanje, na katerega se bo odgovor vedel šele konec leta.
Podžupan Ivo Ban je odločno nasprotoval obnovi šolske kuhinje, češ da gre za nerentabilno naložbo, dokler ne bo jasno, kdaj in kje se bo gradila nova osnovna šola.
datkov, ter za program, ki bo nato avtomatsko izračunaval komunalno takso za občane. S prvim delom so se še nekako strinjali, nikakor pa niso sprejeli tega, da bi plačali za program, ki bi natančno izračunaval takse, saj po njihovem prepričanju lahko to naredi tudi direktor občinske uprave po "pešpoti". Svoje stališče so zagovarjali še s tem, da se bodo ti programi morali me-njevati na dve leti, da z vsemi zahtevki občanov še leta dolgo ne bi pokrili stroška tega dela programske opreme in da gre v bistvu za cenovno izsiljevanje avtorjev programa za izračun komunalne takse, ki so pač zaslutili svojo priložnost zaradi zahtev nove zakonodaje. Ko je na koncu na direktno vprašanje, ali lahko izračunava podatke tudi ročno, direktor Miran Krajnc to potrdil, je bila odločitev
večine svetnikov dokončna: občina lahko kupi le del programske opreme, ki bo ponujala vse bazne podatke, nakup programa za izračun pa niso dovolili. Kljub temu se postavka ni spremenila, pač pa je bil sklep podoben kot pri šolski kuhinji; da se sredstva pač porabijo samo delno, ostala pa zadržijo.
Tako je bil proračun pravzaprav tudi v celoti sprejet.
DA režijskemu obratu, kreditu in gradnji ceste
Med pomembnejšimi zadevami, ki jih s tem proračunom uvajajo v občini Podleh-nik, pa je gotovo ustanovitev režijskega obrata ter odobritev preprogramiranja kratkoročnega v dolgoročni kredit. Glede kredita so svetniki
brez pomišljanja dali soglasje županu, da zaprosi za odobritev dolgoročne zadolžitve občine pri finančnem ministrstvu. Kot je povedal Maučič, so v lanskem letu odplačali dobrih 400.000 evrov kratkoročnega kredita, seveda na račun radikalnega zmanjšanja naložb, ki jih v občini skorajda ni bilo, še vedno pa jim je ostalo za odplačilo (NKBM in Gradisu) za dobrih 566.000 evrov dolgov: "Računam, da bomo dobili pozitiven sklep za dolgoročni kredit v višini med 450.000 in 500.000 ev-rov. Predvidena doba odplačila bi lahko bila 12 let, kar bi pomenilo, da bi potem občina letno za oba kredita, še vedno namreč odplačujemo kredit za vodovod, namenjala približno 100.000 evrov. Razliko do celotnega kratkoročnega dolga pa bi poravnali s tekočimi prihodki, saj ne bi
bila velika. Tako bi veliko več denarja ostajalo za vse nujno potrebne naložbe v občini."
Druga, gotovo precej pomembna zadeva pa je predvidena ustanovitev lastnega režijskega obrata v občini Podlehnik. V njem naj bi bili zaposleni trije delavci; dva naj bi zaposlili na novo, enega pa prerazporedili iz sedanjega delovnega mesta v okviru občinske uprave. Na postavki za delovanje režijskega obrata v letošnjem letu je odobrenih sicer zgolj 30.000 evrov, vendar pa ta cifra gotovo ne zajema vseh stroškov, povezanih z režijskim obratom glede potrebne opreme in dohodkov zaposlenih.
Podlehniški proračuna za letošnje leto sicer znaša nekaj čez 1.850.000 evrov in je izenačen na dohodkovni in odhodkovni strani. Največje naložbe letos pa naj bi se dogajale na občinskih cestah; na postavki za vzdrževanje in novogradnje cestne infrastrukture je po proračunu predvidenih slabih 460.000 evrov. Del denarja za cestni program namerava občina pridobiti tudi iz razpisa za južno mejo. Kot je natančno pojasnil župan Maučič, se bodo na razpis prijavili s projektom modernizacije daljšega odseka ceste Ložina-Zg. Gruškovje (od meje z občino Videm do mejnega prehoda Gruškovje), ki skupno meri okoli 7,5 kilometra, izgradnja pa naj bi potekala v treh fazah oziroma v treh naslednjih letih: prvo leto tri kilometre, naslednji dve pa po približno dva kilometra. Če bo kandidatura uspešna, naj bi začeli delati letošnjo jesen ali v začetku naslednjega leta.
SM
Največ naložbenega denarja letos bodo v Podlehniku namenili urejanju in modernizaciji cest.
Foto: SM
Lenart • Avla Jožeta Hudalesa
Razstava karikatur Borisa Miocinovica
V Lenartu je v Avli Jožeta Hudalesa je od petka, 14. marca, na ogled razstava karikatur Borisa Miocinovica, ki objavlja karikature med drugim tudi v našem časopisu in prilogi TV-okno.
O delu Borisa Miačinovi-ča je dr. Aleš Gačnik zapisal: »Nasmehnite se in bodite prijazni. Nikoli se ne ve, kdaj boste po pomoti padli v kakšno karikaturo, je pred leti sam o sebi zapisal Boris Miočinovic - Boba, človek s tisoč in enim talentom, ki je v svojem likovnem življenju ustvaril veliko vizualnih pripovedi bodisi na risbah, slikah, ilustracijah bodisi na področju kostumo-grafije in scenografije. Boba, kot ga kličejo prijatelji, išče in tudi najde navdih za svojevrstne karikaturne zgodbe predvsem v okolju, v katerem živi in dela, torej na Ptuju in njegovi spodnjepodravski okolici. Predmet njegove satirične analize in svojevrstnega karikaturnega rokopisa ni le politično življenje v mestu, regiji, državi in celo na svetu, ampak predvsem naše vsakdanje življenje in kultura ter seveda večne resnice in skuš-
Boris Miočinovic (desno) na otvoritvi razstave v Lenartu
njave, zlasti tiste, ki so povezane z erotiko in seksom. Njegove karikature so kot ogledalo naše nečimrnosti, diskvalifikacij, pohlepnosti in brezbrižnosti, nagovarjajo nas z mislimi, da kdor se ne zna šaliti iz seksa, zgodovine in sedanjosti, bo slej ko prej umrl neosvobojen in po-
staran v duhu ter zagrenjen od resnobne puščobnosti. V mukah in mislih na zamujene priložnosti in izzive.« In ob koncu predstavitve avtorja zaključuje: »Karikaturno ustvarjanje zunaj tiskanih medijev je Boba v zadnjih letih pripeljalo tudi do zanimivega cikla portretne karikature, v kate-
rem prepoznamo karakter-ne obrazne poteze ptujskih politikov, gospodarstvenikov, znanstvenikov, umetnikov in športnikov. Tudi s takšnim opusom dokazujemo, da je Boris Miočinovic - Boba vitalen mojster karikaturne umetnosti in glasnik dobre volje, upanja in ljubezni.«
Otvoritev razstave so popestrili odlični glasbeniki Denis Čuček, Ana Vurcer in Vanja Fekonja. Na otvoritvi pa je zbrane pozdravil tudi urednik Štajerskega tednika Jože Šmigoc, ki je poudaril, da marsikatera karikatura avtorja Borisa Miočinovica čez nekaj časa izgubi svoj pravi pomen, saj avtor velikokrat riše tematske karikature, ki so povezane v vsebino časopisa, in dodal, da je na razstavi ugotovil, da v Štajerskem tedniku kar pogosto objavljamo karikature z erotično vsebino.
Zmago Šalamun
Ormož • Območno srečanje plesnih skupin
Plesne migarije 2008
Minuli petek so v domu kulture v Ormožu potekale letošnje Plesne migarije, območno srečanje plesnih skupin, ki ga organizira JSKD, Območna izpostava Ormož.
Nastopilo je osem skupin iz štirih osnovnih šol. Največ, kar štiri skupine plešejo na OŠ Ormož, vodita pa jih dve mentorici. Sanja Leva-šič je na srečanje pripeljala Starejšo skupino OŠ Ormož, ki je zaplesala Get the party started in Navijaško skupino OŠ Ormož s točko Do it. Dušanka Feguš pa je s Plesno pripravnico OŠ Ormož pripravila točko z naslovom Robotek, z Mlajšo skupino punc OŠ Ormož pa Liza. Na OŠ Kog delujeta plesni skupini Murni in Navihanci. Prvi so se predstavili s točko Igrivi Pink Panter, drugi pa so zaplesali točko Kogovski Jamesi Bondi in si prislužili buren aplavz. Obe skupini
vodi izkušena plesna mentorica Nevenka Jambriško. Temperamenten je bil nastop plesne skupine Zvezdice OŠ Miklavž pri Ormožu, saj so zaplesali Rock'n'roll žur, ki so ga vadili z mentorico Simono Gregorec. Zanimivo kombinacijo gledališča in plesa je pripravila Plesna skupina OŠ Ivanjkovci. Za koreografijo plesne predstave V ozvezdju postelje sta poskrbeli Saša Veler in Tatjana Majdič.
Strokovna spremljevalka Mojca Kasjak to delo opravlja že osmo leto. Ko smo jo zaprosili za oceno videnega, je izpostavila mentorico Ne-venko Jambriško, ki je zelo prijetno presenetila s Kogov-skim Jamesom Bondom. "To
je plesna koreografija v absolutnem plesnem presežku. Iz otrok je zvabila točno to, kar bi vsak plesni mentor moral. Otroci so bili povsem predani plesnemu izrazu, tema jim je bila zanimiva, kostumska podoba izjemno estetska, funkcionalna in njim frajerska. Gibalni material in struktura prostora sta bila zares maksimalno izkoriščena. Užitek je videti plesno točko, v kateri otroci zares plešejo.
Tudi ostali mentorji delajo na nekem nivoju, bom pa jim v razgovoru dala smernice, kako razdelati prostor, dinamiko, da ni vse ena sama telovadba, mahanje z rokami in brcanje z nogami, kar pogosto vidimo pri najstnicah.
Vse skupine so pokazale solidno plesno znanje, največji odziv publike pa je izzval nastop Navihancev OŠ Kog s točko Kogovski Jamesi Bondi.
Vem, da najstniški plesi vsebujejo pop glasbo, vendar stroka si prizadeva za to, da se pri plesni vzgoji uporablja malo bolj kvalitetna glasba, ki je ne slišimo na komercialnih radijskih in televizijskih postajah. Spekter glasbe je tako širok, da lahko v tej smeri tudi bolj kreativno delajo. Kogovski Bondi so pokazali zvrhano mero inovativno-sti, zanimiva se mi je zdela tudi predstava V ozvezdju postelje, čeprav je bil tam gib umeščen v gledališko predstavo. Ampak likovna in gibalna zasnova je bila tako zanimiva, da je bila popestritev srečanja. Ostale plesne koreografije so bile solidne, prijetne za oko, prireditev je bila luštna in čudi me, da si je ni ogledalo več ljudi. Na odru je bilo toliko nastopajočih, da če bi vsak povabil starše, sorodnike in prijatelje, bi bila dvorana pretesna.
Najbolj všeč mi je bil skupni poklon, ker imajo ti otroci in ta mladina toliko veselja v sebi, kar žareli so, tako ljubijo ples, to primarno prvovrstno gibanje. Veliko je odvisno od mentorja, koliko znanja ima in kaj lahko ponudi. Verjamem pa, da pogoji na nekaterih šolah niso ravno briljantni, le redkokdaj ima kak skupina možnost vaditi v telovadnici.
Bistvo koreografije je struktura, izbereš idejo in jo realiziraš skozi izraznost telesa. Pri tem se trudimo preseči klišejske pristope v stilu 'mi bomo sedaj nekaj zaplesali in bomo šli dva koraka naprej in potem nazaj'. Pomembno je znanje kompozicije, uporaba raznolikega ritma, posamezne plesne kombinacije, celota. Tako kot vsaka druga stroka ima tudi plesna določena pravila. Drugo je, ko otroci prosto plešejo na zabavi. Ko pa delamo z njimi plesno vzgojo, pa je le pomembno, da smo strokovnjaki, ki kvalitetno delamo z mladino."
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: ZS
Foto: vki
Od tod in tam
Mostje • Blagoslov nove kapele
Foto: SM
Letošnji velikonočni prazniki so bili za krajane naselja Mostje še posebej slovesni. V soboto so namreč pri družini Krampelj uradno blagoslovili (ob jedeh) tudi novo kapelo, posvečeno Žalostni Materi Božji. Novo kapelo je praktično v celoti zgradil domačin Stanislav Krampelj ob pomoči žene Janje, kije svoji babici Mariji obljubila, da bo poskrbela za vzdrževanje nekdanje kapele na njeni domačiji Pihlerjevih. Žal je bila stara kapela pri Pihlerjevih, zgrajena davnega leta 1903, uničena, Janja pa je vseeno želela držati obljubo, zato sta skupaj z možem postavila novo kapelo ob njunem domu. Blagoslov nove kapele je opravil domači župnik Štefan Casar, slovesnosti pa je prisostvovalo sorodstvo in veliko domačinov.
SM
Lenart, Voličina • Območne revije lutkarjev in plesalcev
Foto: ZS
V petek, 14. marca, sta JSKD, Območna izpostava Lenart, in KD Srečko Rojs - Niko Voličina v sodelovanju z OŠ Voličina, občino Lenart in KD Gili Lenart v Voličini organizirala Območno revijo otroških in odraslih lutkovnih skupin iz občin Lenart in Sveta Trojica - Lutkarije 2008. Nastopili so lutkovna skupina Kobaceki iz OŠ Lenart, lutkovna skupina OŠ Sveta Trojica, lutkovna skupina Ti in jaz iz OŠ Lenart in lutkovno gledališče Pika iz Lenarta. Revijo je strokovno spremljal Danilo Trstenjak. V ponedeljek, 17. marca, pa sta JSKD, Območna izpostava Lenart, in Twirling, plesni in mažoretni klub Lenart v sodelovanju z občino Lenart v Lenartu organizirala Območno revijo plesnih skupin iz občin Lenart, Benedikt, Sveta Ana in Sveti Jurij - Plesne meglice 2008. Nastopilo je petnajst plesnih skupin. Revijo je strokovno spremljala Urška Vohar.
Zmago Šalamun
Ljutomer • Tudi študij podjetništva?
Na nedavni tiskovni konferenci v Ljutomeru so predstavili možnost izrednega dodiplomskega in podiplomskega študija podjetništva na edini srednješolski ustanovi v Ljutomeru. O tej možnosti dodatnega izobraževanja bo v zadnjem tednu aprila pripravljen informativni dan, vpis pa bo do začetka oktobra. GEA College izvaja študij po bolonjskem sistemu, kjer si lahko vsak posameznik poljubno izbere nekatere predmete, ki jih bo študiral. Na visokošolski strokovni študijski program podjetništva se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno opravili zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali maturo. Možna pridobljena naziva po zaključenem študiju sta diplomirani ekonomist in magister poslovnih ved. V Ljutomeru bo tovrstna oblika visokošolskega študija uresničena, če bo prijavljenih vsaj 20 kandidatov za posamezno stopnjo izobrazbe.
NŠ
Ptuj • V soboto Festinice in Festine
To soboto, 29. marca, ob 15. uri vabi Glasbena šola Ka-rola Pahorja na peti koncert iz cikla Festinice, namenjen najmlajšim obiskovalcem. Predstavil se bo komorni orkester Festine, na koncertu pa bodo poslušalci spoznali rog in pozavno. Vstop je prost. Zvečer ob 20. uri bodo isti izvajalci v viteški dvorani gradu pripravili koncert za odrasle Festine.
Ur
Markovci • Predpraznična 13. seja sveta
Sprejeli zaključni račun in prvi letošnji rebalans
Sicer je bilo pričakovati, da 13. seja sveta občine Markovci v četrtek, 20. marca, zaradi predprazničnega vzdušja ne bo predloga, pa se je zgodilo, da je bila kljub desetim točkam zares ena najkrajših doslej. Med drugim so brez težav sprejeli zaključni račun za leto 2007 ter rebalans letošnjega proračuna.
Potem ko so na veliki četrtek, 20. marca, z nekaj pripombam sprejeli zapisnik prejšnje seje, so se lotili predloga odloka o zaključnem računu za leto 2007, ki zajema 3.975.518 evrov prihodkov in 3.427.069 evrov odhodkov in so ga po besedah župana Franca Kekca podrobneje predelali že na posameznih občinskih odborih. Zanimivo je, da so prihodke presegli za dobrih 14 %, medtem ko so odhodke realizirali le 71 %, tako da so realizirali le planske odhodke in jim je 31. decembra 2007 ostalo na žiro računu še dobrih 1,7 milijona evrov. Po županovih besedah so s proračunsko realizacijo nezadovoljni, vzroke za to pa pripisujejo predvsem administrativnim oviram, ki še naprej upočasnjujejo realizacijo zastavljenih nalog.
Kljub temu jim je uspelo, da so v lanskem letu postorili kar precej. Ena največjih investicij je bila zagotovo izgradnja fekalne kanalizacije na odseku Markovci-Za-bovci, ki pa je niso uspeli realizirati v celoti, zato so razmeroma velik del realizacije prenesli v letošnje leto. Med drugim jim je uspelo odkupiti zemljišče za ureditev III. faze Obrtne cone Novi Jork, skupaj s PGD Markovci so zaključili z izgradnjo gasilskega doma v Markovcih, vas Strelci so opremili z ekološkimi otoki, pripravili projektno dokumentacijo za izgradnjo ceste Markovci-Borovci ter projektno dokumentacijo za izgradnjo javne razsvetljave v Novi vasi. Sofinancirali so posodobitev športnih objektov v posameznih vaseh, ob vsem tem pa so veliko truda in časa
porabili tudi za pogajanja z MOP in Ministrstvom za promet glede umestitve bodoče hitre ceste po predlagani južni varianti. Sicer pa bistvenih pripomb na predlog proračuna niso imeli ne posamezni občinski odbori ne svetnice in svetniki, zato so zaključni račun za leto 2007 soglasno sprejeli.
Prvi letošnji proračunski rebalans
Po nekaj pojasnilih na zastavljena vprašanja so brez večjih pripomb soglašali tudi s predlaganimi spremembami Odloka o proračunu za letošnje leto 2008, oziroma s prvim letošnjim rebalansom. Tako je zaradi nekaterih sprememb v letošnjem letu v občinskem proračunu sedaj predvidenih 4.697.849 evrov prihodkov in 6.485.142 evrov odhodkov. Na predlog Dragice Meznariči iz odbora za finance pa bodo Športnemu društvu Markovci zagotovili še nekaj dodatnih sredstev, ki jih potrebujejo za proslavitev 75-letnice obstoja.
Brez posebnih vprašanj ali dodatkov so potrdili tudi predlagani dokument identifikacije investicijskega programa (DIIP) za rekonstrukcijo lokalne ceste Bo-rovci-Markovci. Podžupan Zvonko Črešnik je ob tem pojasnil, da se zavzemajo za to, da bi za okoli 2300 m modernizacije omenjene ceste pridobili tudi sredstva iz razvojnih programov v višini 390.000 evrov. Kot dodatno točko so potrdili še projekt za rekonstrukcijo javne poti v
Foto: M. Ozmec
Na predlog Franca Obrana (drugi z desne) so sklenili, da takoj pričnejo priprave na spremembo ustreznega Odloka o volilnih enotah.
Stojncih, v obeh primerih pa so župana Franca Kekca pooblastili, da po potrebi oba programa še dopolni ter da zastopa njihove interese pri prijavi na javni razpis Regionalni razvojni programi ter na drugih pogajanjih v zvezi s tem.
Ko so razpravljali o vlogi Kulturnega društva Alojza Štrafela Markovci za finančno pomoč pri izvedbi prireditve ob 40-letnici Moškega pevskega zbora, so opozorili, da so sredstva v ta namen zagotovili že v rebalansu letošnjega občinskega proračuna. Po predlogu predsednika občinskega odbora za družbene dejavnosti Slavka Rožmarina so v celoti sprejeli predlog letnega programa športa, za kar naj bi letos namenili dobrih 157.614 evrov ter za-
tem še letni program kulture za leto 2008, pri čemer bodo upoštevali predlog komisije, da bodo sredstva za to dejavnost razpisali in razdelili še po starih merilih. Na predlog odbora za družbene dejavnosti pa so za predstavnico občine Markovci v komisijo za sprejem otrok v vrtec imenovali Matildo Petrovič iz Bukovcev ter tako v z vsebino rednega dela dnevnega reda opravili v slabi uri.
Občinsko praznovanje bo na markovo
Dokaj zanimivo je bilo tokrat tudi med vprašanji in pobudami svetnikov. Franc Obran je v imenu poslanske skupine SLS predlagal, da bi čimprej pričeli resno razmiš-
ljati o prilagoditvi volilnih enot potrebam in željam krajanov, tako da se ne bi dogajalo kot sedaj, da je posamezna vas razdeljena tudi na tri volilne enote. S tem predlogom se je strinjal tudi župan Franc Kekec, zato so sprejeli sklep, da takoj pričnejo priprave na spremembo ustreznega Odloka o volilnih enotah, za kar so zadolžili statutarno pravno komisijo.
V nadaljevanju je župan Franc Kekec svetnice in svetnike seznanil, da so sredi priprav na praznovanje letošnjega občinskega praznika, ki ga bodo tokrat proslavili točno na markovo, 25. aprila, oziroma na sam god farnega zavetnika sv. Marka. Svetnik Milan Gabrovec pa jih je seznanil, da bodo naslednji dan, to je 26. aprila, proslavili
70 let Folklorne skupine Antona Štrafela Markovci, ob tej priložnosti pa bodo v goste povabili tudi znani folklorni skupini KUD Franceta Ma-rolta in KUD Študent iz Maribora. Svetnik Jože Bezjak je predlagal, da bi zaradi vse večjih potreb po prireditvah društev in organizacij v občini pristopili k nabavi večjega prireditvenega šotora. Mnenja o tem so bila deljena, zato so sklenili, da bodo upravičenost in možnosti za nakup prireditvenega šotora podrobneje preučili do naslednje seje. Franca Obrana je zanimalo, kako je sedaj s pogajanji za traso bodoče hitre ceste Ptuj-Ormož, zanimalo pa ga je tudi, koliko resnice je v govoricah, da naj bi Dravske elektrarne Maribor v treh letih zaprle promet čez zapornice v Markovcih, ker je promet čeznje vse večji. Župan Franc Kekec je pojasnil, da so na Ministrstvo za okolje in prostor že potrdili prejem zahtev občine Markovci, da se pri gradnji upošteva južna varianta, ter ob tem obljubili, da bodo študijo ponovno obravnavali, čeprav so mnenja, da je zanje sprejemljiva le severna varianta. Občina Markovci je ob tem ponovno opozorila na nujnost, da je ob gradnji nove hitre ceste po južni varianti potrebno čez Dravo zgraditi dvojni most; eden naj bi bil namenjen za promet po hitri cesti, drugi pa za lokalni promet. Sicer pa so prepričani, da je v vsakem primeru potrebno zagotoviti možnost za lokalni promet do obdelovalnih površin v Šturmovcih in sosednje občine Videm ter obratno.
M. Ozmec
Slovenske gorice • Obisk poslancev SDS
Predvelikonočni obisk poslanske skupine SDS
V ponedeljek, 17. marca, so Štajersko obiskale poslanske skupine SDS. Svoj obisk so pričeli s tiskovno konferenco v hotelu Piramida v Mariboru, zaključili pa so ga ponovno v Mariboru v Ljudskem vrtu z nogometno tekmo med ekipo poslanske skupine SDS in ekipo SDS Maribor.
Skupinski posnetek pred frančiškanskim samostanom pri Sveti Trojici
Nato so se razdelili v skupine in skupina, ki jo je vodil poslanec Franc Pukšič, je obiskala Slovenske gorice. Najprej so se člani skupine (Franc Puk-šič, Rudolf Petan, Bojan Starman) zbrali na delovnem kosilu s predstavniki občinskih odborov z lenarškega območja v Voličini.
Nato so obiskali Tovarno bovdenov in plastike, d. d., in podjetje Prevent, kjer so se pogovarjali z direktorjem Bogdanom Šaulijem. Nato so obiskali občino Sveta Ana, kjer so se pogovarjali z županom Silvom Slačkom o razvojnih usmeritvah občine. Sledil je obisk občine Sveta Trojica, kjer so poslanci obis-
kali frančiškanski samostan in samostansko knjižnico ter si ogledali osnovno šolo, ki je v fazi adaptacije in dobiva prizidek. Pogovarjali pa so se tudi z županom občine Sveta Trojica Darkom Frasom in direktorjem občinske uprave Srečkom Aleksandrom Padov-nikom. Po obisku Svete Trojice so se odpravili na Zavrh, kjer so si ogledali Maistrovo spominsko sobo. Potem so obiskali še Vinogradništvo Šuman, kjer so degustirali slovenskogoriško kapljico. Druga skupina pa je pred tem obiskala občino Sveti Jurij v Slovenskih goricah, kjer so se pogovarjali z županom Petrom Škrlecem.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Ormož • Vodovodni sistem bo treba posodobiti
Vode je dovolj, nagajajo okvare
Lani je bilo v črpališču pitne vode skupaj načrpanih 1.212.208 kubičnih metrov pitne vode, prodane pa je bilo 832.376 kubičnih metrov. Iz javnega vodovodnega omrežja je bilo torej izgubljenih okrog 30 % načrpane vode. To je najvišja izguba v zadnjih treh letih, ki jo koncesio-nar pripisuje večjemu številu okvar, predvsem na cevovodih večjega premera. Skupno število okvar se je povečalo za 1,9 %, število okvar na cevovodih DN 180 milimetra pa za 57 %.
Koncesionar Komunalno podjetje Ormož upravlja skupno 6.395 priključkov v štirih občinah, največ, 71 %, jih je v občini Ormož. Upravljajo tudi 451 kilometrov primarnega in sekundarnega ter nekaj nad 120 kilometrov terciarnega vodovodnega sistema. Bistvena značilnost sistema je, da ima majhno potrošnjo vode v primerjavi z velikimi transportnimi razdaljami. Zaradi razgibane konfiguracije terena je potrebno premagovati višinske razlike, velika pa so tudi nihanja tlakov v sistemu. Dnevno se načrpa med 2500 in 4500 kubičnimi metri vode. Tako velika nihanja se pojavljajo zaradi koničnih obremenitev, ki nastopijo v času suše, trgatve in zaradi velikega števila počitniških objektov ob koncu tedna. V času največjih obremenitev prihaja do prekinitev v oskrbi z vodo zlasti na vzhodnem delu sistema, na območju Jeruzalema. Največji delež vode, 78 %, porabijo gospodinjstva, delež gospodarstva se vedno bolj manjša, tudi kot posledica zaprtja TSO.
Iz komunalnega podjetja so podali tudi poročilo o nadzoru nad kakovostjo pitne vode. Po tem so izvajali nadzor, ki
temelji na HACCP-sistemu. V okviru notranjega nadzora je bilo analiziranih skupno 179 vzorcev pitne vode, od tega jih je bilo 67 odvzetih v črpališču pitne vode, po končani pripravi vode, 112 pa na različnih odjemnih mestih. Vsi vzorci so bili v skladu z veljavno zakonodajo, kar pomeni, da je bila voda zdravstveno ustrezna, kljub temu pa je koncesionar opozoril, da je potrebno posebno pozornost posvečati zaščiti vodnega vira, dolgoročno pa je potrebno preventivno delovati glede uporabe fitofarma-cevtskih sredstev ter drugih nevarnih snovi, saj je zajetje v Mihovcih edini vir pitne vode za celotno območje občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž ter dela občine Ljutomer.
V minulem letu je bilo na javnem vodovodnem omrežju odpravljenih kar 259 okvar. Največ jih je bilo zabeleženih v občini Ormož (206), najmanj pa v Središki občini (7). Direktorica je povedala, da je čas odprave okvare odvisen od dimenzij cevi, mesta nastanka okvare (travnik, njiva, cesta, tlakovci, prehod čez potok) in obsega okvare na cevi (vrsta loma, spoji med cevmi). Večje in
Poročilo o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo je v imenu koncesionarja zastopala direktorica Komunalnega podjetja Ormož Pavla Majcen (na sliki skupaj z Mirkom Šerodom, glasnim finančnikom Občine Ormož).
dalj časa trajajoče okvare so zabeležili v Frankovcih, na Seniku, Vinskem Vrhu in v Mihovcih. Prav zaradi tega so lani zamenjali 495 metrov cevi v Velikem Brebrovniku, 580 na Bresnici, 550 na Veli-čanah, 300 metrov v Zagorju, 200 pri Sv. Tomažu. Sistem bi bilo potrebno posodobiti
še na številnih mestih, zlasti na liniji Pušenci Hum in v Cerovcu. Večje izboljšanje pri oskrbi za vodo pa lahko tisti, ki z njo niso zadovoljni, pričakujejo po uresničitvi projekta Vodovod Ljutomer-Slovenske gorice-Robadje. V okviru projekta se načrtuje obnova transportnega voda
Kamenjak-Vinski Vrh-Jeru-zalem, gradnja transportnega cevovoda Krčevina-Miklavž-Kog-Klumpa, obnova cevovoda Plavčak-Kajžar, obnova cevovoda Jeruzalem-Plavčak in gradnja cevovoda Hujbar-Cerovec-Veličane.
V lanskem letu je bilo na javno vodovodno omrežje
priključenih 78 novih uporabnikov, naredili pa so tudi 26 prestavitev vodomerov.
Stroški izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo so lani znašali 627.861 evrov in so se v primerjavi z letom poprej povečali za 11 %. To pripisujejo zlasti povečanju cen električne energije, številnim okvaram in spremembi obračuna. V letu 2006 je namreč del stroškov, ki so povezani s pitno vodo, nastalo na Občini Ormož del pa na KPO. Ker pa so prenesli obračun komunalnih storitev in zaračunavanje storitev uporabnikom na koncesionarja, so se stroški povečali. Med stroški so najvišji stroški dela za 13,92 zaposlenih in stroški električne energije.
Pri izvajanju gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž je bil v letu 2007 ustvarjen presežek v višini 46.394 evrov, ki so jih svetniki na svoji zadnji seji namenili za investicijska vlaganja na področju oskrbe s pitno vodo po posameznih občinah po ključu števila vodovodnih priključkov po programu, ki ga je pripravil koncesionar za leto 2008.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Sv. Trojica • 13. redna seja občinskega sveta
O celoviti oskrbi s pitno vodo
Svetniki pri Sveti Trojici so se na zadnji, 13. redni seji seznanili s poročilom nadzornega odbora in programom dela za letošnje leto. Sprejemali so sklep o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč.
Lani je vrednost točke za zazidana stavbna zemljišča znašala 0,002 evra, za nezazidana pa 0,1 evra. Svetniki so se odločili, da tudi za letošnje leto ostane vrednost točke nespremenjena. Sprejeli so tudi sklep o povečanju normativa števila otrok v oddelku vrtca in soglašali s sistemizacijo delovnih mest v vrtcu. Odločili so se, da bodo pristopili k društvu Projektni svet vinske turistične ceste Srednje Slovenske gorice. Sprejeli so tudi dokument identifikacije investicijskega projekta Celovite oskrbe severovzhodne Slovenije s pitno vodo in Program oskrbe s pitno vodo za letošnje leto. Navedena dokumentacija opisuje stanje vodovodnih sistemov na območju Slovenskih goric ter ukrepe za izboljšanje stanja. Obstoječe vodovodno omrežje je staro preko 30 let in pogosto prihaja do prelo-
mov in premajhnih kapacitet. S predvideno investicijo, ki zajema dvanajst občin, bo obnovljen glavni vod in s tem se bodo zmanjšale vodne izgube, oskrba z vodo bo bolj
zanesljiva, manj bo prelomov, omogočeno bo širjenje oskrbe s kvalitetno pitno vodo, zmanjšali se bodo stroški za popravila in delovanje sistema.
Potrdili so tudi spremembe in dopolnitve Odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora za južni del naselja Sveta Trojica, Pravilnik o zavarovanju zaupnih in
osebnih podatkov, Pravilnik o ohranjanju in vzpodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini, Letni program razvoja podeželja in Pravilnik o računovodstvu. Imenovali
so komisijo za občinska priznanja in nagrade, ki jo bo vodil Janez Voglar, člani pa so Srečko Poštrak, Danijel Tušek, Zdenka Polanec in Branko Novak. Svetniki so se odločili tudi, da občina Sveta Trojica pristopi k Združenju občin Slovenije. Sprejeli so Odlok o zaključnem računu občine za lansko leto in Sklep o subvencioniranju najemnin v tržnih stanovanjih v občini Sveta Trojica. Na 13. redni seji so svetniki še sprejeli Odlok o načinu izvajanja obvezne gospodarske javne službe, Odlok urejanja in vzdrževanja občinskih cest in drugih javnih površin in Odlok o načinu sestave seznama upravičencev za vračilo in načinu ugotavljanja sorazmernih deležev ter pogojih in rokih za vračanje deležev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Podravje • S predstavitve prve faze projekta izgradnje kanalizacije
Kaj se dogaja pri izbranem izvajalcu del?
Tik pred velikonočnimi prazniki je v poročni dvorani ptujske Mestne hiše potekala predstavitev prve faze projekta, ki se uradno imenuje Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja, gre pa za izgradnjo široke mreže kanalizacijskega ter delno obnovo vodovodnega omrežja. Dosedanji potek projekta so predstavili dr. Štefan Čelan, mag. Jernej Šomen, mag. Janko Širec in Saša Erlih.
V projekt, ki je sicer začel nastajati že pred nekaj leti, je vključenih skupno sedem občin, povezanih v konzorcij, v prvi fazi pa naj bi se dela izvajala v petih občinah, in sicer: v mestni občini Ptuj, občinah Gorišnica, Hajdina, Starše in Kidričevo. V drugi fazi naj bi se kanalizacija gradila še v občinah Markovci in Videm.
Kot je na predstavitvi povedal koordinator Jernej Šomen s ptujskega Komunalnega podjetja, se bo v prvi fazi, ki naj bi bila končana do jeseni 2010, zgradilo približno 52 kilometrov nove kanalizacijske mreže (v vseh občinah razen na Ptuju), prav tako naj bi se v omenjenih štirih občinah, razen ptujske, deloma rekonstruirale vodovodne cevi, zgradil naj bi se še globinski vodnjak v Župečji vasi, dve manjši čistilni napravi v Gorišnici in Kidričevem ter temeljito obnovila in posodobila centralna čistilna naprava v Ptuju, ki že lep čas več ne dosega standardov prečišče-vanja odpadnih voda. Janko Širec je na kratko predstavil sicer že znano shemo financiranja prve faze projekta, ki se ocenjuje na vrednost dobrih 35,5 milijona evrov. Vključene občine so soudeležene z deležem 16 odstotkov, dobrih 27 odstotkov potrebnih sredstev prispeva država, kar 55 odstotkov pa evropski kohezijski sklad. Širec je med ostalim tudi povedal, da doslej vse aktivnosti tečejo po predvideni dinamiki in da naj bi se dela začela letos jeseni.
O tem, da je (vsaj na strani naročnika, se pravi občin) vse v redu in vse teče, je uvodoma govoril tudi župan Štefan Če-
Dosedanji potek izvedbe prve faze projekta izgradnje skupne kanalizacijske mreže v petih občinah so predstavili ptujski župan Štefan Čelan, koordinator Jernej Šomen (KP Ptuj), Janko Širec in Saša Erlih.
lan, ki je v imenu Mestne občine Ptuj kot nosilca projekta lani tudi podpisal pogodbo z izbranim izvajalcem, Cestnim podjetjem Maribor s partnerji, ki so (bili): SGP Pomgrad, d. d., Nivo, d. d., VGP Drava Ptuj, d. d., Nizke gradnje Ptuj, d. d. Med drugim je Čelan povedal tole: "Trenutno poteka zaključna faza usklajevanja in tečejo vsi postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja. Prepričani smo, da smo podpisali pogodbo z vsemi varovali, ki ne omogočajo več zastojev, podražitev ali večjih napak, kar pomeni, da mora biti projekt zgrajen v roku in na kakovostni ravni, kot je dogovorjeno!"
Bodo zamenjave vplivale na začetek del?
Če na strani investitorja, se pravi občin, res ni težav in zapletov, pa se ti očitno
dogajajo na strani izbranega izvajalca, o čemer sicer v uradni predstavitvi ni hotel nihče od govornikov reči nič; na naše konkretno zastavljeno vprašanje, kaj se dogaja z zamenjavami partnerjev oziroma zamenjavo glavne projektantske firme, pa je Štefan Čelan povedal: "To so težave, s katerimi se ukvarja izvajalec, torej CP Maribor, in ne naše težave. Res pa je, da je prišlo do zamenjave; kot projektantsko podjetje je bilo namreč najprej izbrano podjetje Hidrosvet iz Celja, po novem pa je to podjetje Lineal iz Maribora. Za kakšne zgodbe in dogovore konkretno gre na strani izvajalca, nas ne zanima. Za nas je pomembno le, da so vse spremembe v skladu z razpisom in kot je ugotovil nadzorni organ, je ta sprememba glavnega projektanta v redu, saj novo izbrano podjetje zadostuje vsem zahtevanim referencam. Torej ta zamenjava ne more imeti
Mestna občina Ptuj je v prvo fazo izvedbe projekta vključena s temeljito rekonstrukcijo zastarele centralne čistilne naprave.
nobenih negativnih posledic za samo izvedo projekta!"
Slišati je bilo še, da je kot izvajalski partner zdaj vprašljivo tudi podjetje Pomgrad, kar sicer še ni uradno potrjeno, menda pa naj bi šlo spet za podobno zgodbo neustreznih dogovorov oz. neizpolnjevanja določenih obveznosti med izvajalskimi partnerji.
Župani preostalih vključenih občin v izvedbo prve faze projekta pa vseeno niso tako optimistični in brezskrbni, kot je nastopil župan Štefan Čelan. Čeprav uradnih izjav niso hoteli podati s pojasnilom, da velja dogovor, da je edini pooblaščeni mož za dajanje uradnih izjav ptujski župan Čelan, je bil z njihove
strani jasno izražen dvom, da vsi zapleti pri izbranem izvajalcu, ki se zdaj dogajajo, morda vseeno ne bodo popolnoma brez posledic za izvedbo projekta in na projektu samem. Po najbolj črnem scenariju bi tovrstne menjave partnerjev na strani izvajalca lahko vseeno rezultirale v časovnem zamiku začetka del, kar pa posledično seveda (lahko) pomeni izgubo večinskega evropskega deleža sofinanciranja in s tem tudi konec velike zgodbe.
Po podpisani pogodbi, kot je povedal Čelan, se morajo dela začeti septembra letos. In če se ne bodo? "V tem primeru imamo po pogodbi pravico unovčiti bančno garancijo, ki jo je dalo Cestno
podjetje Maribor. To ni majhen denar, zato ne verjamem, da bi se kdo resno igral s tako velikimi ciframi. Mi, občine kot investitorji, smo torej zavarovani in me sploh ni strah, da projekt ne bi bil izveden v zapisanih rokih," je odgovoril Čelan.
Malo manj prepričani v datumsko določen začetek del so ostali župani, ki, kot rečeno, dogajanj niso uradno komentirali, dali pa so jasno vedeti, da v primeru, če začetka del ne bo letos jeseni, obstaja velika možnost, da konzorcij za izgradnjo kanalizacije razpade. V bančno garancijo Cestnega podjetja Maribor in vračilo izgubljenega denarja pa ne zaupajo ravno veliko.
SM
Ptuj • Menjava dokumentov
Največ menjav pri osebnih izkaznicah
Kljub temu da bo kar nekaj tisoč občanov na območju UE Ptuj moralo v tem letu zamenjati nekatere dokumente (potne liste, osebne izkaznice, prometna, vozniška dovoljenja), neke posebne gneče ne pričakujejo, je povedal načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah. Če pa bo, bodo uvedli dodatne ure za stranke med tednom.
Po številu bo največja menjava pri osebnih izkaznicah, zamenjalo naj bi jih kar 3 tisoč občanov. Pri potnih listinah je številka mnogo nižja, saj bo dokument potekel 600 občanom, okoli 1800 pa naj bi preteklo vozniško dovoljenje. Glede na to, da bodo občani še pred potekom listin obveščeni o tem, naj tistih, ki bodo dokumente menjavali po roku, skorajda ne bi bilo. Tako pristopajo že nekaj let tudi v ostalih upravnih enotah po Sloveniji. Praviloma naj bi prišlo do zamenjave
dokumenta v petih dneh, izjemoma se bo ta rok podaljšal, če bo gneča naenkrat prevelika. Še vedno pa občanom ostaja možnost za zamenjavo dokumentov tudi ob prvih sobotah v mesecu, od 8. do 12. ure, ki so že nekaj časa delovne sobote za javne uslužbence. Med tednom dela UE za stranke vsak dan do 8. do 12. ure in do 13. do 15. ure, v petek do 13. ure, v sredo pa še od 13. do 18. ure, razen četrtka, ko za stranke ne delajo. V začetku uvedbe delovnih sobot je bila kar precejšnja
gneča, prišlo je tudi do 250 ljudi, v zadnjih mesecih pa se je stanje močno umirilo, v povprečju prihaja do 40 strank. V glavnem obiščejo oddelek za upravno-notranje zadeve, zanimivo je, da pa v oddelku, kjer rešujejo gradbene zadeve, ves ta čas niso imeli niti ene stranke.
Kar pa zadeva prioritetno menjavo dokumentov, je po novem tako, da nujnosti menjave več ne ugotavljajo, le taksa je pri takih menjavah višja za 50 odstotkov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na območju UE Ptuj bo letos potrebno zamenjati več kot pet tisoč dokumentov, najmanj, 600, bo potnih listin.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Začetek bralne značke sočasno z dnevom poezije
V znamenju poezije in bralne značke
Na predvečer svetovnega dneva poezije, ki ga obeležujemo 21. marca, je ptujska Knjižnica Ivana Potrča v sodelovanju z društvom Stara steklarska organizirala literarni večer, ki so ga združili z začetkom bralne značke za odrasle. Svoje prve pesniške in pisateljske korake je ob tej priložnosti predstavil že uveljavljeni literat David Bedrač, čigar prva knjiga za otroke bo luč sveta ugledala že čez nekaj dni.
Literarni večer, ki so ga minuli teden pripravili v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju, je bil posvečen 21. marcu, svetovnemu dnevu poezije. Letos so ta dogodek obeležili z literarnim večerom, na katerem je svoje začetke in delo predstavil literarni ustvarjalec, pesnik, pisatelj, profesor slovenščine in mentor različnih literarnih skupin David Bedrač. Ptujčan, ki se je v literarnih krogih kljub mladosti
že dodobra uveljavil, je doslej izdal tri pesniške zbirke: Neskončnost, Poezija pomolov in Pesmi iz šipe. Te dni bo izšla tudi Pesniška hiša, prva Bedračeva knjiga za otroke.
Sočasno z literarnim večerom pa so slavnostno začeli tudi bralno značko za odrasle 2008. Tudi letos bosta za njeno izvedbo skrbeli knjižničarki Liljana Klemenčič in Jožica Sajko. Kot je uvodoma pojasnil Matjaž Neudauer,
Z Davidom Bedračem se je pogovarjala knjižničarka Liljana Kle-menčič.
Direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Matjaž Neudauer je izrazil zadovoljstvo nad lansko udeležbo bralcev pri bralni znački.
direktor Knjižnice Ivana Potrča, so še posebej veseli, da jim je lani z bralno značko uspelo postaviti svojevrsten rekord knjižnice, saj so k sodelovanju privabili kar 130 bralcev. Na seznamu letošnje bralne značke je 16 izbranih del, in sicer Nenavadna bralka, Pozabljena polovica, Rojstva, Njeno življenje, Moji zgubljeni topoli, Tako si moj, Koža iz bombaža, Vsi moji božiči, Na odru zvečer, Več-
Grabe • Ker ji ni bilo pomoči, so jo podrli
Šole na Grabah ni več
Sredi marca so se v občini Središče ob Dravi odločili pristopiti k načrtovanemu rušenju stare šole na Grabah. Pod silo buldožerjev je padla 13. marca 2008.
Dobro desetletje sem spremljala, kako se je odločalo o usodi stare šole na Gra-bah. Ideje so bile različne in v nekem trenutku se je celo zdelo, da jo bodo morda le še rešili. Vendar se je kmalu izkazalo, da je šlo le za politično kupčkanje s temo, ob kateri so svetniki iz središke-ga konca postali bolj "kooperativni". Njena usoda je bila zapečatena na 35. seji občinskega sveta Ormož v letu 2006, ko so svetniki sprejeli Odlok o spremembi Odlo-
ka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Ormož. Ta se je nanašal na staro šolo na Grabah. V obrazložitvi je bilo povedano, da je stavba po ocenah strokovnjakov namreč tako stara, da je ni mogoče obnoviti, zato se ji s spremembo odloka odvzame status kulturnega spomenika.
Na ta način je postala običajna zgradba, ki jo je bilo mogoče porušiti. Saj kulturni spomenik, kar je dolga leta tabla na njenem pročelju sporo-
Sola je sredi marca padla pod težkimi stroji.
Tako je leta 2006 izgledalo šolsko poslopje na Grabah.
čala, res ni bila. Tako razpadla ni govorila ne o kulturi naših prednikov in še manj o naši današnji kulturi. So pa bili ljudje na Središkem nanjo navezani in šele popolni razsul, ki jo je doletel v zadnjih letih, je tudi zadnje sanjače prepričal, da stari šoli res ni pomoči. O tem je govorilo statično poročilo, v analizi objekta je med drugim pisalo, da bi bilo potrebno odstraniti nosilne konstrukcije, kritino, strope ... Zato kakšnega odpora proti rušitvi tudi ni bilo.
Sicer pa sodeč po podatkih iz knjige Trg Središče prof. Frana Kovačiča šola na Grabah ni dajala upanja, da se bo učakala skoraj 200 let. "Leta 1807 se je naposled resno mislilo na zidanje šolskega poslopja. Deželni komtur nemškega reda je zahteval, naj se mu naznani, koliko svo-
erna sonata, Skrito.Si, Antologija slovenskih pesnic, Ne bodi kot drugi in Pika Nog-vička. Posamezni bralec bo za uspešno sodelovanje pri bralni znački moral prebrati pet knjig s seznama. Izpolnjene mapice, v katere je treba napisati naslove prebranih knjig, nekaj misli o prebranih delih in svoje knjižno sporočilo ali pripombo, lahko bralci oddajo do 10. novembra.
Dženana Bečirovič
to bo morala velikonedeljska komenda kot patron prispevati k zgradbi. Na red je odpadlo 1270 gl. Velikonedeljski dekan je pa v imenu reda poročal na okrožno oblast, da v Središču z ozirom na število otrok ni treba druge šolske izbe in stanovanja za drugo učiteljsko moč, zatorej bi se tudi omenjena svota dala znižati morda za polovico. A okrožna oblast ni pristala na to, red je moral plačati celo svoto 1270 gl., in kmalu se je pokazalo, da se je red z dekanom vred temeljito motil. Preden pa se je z delom dejansko začelo, pa sta pretekli zopet dve leti. . Leta 1812 je bilo dogotovljeno šolsko poslopje z enim nadstropjem in dvema šolskima izbama. . Delo so pa izvršili jako slabo, zakaj ni minilo 10 let in poslopje je potrebovalo že vsestranskega popravila, kakor priznava vizitacijski zapisnik 12. septembra 1821. Leta 1822 je bilo poslopje v tako slabem stanju, da so se že hotele podreti stopnice s poprečnim zidom v učiteljevem stanovanju. Vrh tega so pri stavbi celo prezrli potrebno gospodarsko poslopje za učitelja." Šolo sta obiskovala tudi znana Središčana dr. Ivan Dečko in dr. Štefan Kočevar. Šolo so z Grab v Središče preselili 1891.
Kakšnemu namenu bi lahko posvetili izpraznjen prostor, sedaj ko stare šole ni več, v Središču že razmišljajo in menda je že nekaj predlogov, vendar še nobeden ni zrel za to, da pride v javnost. Viki Klemenčič Ivanuša
Tednikova knjigarnica
Seznam Bralne značke za odrasle 2008
Letošnji bralni seznam je na svoj način posvečen "ženski pisavi" in medkulturnemu dialogu ter zajema raznolike avtorske izraze pomembnih slovenskih pesnic in pisateljic ter domačega in tujega avtorja, ki skladno zaokrožujeta bralno podobo letošnje bralne značke za odrasle. Na izbor naslovov so vplivala tudi dejstva: med ljubitelji leposlovja (po bralnih akcijah sodeč) ni le polovica žensk, marveč je moških le za vzorec; poezija sodi med najbolj nebrano literarno obliko; tujstvo in domačnost maternega jezika.
KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTU]
BRALNA ZNAČKA ZA ODRASLE 2008
Branje ne sodi med dolžnosti angleške kraljice. Se je pa kraljici zazdelo, da med njene dolžnosti sodi, da si izposodi kakšno knjigo iz potujoče knjižnice, v katero so se zakadili njeni psi, ko so ji popihali skozi stranski izhod iz palače. Vendar kraljica ob branju odkrije prav poseben užitek. Bere vse...do presenetljivega zaključka, ki priča o tem, kako ti lahko branje spremeni življenje.
Ob Nenavadni bralki, Vale-Novak, 2008
Vabljeni med bralce!
Poudarjamo, da za osvojitev značke veljajo vsi naslovi navedenih avtorjev, izpolnjene bralne mapice pričakujemo do 10. 11. 2008 in želimo veliko bralnih užitkov!
1.	Alan Bennett: Nenavadna bralka. Prevedel Miha Avanzo. Ljubljana: Vale-Novak, 2008. 118. str.
Alan Bennett (1934), eden vodilnih sodobnih angleških dramatikov, piscev scenarijev TV-oddaj in knjižnih uspešnic, je sila duhovito in tudi družbeno kritično opisal bralno pot britanske kraljice. Presenetljivo in zabavno za knjigoljube in tiste, ki bi to lahko postali.
2.	Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Zbrale in uredile Alenka Šelih, Milica Antic Gaber, Alenka Puhar, Tanja Rener, Rapa Šuklje in Marta Verginella. Ljubljana: Tuma: SAZU, 2007. 598 str.
Koliko imenitnih in vplivnih slovenskih žena poznamo? Koliko pesnic in pisateljic? Koliko zgodb glasbenic? Koliko političark in likovnih umetnic? Koliko učiteljic? Pravnic? Medicinskih sester? Redovnic? Koliko izvrstnih hotelirk, gostilničark, mecenk ...? Koliko športnic, znanstvenic, zdravnic? Zajetna, skoraj leksikalna monografija je odlično bralna, zanimiva zgodovina v zgodbah o pomembnih slovenskih ženskah. Spoznajte jih!
3.	Miriam Drev: Rojstva. Spremna beseda Lidija Gačnik Gombač. Maribor: Litera, 2007. (Knjižna zbirka Piramida). 99 str.
Ob knjigi pesnice, književne prevajalke, literarne kritičarke in publicist-ke Miriam Drev (1957), nominiranke s pesniškim prvencem Časovni kvadrat (2002), pravi Lidija Gačnik Gombac, da upesnjuje skrivnost življenja, dano skozi spol, rod in vrsto. Ženska je hkrati riba velikanka, razpeta med svetlobo in črno snovjo, in žalovalka, ki ji rojevanja ne morejo osmisliti umiranj...
4.	Alma Maksimilijana Karlin: Moji zgubljeni topoli: spomini na drugo svetovno vojno. Prevod Breda Rajar in drugi. Spremna beseda Tone Kregar. Ljubljana: Mladinska knjiga; Celje: Muzej novejše zgodovine, 2007. 278 str.
Vrhunski zgodovinar, pesnik in glasbenik Tone Kregar je zapisal: Piše se leto 1941. Evropa in svet sta že več kot leto in pol prizorišče največjega vojaškega spopada v zgodovini. V neizprosnem boju na življenje in smrt se znajdejo celotni narodi in etnične skupine, za oblast nad dušami in telesi meče prekrižajo velike ideologije 20. stoletja. In posameznik? Posameznica? Umetnica, katere miselna in duhovna obzorja so presegala čas in prostor? Spoznajte svetovno popotnico, pisateljico, izjemno osebnost z mnogimi talenti, Almo M. Karlin (Celje, 12. 10. 1889-14. 1. 1950), ki je pisala v nemškem jeziku, v knjigah: Modri mesec, Angel na Zemlji, Japonske novele, Doživeti svet, Popotne skice, Svetlikanje v mraku, Zmaji in duhov, Smrtonosni trn...
5.	Zofka Kveder: Njeno življenje. Ljubljana: Karantanija, 1995. 206 str. Pred 130 leti je bila rojena Zofka Kveder (Ljubljana, 22. 4. 1878-21. 11. 1926, Zagreb), ki je pisala tudi v hrvaškem in nemškem jeziku in je o njej zapisal Ivan Cankar, da je prva samosvoja slovenska pisateljica. Bila je osrednja osebnost slovenskega ženskega gibanja, njen najboljši roman Njeno življenje kompleksno predstavlja različne podobe ženskosti.
6.	Gabriela Babnik: Koža iz bombaža. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007. (Zbirka Prvenci). 306 str.
Sodobna in živahna pripoved mlade avtorice Gabriele Babnik (Goep-pingen, 1979) je nagrajeni prvenec podiplomske študentke primerjalne književnosti in literarne teorije, ki živi med Ljubljano in Ouaga-dougoujem in proučuje moderni nigerijski roman. Koža iz bombaža je čudovita svežina drugačnosti, ki navdušuje tudi v delih Sonje Porle (Črni angel, varuh moj; Barva sladke čokolade).
Nadaljevanje prihodnjič _Liljana Klemenčič
Foto: DB
Foto: DB
Foto: vki
Foto: vk
Ptuj • Projekt Evropske kulturne prestolnice 2012
Javnost o projektu in njegovih namenih (še) premalo informirana
Čeprav bi moral Ptuj, ki je sprejel izziv kulturne prestolnice Evrope 2012, kot še drugih pet mestnih občin, nosilec je Maribor, že pokati po zunanji zaznavnosti projekta, ki je še bolj blizu, kot si je misliti, kljub štirim letom, ki ločijo od leta 2012, se to ne dogaja.
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj je prvi med mestnimi občinami vzhodne kohezije sprejel izziv za nominacijo Evropske kulturne prestolnice 2012. Zagovor projekta partnerskih mest bo aprila v Bruslju, šele novembra pa bo komisija razkrila ime nosilca kulturne prestolnice. Vzhodna kohezija je prepričana v svoj uspeh.
Še posebej bi bila mobilizacijska moč projekta potrebna že zaradi zagotavljanja denarja, ki bo potreben za realizacijo projekta, saj vsega ne bosta dala država in EU, veliko več denarja bo potrebno zagotoviti v lokalnem okolju, torej v občini v povezavi z gospodarskim okoljem. Ko gre za kulturo, pa gospodarstvo tudi zaradi zakonskih ovir ni najbolj radodarno. Tudi koraki, ki jih vzpostavljajo partnerice v projektu, so pri nosilcu bolj javni kot v partnerskih mestih vzhodne kohezije. Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan je 14. marca letos v Mariboru podpisal pogodbo o medsebojnih obveznostih pri skupni kandidaturi za pridobitev nominacije za Evropsko prestolnico kulture 2012.
Kljub temu da je javnost podrobnejšo informacijo pričakovala še isti dan, so jo iz Mestne hiše na Ptuju posredovali nekaj dni kasneje. Ptujski župan je po podpisu, na izrecno zaprosilo Štajerskega tednika, tudi z zamudo, povedal, da je podpis te pogodbe zadnji postopek pred dokončno odločitvijo pred komisijo v EU. Partnerji so s podpisom pogodbe zagotovili potrebna sredstva, ki bodo služila za pripravo gradiv, s katerimi nameravajo komisijo v EU prepričati, da so vredni zaupanja. Gre za 41 ti-
soč 766 evrov, ki si jih občine delijo po številu prebivalstva, na MO Ptuj odpade 9,64 odstotka vsega potrebnega denarja ali 1186 evrov za leto 2007 in 2839 evrov za prvo tromesečje leta 2008. S tem denarjem se pokrijejo stroški pri prezentaciji in promovi-ranju skupnega projekta po zaključku državnega razpisa v Sloveniji, priprava prijave in gradiva za kandidaturo za nominacijo EPK pri Komisiji evropskega parlamenta, izdelava skupnega promocijskega materiala za institucije EU, zaščita logotipa EPK 2012, izdelava spletnih strani EPK in prevod v angleščino ter vzdržvanje spletnih strani ter prezentacija projekta EPK Komisiji evropskega parlamenta. Stroške lastnih strokovnih sodelavcev pa vsaka mestna občina, partnerica projekta, nosi sama. Z že omenjeno pogodbo pa so dogovorile tudi nekatere druge oblike sodelovanja, ki ga zahteva realizacija projekta EPK 2012. Med drugim gre za pripravo celovitega koncepta sodelovanja podpisnic po pridobitvi nominacije EPK 2012, prav tako pa tudi za izdelavo osnutka pogodbe o sodelovanju v pripravi in izvedbi programov v projektu EPK v času od leta 2008 do 2012. Na programski ravni naj bi bil projekt vreden dobrih 50 milijonov evrov. Zagovor projekta bo aprila v Bruslju, šele novembra pa bo znan izid, šele takrat bo komi-
sija razkrila, kdo bo nosilec kulturne prestolnice.
Kulturna prestolnica - projekt razvoja
Ptujski mestni svet je odločitev za kandidaturo za evropsko kulturno prestolnico leta 2012 sprejel že na seji septembra leta 2005, že takrat je bilo povedano, da Ptuj v kandidaturo ne bo šel sam, temveč v povezavi z okoljem. 25. januarja 2007 so predstavniki šestih mestnih občin vzhodne kohezije v Mariboru podpisali dogovor o sodelovanju pri skupni kandidaturi za evropsko kulturno prestolnico 2012. Z njim so dogovorili trajnostno sodelovanje tudi v primeru, da Maribor ne postane kulturna prestolnica Evrope 2012. MO Ptuj se je kot prva v Sloveniji odločila sprejeti ta izziv, v okviru katerega želi prednostno urediti Mestni kino v mladinski center, urediti območje stare steklarske kot območje za alternativno kulturo in na območju Potrčeve, nekdanjih vojaških skladišč, postaviti kulturno dvorano. Mednarodna ocenjevalna komisija, ki je pregledala in ocenila prejeto dokumentacijo, v devetih škatlah je bilo 110 kg gradiva, vse štiri kandidature so bile popolne, je po štirih dneh dela, 23. aprila 2007, javnosti sporočila odločitev, kandidatura Maribora
je bila prepričljiva; "zmagala" je pred Ljubljano, Koprom in Celjem. Maribor je prejel 45 točk, Ljubljana 35, Koper 24 in Celje 18. V mednarodni ocenjevalni komisiji je sodelovala tudi Ptujčanka dr. Marjeta Ciglenečki. Kot je znano, so v mestnih občinah vzhodne kohezije kandidaturo za evropsko kulturno prestolnico 2012 pod naslovom Čista energija vzeli kot kandidaturo kulture in razvoja. V prvi vrsti pa gre za gospodarski projekt, s katerim želi regija doseči enak cilj, kot si ga je zastavila vlada do leta 2013, torej doseganje stopnje razvitosti državnega povprečja. Že ob podpisu dogovora o sodelovanju pri skupni kandidaturi za evropsko kulturno prestolnico so župani šestih mestnih občin soglašali z morebitno kasnejšo vključitvijo MO Celje v skupni program, odprta vrata pa so pustili tudi za vključevanje nemestnih občin kot ožjih regionalnih središč na območju vzhodne kohezijske regije. Projekt so že podprli tudi v nekaterih drugih občinah. Vlada RS je na seji, ki je bila 31. maja lani, potrdila kandidaturo MO Maribor s partnerskimi mesti Mursko Soboto, Novim mestom, Ptujem, Slovenj Gradcem in Velenjem za naslov kulturne prestolnice Evrope 2012. Do konca leta 2007 je Slovenija predlog svoje kandidature posredovali pristojnim institucijam EU.
MG
Samo M. Strelec • Dvomim...
Ne vemo, kaj mamo
Zadnje tedne se vozim na začasno delo v večje slovensko mesto. Precej večje od Ptuja. S široko vpadnico v mesto. Mnogo večjim nakupovalnim središčem. Ko se po večerni vaji vračam proti domu, se nobel trgovine še posebej ponosno razkazujejo. Ena sama oglasna tabla ob cesti, tako imenovana »jumbo«, je večja od vseh oglasnih površin, kijih ima gledališče, v katerem delam. Vse fotografije igralcev z njihovimi predstavami vred ne morejo konkurirati škornjem, ki jih reklamira dolgonoga mrha na plakatu. Vozim se mimo steklenih stavb, okrašenih in razsvetljenih, in se navdušujem nad "izvirnostjo" imen lokalov. Pi-cerija, denimo, ki mi pade v oči, se imenuje Diavolo. Čeprav bi Vrag po naše zvenel tudi čisto v redu. Da o tem, kako imenitna bi bilapica "Šentlorjanskizlodej", sploh ne govorim... Pravo, krasno mesto skratka.
Tistega dne sem prihajal na vajo na poti iz Ljubljane. Sestanke sem končal prej, kot sem predvideval, in tako bil v gledališču dobri dve uri pred začetkom večerne vaje. Kaj naj zdaj delam dve uri? Iz avta vzamem prenosni računalnik. Izkoristil bom čas in pregledal pošto. Zavijem v bližnjo mestno knjižnico. Knjižničarko zrelih let na hitro vprašam, ali lahko uporabim računalnik. Mislil sem: ali lahko sedem za njihove mize in na svojem prenosniku uredim reči. - Ja, ampak na hitro, ker da imajo samo tri, ki so non-stop zasedeni, pravi. - Ne, ne, oprostite, se popravim, rad bi se le priključil na vaše omrežje, a smem? - Drugi računalniki so samo za iskanje knjig, pove. Uf... Zavem se, kako nejasno se izražam. V hipu v glavi spremenim načrt: Dobro, nadaljeval bom prevajanje nekega besedila, potrebujem torej samo prostor. - Gospa, samo nekaj bom natipkal, a je v redu? - Kar dajte, kar dajte, mi pravi.
Dobro. Zaženem prenosnik in glej: zazna brezžično omrežje! Čudovito. Znova sprememba plana: vendarle pošta. (Hvala bogu, prevajanje je mukotrpno, ko pa že urejaš pošto, "nehote" skočiš še na internet... Dve uri bosta tako minili kot šus.) Tokrat s kotičkom očesa previdno preverim, ali je morda kje še kak mlajši knjižničar. Ki mi bo prišepnil vstopno geslo za prijavo v njihovo omrežje. In res ga najdem. Prijazen mladenič. Nagovorim ga nekoliko tišje - da me ne bi slišala gospa, ki sem jo malo prej zagnjavil z internetom. - Oprostite, a mi, prosim, lahko poveste geslo za dostop v vaše brezžično omrežje? - -Prosim? reče. Ponovim: - 'Mate super brezžični internet, računalnik mi je zaznal omrežje, samo geslo bi rabil, če se da... - Nisem vedel, da to mamo, mi odgovori.... V hipu mi je postalo nerodno. Ker je že drugi knjižničar, ki sem ga sekiralza ta butasti internet. Ker sem za hrbtom gospe urejal zadevo pri njem. Ker se je izkazalo, da ne ve, kaj imajo ... Mar bi malo prelistal časopise, ne pa, da težim ljudem, si mislim .
Dober teden kasneje. Na Ptuju. Čeprav živim na vasi, rad zavijem v mesto. Še posebej delat. V knjižnico. Brat strokovne revije in prevajat. Če to počnem doma, nimamo občutka, da ata dela. Da je v službi. V knjižnici pa je fino, zmeraj srečaš še koga zanimivega, ki se ukvarja s kašnimi nebodigatreba rečmi. Krasen, svetel prostor, računalnikov več kot dovolj, povezava hitra, slovarji pri roki. Ni lepšega. In takopoiščem svojključek, "nahranim" računalnik z zadnjo verzijo svojega prevoda, najdem mesto, kjer bom nadaljeval, iz torbe potegnem še tiskano verzijo izvirnika in veselo na delo. Ob zaslon prislonim mapo z izvirnikom, na zaslonu korigiram tekst. Pa mi predloga zmeraj znova nekako zdrsne navzdol, nakar jo popravim in tako nekajkrat. V skoncentrirani zamaknjenosti ob sebi nenadoma zagledam stojalce. Knjižničar Henri je očitno opazil mojo zagato z neposlušnimi listi in s polic, kjer so razstavljene nove knjige, snel knjigo s stojala, stojalo pa prinesel meni. Za moje neubogljive liste. Najprej sploh nisem zapopadel, kaj se je zgodilo. Šele ko sem zaključeval delo, sem se mu zahvalil in se sam pri sebi tiho muzal: Oba knjižnična dogodka sta se zlila v enega. Hvala vam, Henri, saj imam članek za prihodnji Tednik!
Šalo na stran. Čisto zares: to je storitev! To je knjižničar! To je knjižnica! Blagor mestu, ki ima takšne ljudi. Ja, to je bistveno: ljudje. Ljudje, ki delajo razlike. Nikjer "nepiše", da bi mi kdo moral ponuditi stojalo. To stojalo pravzaprav sploh ni namenjeno za to, za kar sem ga uporabil. Knjižničar Henri ni bil samo prijazen, bilje tudi ustvarjalen. Prepričan sem, da prijaznost in ustvarjalnost nista v nobenem opisu del in nalog. A nekoč bosta. Mogoče se zdi, da je to samoumevno. A ni. Samo eno geslo bi si morali zapomniti v tisti knjižnici v velikem mestu in bi me "kupili". Ali samo dvigniti telefon ter pri vzdrževalcu sistema izvedeti geslo. Pa niso. Mogoče, ne rečem, če bi bil redna "stranka", kakor sem na Ptuju, bi prišel do tistega usrane-ga gesla. Ampak ne gre za geslo: gre za to, da velikokrat ne
Nevsakdanji obisk • Aljana in Fredi sta vedno "vredi"
Prejeli smo unikatne, ročno poslikane pisanice
Med številnimi obiski pred velikonočnimi prazniki smo bili še posebej veseli obiska znanega slovenskega umetniškega para: prve dame slovenske karikature Aljane Primožič in njenega partnerja, znanega pisca aforizmov in našega sodelavca Milana Fridauerja - Fredija.
Še posebej zato, ker smo poleg vedno nasmejanih obrazov in nekaj zadnjih političnih "štosov" prejeli tudi nevsakdanje in zelo redko darilo - unikatne pisanice ali velikonočne pirhe, ki jih je ročno poslikala Aljana Primožič, po pričakovanju pa jih je s satirično besedno tudi tokrat začinil "satirični Haložan", še vedno naš Fredi.
Aljana Primožič si je
kot prva ženska v slovenski
Foto: M. Ozmec
Hajdoše • Naravoslovna pot Berl
Prisluhnimo Dravi in njenim mrtvicam
Občina Hajdina je v nakladi dva tisoč izvodov izdala zloženko, s katero seznanja občane občine Hajdina in druge ljubitelje narave, popotnike in rekreativce, z naravoslovno potjo Berl, ki nastaja v Hajdošah, ob stari strugi reke Drave. Tekst je napisala Anita Polanec.
Berl so nekoč poimenovali del vasi Hajdoše ob reki Dravi. Gre za območje, ki je starejšim ljudem ostalo v spominu kot območje, kjer so pasli živino in kjer so se v tunfih, ki so bili tudi zelo nevarni, v poletni vročini pogosto ohlajali. Tod so vozili tudi flosarji, Berl pa je tudi že od nekdaj pomembno lovsko območje, kjer je mogoče srečati srno, zajca, jerebico, fazana, prepelico, jelene in tudi divjega prašiča. Naravoslovna pot Berl je krožna pot, dolga 2,38 km, lepo označena, možno jo je prehoditi v uri ali dveh. Poteka v naseljih Hajdoše in Skorba, skozi poplavne loge in nekdanje mrtvice bo Dravi. Zaščitni znak naravoslovne poti Berl je vodomec, ki ima svoja gnezdišča tudi ob
i ~—- - _
reki Dravi. Priporočajo jo slehernemu ljubitelju narave, ki želi prisluhniti reki Dravi in njenim mrtvicam. Kljub temu da je izgradnja HE Zlatoličje zelo posegla v naravo, še posebej pa v ekosistem Drave, se je v Hajdošah ob Dravi ohranil del nekdanje dravske mrtvice, ki izstopa po izjemni pestrosti rastlinskih in živalskih vrst. Tu bomo srečali črno jelšo, sivo jelšo, poletni hrast (dob), robinijo, brest, platano, trepetliko, beli topol, belo vrbo, vrbo, rdeči bor, črni bezeg, dobrovito, japonsko dresen, brogovito in navadno trdolesko, skratka -narava Berla nas bo posrkala vase. Priložnost, ki je ne kaže zamuditi.
MG
'""•ta».
"-ssst
44i»m¡ÍÍwí*-

G
•„ uP«r»í.in k- t?	>
""'"p
r.*	ZJV"U"° *»
-ïîï^isa**^
l'y... ' ' 1 ■■■•:■■ ".'••'•-■■•■■•
Foto: Črtomir Goznik
" s _i
V nakladi dva tisoč izvodov je ženko o naravoslovni poti Berl Skorba.
Znana nasmejana umetniška obraza: "Aljana in Fredi, ki sta vredno 'vredi'."
karikaturistični konkurenci prislužila laskav naslov prve dama slovenske karikature. Čeprav je končala akademijo za likovno umetnost, pravi, da je sprva risala le za zabavo, v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je postala stalna karikaturistka časnika Slovenec, od leta 1993 pa je članica uredništva Slovenskih novic, kjer so njene karikature z značilno črno vrano ob podpisu praktično nepogrešljive. Karikature Aljane Primožič so zbrane tudi v knjigi Heksenšusi, gre za zbirko njenih najbolj priljubljenih satiričnih in zabavnih karikatur.
Milan Fridauer - Fredi pa je znan slovenski satirik
Foto: M. Ozmec
Velikonočne pisanice z ročno poslikavo Aljane Primožič so čudoviti unikatni izdelki.
in aforist, ki je svoje prve satirične spise in aforizme pričel objavljati še kot ptujski gimnazijec prav pri nas v nekdanjem Ptujskem, sedaj Štajerskem tedniku. Njegove satirične prispevke in afo-rizme so objavljali ali pa jih še vedno objavljajo Pavliha,
večerov Toti list, Delo, Kaj, Nedeljski dnevnik, 7D, Slovenske novice, Ampak, SRP, Radio Slovenija ter več regionalnih in lokalnih radijskih postaj. Fredi je svoje aforizme izdal v sedmih knjižnih publikacijah, prvo pod naslovom Aforizmi za vse dni leta 1994,
zadnjo (za sedaj) pod naslovom Aforizem ni teroritzem pa leta 2007. Sicer pa je za svoje bogato satirično delo prejel že več vidnih nagrad. Obema se za velikonočni obisk in unikatne pisanke iskreno zahvaljujemo!
M. Ozmec
Ptuj • Obnova kapele ob Dornavski cesti
Blagoslov na velikonočni ponedeljek
Staro in dotrajano kapelo ob Dornavski cesti na Ptuju so zaradi širitve Dornavske ceste leta 2007 porušili, v novembru istega leta pa so jo s pomočjo MO Ptuj postavili na novo.
Občina Hajdina marca izdala zlo, ki poteka v naseljih Hajdoše in
Na velikonočni ponedeljek jo je blagoslovil župnik moderator p. Janez Kmetec iz župnije sv. Petra in Pavla na Ptuju.
V imenu MO Ptuj pa je govoril ptujski župan dr. Štefan Čelan. Kot je povedal p. Janez Kmetec, je bila kapela verjetno postavljena kot zaobljuba iz prve svetovne vojne; imenovala se je Doklova kapela. Pozneje je imela še nekaj drugih lastnikov. Kot vaško kapelo so jo nekaj časa vzdrževali vaščani Rogozni-ce, a je začela vidno propadati. Na pobudo svetnikov in krajanov ČS Rogoznica za njeno obnovo se je odzvala MO Ptuj, ki je kapelo obnovila. Obnovo so podprli tudi v mestnem svetu. Obnovljeno kapelo so zaradi širitve ceste tudi prestavili za nekaj metrov. Družina Šilak, ki skrbi za obnovljeno kapelo pa si je tudi zelo prizadevala, da bi ta dobila znova opremo. Z darovi dobrotnikov vašča-nov so nabavili novo opremo kapele. Njeno notranjost kra-
sijo en meter visok novi kip Lurške Matere Božje, dva angela, sliki srca Jezusovega in Marijinega ter dva svečnika in križ. Domači umetnik slikar Maks Menoni je naslikal
podobi dveh apostolov Simona Juda Tedeja, ki krasita niši kapele. Od stare kapele pa so ohranjeni leseni angeli domače izdelave, ki jih bo obnovil Slavko Galun iz Brstja. Zaradi
dotrajanosti in poškodb jih bodo shranili v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, je še povedal župnik moderator p. Janez Kmetec.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Obnovljeno kapelo ob Dornavski cesti je blagoslovil župnik moderator p. Janez Kmetec. V imenu MO Ptuj pa je govoril župan dr. Štefan Čelan.
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
Rokomet
Velika Nedelja do zmage v zadnji sekundi
Stran 16
Tenis
Naši dvanajstletniki zmagali v Izraelu
Stran 16
Vprašanje iz naslova je za navijače Drave precej aktualno, saj se bodo ptujski modri v soboto na Bonifiki pomerili z domačo ekipo Kopra. Le-ta se je v dosedanjem teku prvenstva izkazala za najbolj negosto-ljubnega domačina, saj vodi na »domači« lestvici: v 12 tekmah je zbrala 25 točk, celo več kot Domžalčani! Druga, bolj optimistična perspektiva je ta, da so poleg sedmih zmag štirikrat remizirali in enkrat izgubili (v 11. krogu z Domžalami, dve minuti pred koncem je za zmago zadel Aljančič). Osvojena točka bi bila za Ptujčane velika kot Primorska, še posebej po domačem porazu z Goričani. K slednjemu je svoj »delež« prispeval tudi trener Duričič, ki je tako premešal začetno enaj-sterico, da mesta v njej niso našli Kelenc, Bošnjak, Radetič, Kronaveter in Zilič. Odsotnost slednjih dveh še lahko razumemo, saj sta rahlo poškodovana, nikakor pa ne razumemo tega, da Kelenc začne tekmo na klopi, čeprav je bil na zadnjih tekmah med najboljšimi igralci Drave in celotnega kroga. Priložnost si resda zaslužijo vsi, a vendar je treba pri tem upoštevati nekatere nepisane zakonitosti: enajsterica, ki zmaguje, se ne menjava, je eno izmed temeljnih pravil.
Porazi se najlažje pozabijo z uspehi, to je Drava nazorno pokazala v Celju, kjer se je po de-baklu z Interblockom dvignila kot ptič feniks in slavila na Areni Petrol. Je možno ponoviti ta scenarij tudi na Obali? Velika ovira na tej poti bodo kapetan Ermin Hasič, članski repre-zentant Amer Jukan, mladi re-prezentant Vito Plut ter ostali igralci Kopra, ki pod vodstvom Vlada Badžima trenutno s tekmo manj zasedajo 3. mesto na lestvici 1. SNL. Zaradi rumenih kartonov bo v ekipi Drave tokrat manjkal Ogu John.
Že po štirih krogih spomladanskega prvenstva pa smo dočakali prvo menjavo trenerja. To se je zgodilo pri lendavski
Medsebojne tekme Kopra in Drave v letošnji sezoni:
7. krog: Koper - Drava 2:1 (Volaš 2; Bošnjak)
16. krog: Drava - Koper 1:0 (Kelenc)
V sezoni 2006/07 je Drava zmagala na treh, Koper pa na eni tekmi:
Drava - Koper 2:1, 2:1 Koper - Drava 1:0, 1:2
Balonarstvo
Tudi ženske na tekmovanjih najvišjega ranga Stran 17
Šolski šport
Ormoški gimnazijci odpotovali na SP
Stran 17
Nafti, kjer so Nenada Gračana odnesli trije porazi in en neodločen izid. Kako se bo obnesla hitra menjava, bomo videli v Gorici, kjer bo Lendavčane že vodil Štefan Škaper. Derbi tega kroga bo odigran v Domžalah, kjer bo gostoval sosednji Interblock. Se bo s to tekmo kriza državnih prvakov poglobila ali bodo iz nje izplavali?
Na Ptuju bodo v soboto ob 15. uri Mariborčani gostili Ajdovce. Slednji so po odličnem začetku nekoliko zastali, a so še vedno dovolj nevarni, da lahko presenetijo vijoličaste, ki so se že proti Livarju le s težavo izvlekli iz primeža poraza.
2. SNL
Zavrčani v tem krogu gostijo Krko, ki se bo le s težavo rešila izpada, saj za obstankom trenutno zaostaja 10 točk. No-vomeščani pa vendarle niso
Nogomet
Po turnirju še na Eifflov stolp
Strani 18
Nogomet
Ekipa Štajerske U-8 četrta v Splitu
Strani 19
popolnoma naiven tekmec, saj so v prvem spomladanskem krogu premagali Belo krajino. Na to bo svoje varovance zagotovo opozoril tudi trener Miran Emeršič, ki bo imel precej težav s sestavo začetne enaj-sterice. Zaradi kartonov bodo manjkali Matej Murat, Sebast-jan Golob in Peter Murko.
Derbi tega kroga bosta odigrali ekipi Rudarja in Bonifike, ki trenutno zasedata prvi dve mesti v 2. SNL. Če bi Marijan Pušnik s svojimi nogometaši uspel zmagati, bi zagotovo naredil velik korak k prvoligaški druščini, kamor si Velenjčani še kako želijo.
V tretjem spomladanskem krogu v 2. SNL so nogometaši Aluminija iz Kidričevega proti Triglavu iz Kranja dosegli svoje prve spomladanske točke. Pred tem so zabeležili dva nesrečna poraza, ki gresta predvsem na račun neučinkovitosti, saj priložnosti ni manjkalo. »Vesel sem, da smo končno zmagali, in to prepričljivo, kljub temu da je bila tekma za nas po dveh porazih težka. Kranjčani niso bili lahek zalogaj, vendar štejejo samo točke. Sedaj nas čaka zahtevno gostovanje v Krškem, kjer bomo igrali oslabljeni; zaradi kartonov bo manjkal Klemen Bingo. Ne glede na to moramo biti realni in prizem-ljeni, saj Krško ni naivna ekipa. Domačini bodi naredili vse, da zmagajo, vendar na gostovanje odhajamo z namenom, da bi se posladkali s tremi točkami,« je pred srečanjem v Krškem dejal trener Aluminija Bojan Špeho-nja.
JM, DK
tednik
RADIOPTUJ
na. afelettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Oglaševanje
Južni trgi so pomembni, domači pa tudi!
Pretekli teden smo bili na teh straneh kritični do oglaševanja Perutnine Ptuj na nogometni tekmi 1. hrvaške lige v Varaždinu. Tam sta se pomerila domači Varteks in splitski Hajduk, stadion pa je bil v znamenju velikih reklamnih panojev Perutnine Ptuj.
Pri tem seveda nikakor ni sporno to oglaševanje, saj so južni trgi, kamor prištevamo Hrvaško, BiH, Srbijo, Črno goro in Makedonijo za to največje ptujsko podjetje seveda izrednega pomena in na športnih prireditvah »morajo« biti prisotni. Velik delež k dobremu imidžu PP na tem področju prispevajo tudi kolesarji KK Perutnina Ptuj, ki s svojimi uspehi na dirkah po državah bivše Jugoslavije promovirajo svojega generalnega pokrovitelja. To sodelovanje PP in domačega kolesarskega kluba, ki v zadnjih letih žanje lepe uspehe po celotni Evropi, je vsekakor potrebno pohvaliti. Pomanjkljivost je vsekakor ta, da kolesarjev PP pri samem dirkanju ne vidimo prav pogosto na Ptuju (to se zgodi kvečjemu enkrat na leto), saj je organizacija kolesarskih dirk zahteven logistični in finančni projekt.
In prav tukaj se pojavlja tisto vprašanje, kije bilo temelj za pomislek o športno-oglaševalski politiki Perutnine Ptuj: vlaganja v domače okolje. V tujini veljajo pri oglaševanju v šport nekatera nepisana pravila, temeljno pa je to, da velika podjetja podpirajo domače klube. Ne more se zgoditi, da bi italijanski Fiat podprl avstrijski klub, pri tem pa bi zanemarjal domačega (Juventus)! Ali pa bi nemški farmacevtski gigant Bayer podprl npr. švicarski Sion, domači klub pa bi bil na robu preživetja. Tudi v Sloveniji je v veliki meri že tako, saj koprski prvoligaš na dresih nosi napis Luka Koper, goriški HIT Gorica, dolenjski Livar, mariborski Zavarovalnica Maribor, celjski CM Celje in MlK, ljubljanski Interblock ... Tudi če nam pogled seže dlje od nogometa, je situacija podobna: rokometni klub Cimos Koper, RK Celje Pivovarna Laško, košarkarski klub Pivovarna Laško, Union Olimpija, vaterpolo klub Triglav Kranj - vsi imajo skupno točko: uspešno domače podjetje podpira domači klub.
Le na Ptuju ni tako! Perutnina Ptuj poleg kolesarjev sicer pomaga domači nogometni šoli (ta je zaradi tega celo spremenila ime v NŠ Poli Drava Ptuj), a njihov vložek zadostuje le za slabo petino proračuna, saj šola z več kot 400 člani zahteva precej vlaganj. Člansko moštvo pa ... Od največjega domačega podjetja (tudi uspešnega) ne dobi ničesar, ob robu ptujskega Mestnega stadiona se vrstijo reklame zavarovalnice Generali, Žurnala, skupine Hypo, Veolie...
Čeprav tudi slovenski nogomet večkrat karamo, pa je le-ta (z redkimi vložki hokeja, košarke, rokometa) še vedno najbolj spremljan šport na sončni strani Alp. Ker predpostavljamo, da nogomet kot takšen za PP ni sporen (v soboto bo verjetno na tekmi hrvaške lige med Vartksom in Dinamom poln stadion reklam ptujskega podjetja), je problem verjetno kje drugje. Le kje?
Jože Mohorič
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 25. kroga, 29. 3., ob 15.00: Koper - Drava (glavni sodnik: Peter Šart), Maribor - Primorje (na Ptuju; Dragoslav Perič); ob 16.00: Domžale - Interblock (Damir Skomina); ob 18.00: Hit Gorica - Nafta (Darko Čeferin); 30. 3., ob 16.30: Livar - MIK CM Celje (Andrej Tratnjek).
1.	DOMŽALE
2.	HIT GORICA
3.	KOPER
4.	INTERBLOCK
5.	MARIBOR
6.	NAFTA
7.	PRIMORJE
8.	MIK CM CELJE
9.	DRAVA
10.	LIVAR
24 24
23
24 24 24 24
23
24 24
14 11 10 11 9
7
8 8 7 4
7 6
8 5 7
10 5 5 5 2
3
7 5
8 8 7
11 10 12 18
42:17 33:27 39:30 33:24 35.33 32:39 33.28 26.25 29:46 29:62
49 39 38 38 34 31 29 29 26 14
Lista najboljših strelcev: 14 zadetkov: David Bunderla (Primorje); 12 zadetkov: Dario Zahora (Domžale); 10 zadetkov: Dimitar Ivanov Makriev (Maribor); 9 zadetkov: Milan Osterc (Hit Gortica); 8 zadetkov: Dalibor Volaš (Koper), Ermin Rakovič (Interblock); 7 zadetkov: Doris Kelenc (Drava), Enes Demirovič (HIT Gorica), Nejc Pečnik (MIK CM Celje), Zlatan Ljubijankič (Domžale), Mate Eterovič (Nafta); 6 zadetkov: Marko Kmetec (oba Drava), Amer Jukan (Koper), Darko Kremenovič (Livar), Jozsef Sebok (Nafta), Andraž Kirm (Domžale) ...
Nogomet • 1. SNL, 2. SNL
Bodo Koprčani tokrat gostoljubni?
Foto: Črtomir Goznik
Doris Kelenc je v sredo nastopil v dresu reprezentance Slovenije U-21 na tekmi z Rusijo, ki so jo prepričljivo (0:4) dobili slednji. »Na mini pripravah smo se zbrali v ponedeljek, v sredo pa smo že odigrali prvo tekmo. S trenerjem Kavčičem smo se dobro ujeli in smo kvalitetno delali. Moram reči, da smo imeli v sredo res slab dan, Rusi pa so poleg tega še zelo kvalitetna reprezentanca, ki so naše pomanjkljivosti znali kaznovati. Sam sem igral do 70. minute in sem bil na ravni drugih kolegov v reprezentanci,« je po tekmi povedal Doris.
Rokomet m 1. A SRL (m) - MIK liga
Polom Ormožanov v Velenju
Gorenje - Jeruzalem 37:21(17:10)
GORENJE: Skok, Prošt; Kavaš 6, Vukovič 5, Oštir 5, Sovič 3, Dobelšek 1, Mlakar 3, Gautschi, L. Dobelšek 1, Bashkin 5 (2), Rezniček 3, Blaževič 1, Golčar 1, Harmandic 2, Medved. Trener: Ivica Obrvan.
JERUZALEM: Cvetko, G. Čudič, Borko; Belšak 3, Krabonja 2, M. Bezjak 1, Bogadi 1, R. Bezjak 2, B. Čudič, Sok 7 (6), Hebar, Žuran 2, Potočnjak, Pisar, Korpar 2. Trener: Saša Prapotnik
IZKLJUČITVE: Gorenje 8 minut; Jeruzalem 6 minut.
SEDEMMETROVKE: Gorenje 2/2, Jeruzalem 7/6.
Velenjčani so potrdili dobro formo in se »grdo znesli« nad tokrat neprepoznavnimi Ormožani, pri katerih so tokrat povsem zatajili nosilci igre, medtem ko Bojan Čudič zaradi slabega počutja sploh ni vstopil v igro. Ose so si že do odmora priigrale lepo prednost, v nadaljevanju pa so prednost le poviševali. Obramba Gorenja je bila čvrsta, oba vratarja, Prošt in v zaključku Skok, pa razpoložena. Protinapadov je bilo na pretek in Velenjčani so do zadnjega sodniškega piska Repenška in Požežnika pridno polnili ormoško mrežo. Trener
Jeruzalema Saša Prapotnik je skozi celotno tekmo iskal razpoloženo sedmerico, a je do konca tekme ni našel.
Poraz Ormožanov je pričakovan, a previsok, pa čeprav je na drugi strani letošnji udeleženec Lige prvakov. Škoda bi bilo v tem zaključku sezone na lahek način razprodajati ugled, ki so si ga vinarji z odlično igro priigrali skozi redni del prvenstva. Popravni izpit je na vrsti že prihodnjo sredo, ko na Hardek prihajajo koprski avto-mobilisti.
UK
Rokomet m 2. SRL (m) - končnica
Do zmage v zadnji sekundi
Velika Nedelja -Duplje Tržič 34:33 (15:16)
VELIKA NEDELJA: Kovačec, Preac,
Hržič; Kvar 1, Cimerman 4, Meško 1, Orešnik, Hanželič 6, Bezjak, Veselko, Kneževič 1, Krabonja 3, Tušak 4, Ku-mer 14 (5), Munda, Kaučič. Trener: Samo Trofenik SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja
5/5; Duplje Tržič 3/2
IZKLJUČITVE: V. Nedelja 12; Duplje Tržič 20 minut
IGRALEC TEKME: Primož Kumer (V. Nedelja)
Velika Nedelja je v tretjem
Foto: Črtomir Goznik
1. A SRL (M) - KONCNICA LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 1. KROGA: Gorenje -Jeruzalem Ormož 37:21 (17:10), Gold club - Celje Pivovarna Laško 26:32 (12:17), Cimos Koper - Trimo Trebnje 37:29 (21:13).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 23 19 3 1 41
2.	CIMOS KOPER 23 17 3 3 37
3.	GORENJE	23 17 2 4 36
4.	TRIMO TREBNJE 23 15 0 8 30
5.	GOLD CLUB 23 14 2 7 30
6.	JERUZALEM ORMOŽ 23 10 2 11 22
LIGA ZA OBSTANEK
PARI 1. KROGA: Sviš Pekarne Grosuplje - Prevent 22:33 (10:15), Knauf Insulation - Rudar EVJ Trbovlje 31:34 (16:18).
1.	PREVENT	23 9 3 11 22
2.	KNAUF INSULATION 23 8 2 13 18
3.	SLOVAN	22 6 3 13 15
4.	RUDAR EVJ TRBOVLJE 23 5 4 14 14
5.	SVIŠ PEK. GROSUPLJE23 3 2 18 8
srečanju v končnici za napredovanje v 1. B-ligo dosegla prvo zmago. V dramatičnem zaključku so varovanci Sama Trofeni-ka nadoknadili zaostanek dveh golov (30:32) in premagali Duplje Tržič. S sedemmetrovke je v 60. minuti na 33:33 najprej izenačil junak tekme Kumer, nato so gostje tvegali in po zapravljenem strelu z desnega krila (obramba Kovačca) ponudili gostiteljem priložnost za zmago. V zadnji sekundi je za 34:33 in zmago zadel Kneževič. Zanimivo, da je bil njegov gol edini na tekmi, a vreden dveh točk.
Pošteno in športno igro obeh ekip sta s slabim sojenjem skazila sodnika Gregor Bavčar in Franc Mirt, ki sta rokometna pravila tolmačila čisto po svoje in predvsem v škodo rokometa. Pri Veliki Nedelji, ki je nastopila brez poškodovanih Škripca in Vente, je blestel no-vopečeni očka Primož Kumer, ki je dosegel kar 14 zadetkov, pri poražencih pa Jerman, ki je mrežo domačinov rešetal z razdalje.
Naslednjo domačo tekmo bodo rokometaši Velike Nedelje odigrali proti Grči iz Kočevja.
UK
Matjaž Tušak (zeleni dres, Velika Nedelja) je proti Tržičanom dosegel 4 zadetke.
Atletika • Reprezentančne priprave
Pozdrav s priprav na Portugalskem
Glede na vremenske razmere v zadnjem obdobju na Ptuju s snegom in velikim nihanjem temparatur je bila odločitev za tritedenske priprave Nine Kolarič na Portugalskem zadetek v polno. V odličnih vremenskih in vadbenih pogojih ji družbo delajo še nekateri najboljši slovenski atleti v skokih in mnogobojih, med drugim tudi klubska kolegica Živa Sabo. Nad njihovim trenažnim procesom strokovno bdi Go-razd Rajher, nacionalni trener za skoke in mnogoboj, ki je za Štajerski tednik povedal naslednje: "Pozdrav vsem ljubiteljem atletike iz sončne, a vendar rahlo vetrovne Portugalske. Na vročem pesku in ogretem tartanu nabiramo potrebno energijo za prihajajočo poletno sezono z usmerjenim ciljem: ujeti vozovnico za POI Peking 2008. Po izkušnjah lanskega leta smo se tudi letos vrnili v staro bazo v kraj Monte Gordo na Portugalskem, kjer smo lansko leto opravili kvaliteten trening, ki se je kasneje pokazal kot zelo uspešen. Če
Nina Kolarič nabira energijo na pripravah na Portugalskem.
je Nina lansko leto doskočila do 657 cm, bomo poizkusili poiskati še preostale 3 centimetre in dodati še dodatnih 12, da bi se uresničila želja po uvrstitvi na olimpijado. Tako bi lahko po olimpijskih igrah leta
1988 v Seulu in leta 1992 v Barceloni dobili novega olimpijca na Ptuju. Iz AK Cestno podjetje Ptuj se je reprezentančnih priprav udeležila tudi Živa Sabo, ki spoznava prve korake aktivnega treniranja in tako nabira
prepotrebne izkušnje za eno najtežjih disciplin - mnogoboj. Pošiljamo nekaj utrinkov z vročega peska in upamo, da vam bo ob pogledu na te slike stopilo sneg."
UE
Tenis
Nasi dvanajstletniki zmagali v Izraelu
Slovenska reprezentanca dečkov in deklic do 12. leta starosti je nastopala na turnirju v Izraelu. Skupaj je nastopilo osem ekip (Rusija, Nemčija, Izrael 1 in 2, Gruzija, Italija, Ciper in Slovenija), ki so se v predtekmovanju pomerile v dveh skupinah. Naši so zasedli prvo mesto v skupini in se v polfinalu pomerili z Rusi. Po zmagi so si priigrali finalni nastop z reprezentanco Cipra. Po odlični predstavi vseh članov reprezentance so jo premagali 5:1 in slavili zasluženo zmago. Članica reprezentance
EKIPA DEKLICE: Ula Pogo-revčnik (Slovenj Gradec), Nina Potočnik (Ptuj), Simona Rejc (Idrija). Trener in vodja poti:
Špela Hvalec.
EKIPA DEČKI: Maks Tekavec (Max LJ), Domen Gostinčar (ŽTK MB), Rok Križaj (Idrija). Trener in vodja poti: Marko Tekavec.
je bila tudi Ptujčanka Nina Potočnik, ki je s svojimi igrami prispevala pomemben delež k skupnemu uspehu.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Nina Potočnik (TK Terme Ptuj), članica slovenske reprezentance U-12
Rola neuspešen v Italiji
Mladi ptujski teniški igralec Blaž Rola je pretekli teden nastopal na turnirju v Firencah. Tam je bil na sporedu mladinski ITF turnir visoke 2. kategorije, tekmovalce pa je precej oviralo slabo vreme, saj so morali organizatorji dvoboje velikokrat prekinjati in prestavljati na kasnejše termine. Blaž je bil 16. nosilec, vendar tega ni upravičil. Po tem, ko je bil v 1. krogu prost, ga je v 2. premagal Španec Pablo Car-reno-Busta. Dvoboj je bil izredno tesen, saj sta se oba niza končala v tie-breaku: 6:7(3), 6:7(9).
Podobno je bilo tudi v konkurenci dvojic, kjer je dvojica Blaž Rola - Jan Tavčar (5) svoje nastope končala v 2. krogu: italijanska dvojica je bila boljša 3:6, 3:6.
Blaž je trenutno na pripravah slovenske reprezentance U-18 v Portorožu, kjer je trener Aleš Šporn zbral 10 najboljših igralcev v tej kategoriji. Priprave bodo zaključili v soboto.
JM
Futsal m 2. SFL - končnica
Danes začetek polfinala
CETRTFINALE
2. tekmi: Litija Zlatarna Lea - Tomaž ABA MARK69 4:7 (3:3, 2:1) po
6-m. FC Maribor Branik - Joma Buon-piatto Ig 1:3 (1:0).
V polfinale sta se uvrstili ekipi Tomaž AB MARK69 in Joma Buonpiatto
POLFINALNA PARA:
1. tekma (28. 3.): KMN Oplast Kobarid - Tomaž ABA MARK69 (ob 18.45), KMN Benedikt - Joma Buon-
piatto Ig (ob 20.00).
Igra se na dve dobljeni srečanji, v primeru neodločenega rezultata se po vsaki tekmi izvajajo kazenski streli.
Zvonko Gašperič (Tomaž) je pred prvo polfinalno tekmo povedal: »Ekipa Kobarida je v tem srečanju favorit, vendar se ji bomo poskušali z nekoliko bolj zaprto igro postaviti po robu. Za nas je značilno, da bolje igramo z boljšimi tekmeci, tako da lahko v idealnem primeru računamo tudi na presenečenje.«
UK
Nogomet • Slovenija U-17
Malo je manjkalo ...
Slovenska reprezentanca U-17 je prejšnji teden nastopila na Irskem, kjer si je poskušala izboriti nastop na EP. Med igralci te reprezentance, ki jo vodi Anton Rob, so tudi trije nogometaši Aluminija: Antonio Mlinar Delameja, ki je na Irskem odigral vsa tri srečanja, Boban Jovič, ki je igral dve srečanji v celoti in enega pol, Anton Mi-lec pa tokrat ni nastopil zaradi poškodbe stegenske mišice. »Igrali smo zares dobro, tudi s
svojimi igrami na Irskem sem bil zadovoljen, žal pa se nam ni uspelo uvrstiti na EP, čeprav smo to potihem pričakovali,« je po vrnitvi v Slovenijo dejal mladi nogometaš Aluminija Antonio Mlinar Delamea. Le-ta je sicer doma v Mozirju, prihaja iz prave nogometne družine, saj je bil njegov oče reprezentant Slovenije v malem nogometu, dedek pa je velik nogometni navijač.
Danilo Klajnšek
Foto: DK
Boban Jovič, Antonio Mlinar Delamea in Martin Milec - kadetski reprezentanti Slovenije iz NK Aluminij.
Balonarstvo • Mednarodna konferenca v Salzburgu
Poslej tudi ženske na tekmovanjih najvišjega ranga
V Salzburgu je bila od 5. do 8. marca letna konferenca FAI/CIA (Federation aeronautic international / Comission international aerstation), francoska definicija, saj je bil prvotno sedež organizacije v Parizu, sedaj pa že skoraj desetletje domuje v švicarski Lozani.
Konference se je udeležil tudi Branko Ambrožič, predsednik Balonarskega kluba Ptuj, ki je predstavnik za Slovenijo že od leta 2001.
»Balonarji smo organizirani tudi na svetovni ravni. Smo del velike druščine letalcev celega sveta preko svojih nacionalnih zvez, katerih člani so naši klubi in preko njih tudi člani. Enkrat letno se srečamo na konferenci delegati nacionalnih zvez za balonarstvo, letošnja letna konferenca je bila v Salzburgu. Letalstvo se kot zelo razvijajoča gospodarska panoga še naprej spreminja zaradi boljšega pretoka kot tudi zaradi same varnosti v zraku. Balonarji smo uporabniki istega zračnega prostora kot letalci. To velikokrat občutimo z novimi zahtevami tako pri vzdrževanju kot usposabljanju in pri samem
Kolesarstvo
Zima pokvarila začetek sezone
Zimsko vreme pretekli konec tedna ni povzročalo težav zgolj šoferjem: zaradi sneženja je bila odpovedana uvodna dirka sezone za kolesarje mlajših kategorij. Tradicionalna otvoritev sezone, posamični kronometer na zagrebškem Jarunu je odpadel, a Ptujčani na novo dirko niso čakali dolgo. Že v nedeljo so se udeležili dirke Coppa Festo del Vino v sosednji Italiji. Vendar tudi tokrat sreče z vremenom niso imeli. Bilo je zelo mrzlo, tekmovanje je spremljal še dež. Na 108 kilometrov dolgi ravninski dirki je nastopilo vseh pet ptujskih kolesarjev: Niko Vogrinec, Alen Tement, Žiga Slak, Tomaž Bauman in Marko Purg. Vsi so skozi cilj pripeljali v vodilni skupini, najvišje pa je posegel Purg, ki je osvojil 12. mesto. »Fantje so povsem zmrznili, saj je bilo le nekaj stopinj nad ničlo. Vesel sem, da smo preživeli brez padcev. Ta dirka ni nič kaj
Takšne sreče s soncem Ptujčani v Italiji niso imeli. Največ je uspelo iztržiti Marku Purgu (na sliki levo), ob njem je Niko Vogrinec.
dosti povedala o pripravljenosti, mi bomo počasi stopnjevali formo, da ujamemo tisti pravi tekmovalni ritem. Upam, da nam bo vreme bolj naklonjeno, saj zdaj precej ovira tre-nažni proces. Zelo pomembne dirke nas čakajo že v aprilu,« je
povedal trener mladinske kategorije kolesarjev Perutnine Ptuj, Boštjan Arnuš. Nove preizkušnje, ki se bodo zdaj vrstile kot po tekočem traku, čakajo mlade perutninarje že ta konec tedna.
ug
Rokomet • SP srednjih šol
Ormoški gimnazijci odpotovali na Dansko
Danes, v petek, 28. 3., so se ormoški gimnazijci pod vodstvom trenerja Antona Laha ter spremljevalke Polone Krajnc z avtobusom odpravili na dolgo pot na Dansko, kjer bo od 29. marca do 6. aprila v Ikastu potekalo svetovno prvenstvo srednjih šol v rokometu. Mesto Ikast je na Danskem znano prav po odličnem rokometu.
Pravico nastopa imajo dijaki stari od 15 do 17 let. Slovenija oz. Ormožani se nahajajo v izredno težki skupini 4, skupaj z reprezentancami Nemčije, Švedske, Nigerije, Turčije ter Ukrajine. Prva tekma bo na sporedu v nedeljo ob 14.20 proti Ukrajini: »Skupina je težka,
vendar smo sposobni poseči po visoki uvrstitvi. Res, da je naša skupina najtežja, ampak ob pravi meri borbenosti bi lahko presenetili Nemce in Švede, ki so glavni favoriti v skupini 4. Sodelovanje na tem svetovnem prvenstvu bo za nas posebna zgodba, saj nimamo nobenih izkušenj s tako velikih tekmovanj. Na prvenstvu pri fantih sodeluje kar 24 reprezentanc s celega sveta. Veselimo se tega velikega dogodka za našo šolo,« nam je pred odhodom na Dansko dejal dijak in rokometaš Gimnazije Ormož Rok Klemenčič.
Razpored tekem:
nedelja, ob 14.20: Slovenija - Ukrajina ponedeljek, ob 13.00: Slovenija - Švedska torek, ob 9.00: Slovenija - Turčija sreda, ob 12.00: Slovenija - Nigerija sreda, ob 17.20: Slovenija - Nemčija četrtek, začetek razigravanj za končne uvrstitve.
UK
Foto: Črtomir Goznik
Branko Amrožič, predsednik Balonarskega kluba Ptuj, je na letni konferenci mednarodne balonar-ske federacije ob Sloveniji predstavil tudi Ptuj, ki bo v prihodnjih letih zagotovo eden od gostiteljev letne konference mednarodne balonarske federacije.
letenju. Letne konference so odlična priložnost, ko si lahko izmenjamo izkušnje dobre prakse ali včasih na žalost tudi informacije o nesrečah, jih preučimo, da ne pride do ponavljanja napak. Nesreče pa niso edino, o čemer se pogovarjajo na letnih konferencah. Na letošnji je sodelovalo 25 delegatov s celega sveta. Ob svoji državi sem predstavil tudi Ptuj, ki ga poznajo že iz prejšnjih let, ko smo kandidirali za letalske igre in pozneje za prvenstvo z zračnimi ladjami. V pogovorih sem ugotovil veliko naklonjenost za to, da bi eno od takšnih prireditev gostili tudi pri nas, med drugim tudi eno od bodočih konferenc, saj imamo sedaj
za to tudi odlične pogoje. Konferenca je bila tudi svojevrstna obeležitev dneva žena, saj smo na tem srečanju ustanovili tudi še kategorijo za ženske. Zanjo smo si prizadevali prav delegati vzhodnih dežel, ki dajemo tudi sicer večji pomen temu prazniku. S tem se odpira novo področje za tekmovanja najvišjega ranga, saj je v vsaki državi vsaj nekaj pilotk balonov, ki bi se takega tekmovanja tudi udeležile. Brez večjih težav bi lahko zbrali več kot 50 ekip, to pa je zagotovo izziv tudi za nas. Takšne prireditve pa bomo lahko uspešno izvedli le, če jih bo podprla tudi širša skupnost ob želji po razvoju turizma in mednarodni prepoznavnosti.
Takšne dogodke spremljajo tudi vsi pomembnejši svetovni mediji. Bil sem že na številnih evropskih in svetovnih prvenstvih, na Ptuju imamo praktično vse, kar imajo veliki. Aktivnosti balonarskega kluba Ptuj podpirata tudi predsednik komisije Jean Claude Weber in generalni sekretar FAI Max Bishop,« je strnil vtise z letošnje letne konference mednarodne federacije balonarjev Branko Ambrožič, predsednik BK Ptuj.
Ptujski balonarji bodo tudi letos organizirali mednarodni balonarski praznik, letošnji bo že dvanajsti po vrsti.
MG
Košarka • OMREZJE.NET & PARKL
KK Ptuj le še korak do prve lige
Ker je tekmovanje v prvi ligi končano, se prve štiri ekipe v miru pripravljajo na zaključno dejanje. Dornavčani se pripravljajo na selitev v drugo ligo, medtem ko Kidričani spremljajo dogajanje v finalu druge lige, ki jim bo prineslo nasprotnika v tekmi za obstanek.
V	prvi finalni tekmi druge lige so Ptujčani gostili »tiskarje«. Začetek je prinesel spoznavanje obeh ekip. Obe ekipi sta odigrali čvrsto obrambo, zato je bila učinkovitost v napadu bolj jalova. Do polčasa si nobena izmed ekip ni uspela priigrati prednosti in obe ekipi sta si za prikazano igro zaslužili več kot potreben počitek.
V	nadaljevanju so se razživeli domači, ki so stopnjevali pritisk pod obroč in si pred zadnjim delom igre uspeli priigrati visokih devet košev prednosti. Tiskarji nikakor niso uspeli najti recepta, zato so postavili consko postavitev. Ptujčani so ena izmed redkih ekip, v kateri zadevajo trojke z vseh položajev prav vsi igralci. In prav s serijo trojk so razbili consko postavitev gostov, ki so hitro zapravili dve minuti odmora.
Sledila je posamična obramba, ki je sicer uspela ustaviti nalet domačih, a le za kratek čas. Utrujenost v obrambi pri gostih se je stopnjevala, česar posledica sta bili dve dobljeni trojki v zadnji minuti. Slednjo so dobili ob zvoku sirene. Namesto spodobnega zaostanka enajstih točk, jih morajo zdaj uloviti sedemnajst, kar bo izredno težko.
V tekmi za tretje mesto so Veterani s Pragerskega gostili Majšperčane. Gostje so vodili vse do zadnjega dela igre, ko so domači le nekako uspeli preobrniti potek srečanja. Zaostanek devetih košev so nadoknadili pet minut pred koncem srečanja. Po minuti odmora gostov so s serijo trojk še po-vedli, kar je goste še dodatno zmedlo. Še ena minuta odmora je strnila obrambo gostov, ki so uspeli do konca srečanja znižati zaostanek na solidne tri koše, kar jim daje upanje na preobrat v povratni tekmi.
2. liga
Rezultati končnice:
Za mesta od 1 do 2: KK Ptuj - TED
ŠD Cirkovce 85:68 (15:16, 14:13, 28 :19, 28:20)
Za mesta od 3 do 4: Bar LM Prag. veterani - ŠD Majšperk 70:67 (13:13, 16:22, 20:19, 21:13) Za mesta od 5 do 6: KK Avtoefekt
-	KK Nova vas MB 84:63 (31:11, 14 :23, 21:15, 18:14)
Za mesta od 7 do 8: ŠD Ptujska Gora - ŠD Podlože 69:62 (12:10, 9:13, 28:16, 20:23)*
*tekma je bila naknadno registrirana 20:0 za ekipo ŠD Ptujska Gora, zato povratna tekma odpade.
Lestvica najboljših strelcev po 15. krogu: 1. Mitja Blažič (KK Nova vas MB) 313 košev/povprečje 24,1/13 tekem, 2. Alen Horvat (KK Ptuj) 295/22,7, 3. Sebastjan Holc (KK Avtoefekt) 247/20,6. Pari povratnih tekem 2. lige: Za mesta od 1 do 2: TED ŠD Cir-kovce - KK Ptuj (četrtek, 27. 3., ob 19.15 v OŠ Cirkovce). Za mesta od 3 do 4: ŠD Majšperk
-	Bar LM Pragersko veterani (petek, 28. 3., ob 19.45 v OŠ Majšperk).
Za mesta od 5 do 6: KK Nova vas MB - KK Avtoefekt (sobota, 29. 3., ob 17.00 v OŠ Fram).
Vrstni red od 7. do 10. mesta: 7. ŠD Ptujska Gora, 8. ŠD Podlože, 9. KK Starše mladi, 10. ŠD Destrnik.
Radko Hojak
Nogomet • Mladi Ptujčani v Franciji
Po turnirju še na Eifflov stolp
Mladi nogometaši Drave, selekcija U-11, so tudi letos nastopili na velikem nogometnem turnirju v Franciji, ki je letos že 32. po vrsti. Po dolgi vožnji so se mladi Ptujčani zelo dobro znašli tudi na igrišču in v svoji predtekmovalni skupini osvojili prvo mesto: premagali so Saint Cyue 2:0 ter remizirali z ekipama Chateaudrun in J. S. Mettay (0:0). S tem so se uvrstili v nadaljevanje tekmovanje, kjer so v skupini osvojili dru-
go mesto. To je bilo dovolj za končno razigravanje od 5. do 8. mesta.
Fantje so si seveda želeli višjo uvrstitev, vendar se jim ni izšlo, da bi lahko ponovili uspeh iz preteklega leta, ko so bili drugi. Vsi skupaj pa so zadovoljni z doživetjem in druženjem z mladimi nogometaši iz cele Evrope. Na koncu so obiskali še Pariz in bili med drugim na Eifflovem stolpu. Po vsem tem je sledila dolga vožnja v Slove-
nijo. Vsa prijetna doživetja pa so premagala utrujenost, tako da je tudi pot hitro minila.
V Franciji so barve Drave branili: Davor Fleten, Alex Krajnc, Blaž Pintarič, Tomaž Rebernišek, Toni Rogina, Matic Stajnko, Žiga Šištarič, David Štajner, Rok Štumberger, Vito Topolovec, Matic Vrbanec, Žan Tamuda Horvat. Predstavnik Drave je bil Matjaž Korpar, trener pa Boštjan Zemljarič.
Danilo Klajnšek
Otroci, starši in drugi spremljevalci pred potjo v Francijo
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
Proti Goričanom samo točka
V Kidričevem smo v sredo videli zanimivi tekmi v prvoligaški konkurenci kadetov in mladincev. Kljub dobrim predstavam so mladi Kidričani v dveh tekmah osvojili samo točko. Če so že bili v kadetski konkurenci boljši gostje, so srečanje mladincev pokvarili sodniki. Predvsem glavni sodnik Štefan Fekonja očitno ni bil dorasel svoji nalogi in je Goričanom podaril strel z 11 metrov. V celotnem srečanju so bili sicer mladi Kidričani boljši, nevarnejši, zato si gostje sodniške pomoči nikakor niso zaslužili. Ravno v tem se včasih pokaže razlika med veliki in malimi.
5. MURA 05	18	9	2	7	28:34	29	1. DOMŽALE	17 12	4	1	45:13	40
6. RUDAR (V)	18	7	6	5	36:31	27	2. KOPER	18 12	3	3	36:13	39
7. INTERBLOCK	18	8	3	7	30:26	27	3. HIT GORICA	18 11	5	3	42:11	38
8. HIT GORICA	18	7	5	6	36:25	26	4. TRIGLAV	18 10	3	5	35:24	33
9. ALUMNIJ	18	7	5	6	23:21	26	5. MARIBOR	17 10	2	5	44:20	32
10. KOPER	18	6	5	7	31:31	23	6. ALUMINIJ	18 8	5	4	41:17	26
11. BILJE-PRIMOR. 18		5	2	11	23:41	17	7. INTERBLOCK	18 8	5	6	39:18	26
12. DRAVOGRAD	17	4	2	11	15:29	14	8. MIK CM CELJE	18 7	5	6	39:18	26
13. BRITOF	18	3	2	13	13:50	11	9. BILJE - PRIMOR. 18 7		4	7	34:33	25
14. SVOBODA	17	2	1	14	12:49	7	10. BRITOF	18 4	4	10	26:30	16
Aluminij -	Hit Gorica 1:1						11. MURA 05	18 4	2	12	20:31	14
(1:0)							12.DRAVOGRAD	17 3	4	10	17:56	13
							13. RUDAR (V)	18 3	1	14	15:66	10
STRELCA: 1:0 Vajs (35), 1:1 Kol-							14. SVOBODA	17 1	2	14	8:55	5
1. SML
REZULTATI 18. KROGA: Aluminij - HIT Gorica 1:1, Koper - Interblock 3:2, Rudar Velenje - MIK CM Celje 1:2, Mura 05 - Bilje Primorje 2:0, Triglav - Britof 2:0.
1.	MARIBOR 17 15 2 0 53:8 47
2.	DOMŽALE 17 10 4 3 38:16 34
3.	MIK CM CELJE 18 10 2 6 41:27 32
4.	TRIGLAV 18 9 3 6 42:33 30
man (66. z 11 m)
ALUMINIJ: Lipovac, Draškovič (Kušar), Rešek, Krajnc, Delamea, Vajs, Milec, Pečnik (Rotman), Mezna-rič (Šešo). Trener: Bojan Flis
1. SKL
REZULTATI 18. KROGA: Aluminij
-	HIT Gorica 0:2, Troglav - Britof 4:0, Rudar Velenje - MIK CM Celje 1:4, Mura 05 - Bilje Primorje 2:1, Koper
-	Interblock 2:1.
Aluminij - Hit Gorica 0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Arčon (58), 0:2 Vo-larič (72)
ALUMINIJ: Zajc, Jovič, Žurej (Perger), Mlakar, Medved, Kek, Čeh, Koren (Pulko), Greifoner, Petek, Ru-mež (Sitar), Kajtazi (Horvat). Trener: Simon Vidovič.
Danilo Klajnšek
Mladinci Aluminija so z Goričani osvojili točko.
Z. nogomet M Športni napovednik
Dvojno slavje hrvaških reprezentantk v Dornavi
V Dornavi sta bili odigrani dve mednarodni ženski prijateljski tekmi med izbranima vrstama Slovenije ter sosednje Hrvaške. NZS se je s sosedi dogovorila za srečanji v kategoriji U-17 ter članic; čast organizatorja srečanja je pripadla Dornavi.
Najprej so se pomerile kadeti-nje, kjer so bile Slovenke uspešnejše v prvem polčasu, igralke Hrvaške pa v drugem. Kasneje so moči merile še članice; naše igralke pa so tesno izgubile.
Za trenerje rezultata nista bila v ospredju, tako da so gledalci videli dve lepi in zanimivi nogometni srečanji, ki bosta predvsem domačinom v Do-rnavi ostali v lepem spominu, saj je šlo za prvo mednarodno nogometno tekmo v tem kraju, ki predvsem v zadnjem letu posveča veliko pozornost ženskemu nogometu.
Slovenija U-17 - Hrvaška U-17 1:3 (1:0)
Športni park Dornava, gledalcev: 140. Sodniki: Aleš Sledič, Iztok Milo-šič, Borut Janžekovič, Mitja Mezna-rič. Delegat: Mihaela Arnuš
Strelke: 1:0 Gruden (38), 1:1 An-delič (56), 1:2 Bulut (60), 1:3 Balog (78).
Slovenija U 17: Koca, Gruden, Živ-kovič, Horvat, Čonč, Nežman, Puh-man, Zupanc, Stipič, Kljajič, Jerina. Igrale so še: Puš, Čagran, Vučajnk, Vidmar, Kuhn, Blazinšek, Rola. Trener: Tina Kelenberger.
Članice: Slovenija - Hrvaška 0:1 (0:0) Strelka: 0:1Vukovič (67) Slovenija: Čevnik, Levačič, Golob, Kavčič, Andrejc, Žganec, Petrač, Potrč, Vehar, Antolič, Redenšek. Igrale so še: Vozelj, Begič, Arh, Eržen, Pšai-ler. Trener: Tina Kalenberger.
Peter Golob
MALI NOGOMET
Kvalifikacije za svetovno prvenstvo (play-off): Slovenija - Portugalska (prva tekma)
Tekma bo v sredo, 2. aprila, ob 20. uri v hali Tivoli (Ljubljana). Vstopnice je možno kupiti v predprodaji na vseh Petrolovih bencinskih servisih, v poslovalnicah Kompasa in na spletnem naslovu www. eventim.si. Na dan tekme bodo vstopnice v prodaji tri ure pred pričetkom pred vhodom v športno dvorano Tivoli.
Cena vstopnice v predprodaji znaša 6 €, na dan tekme pa bo zanje potrebno odšteti 9 €. Otroci do 12. leta bodo imeli prosti vstop.
TENIS
ZIMSKA LIGA
PARI 10. KROGA (Goya Center): 9.00: TK Skorba - TK Ma-lečnik Team, TK Šimari - TK Neptun; 12.00: TC Luka - trgovine Jager.
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 25. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Koper - Drava, Maribor -Primorje (na Mestnem stadionu na Ptuju); SOBOTA ob 16.00: Domžale
-	Interblock; SOBOTA ob 18.00: HIT Gorica - Nafta; NEDELJA ob 16.30: Livar - MIK CM Celje.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Zavrč - Krka, Krško Aluminij; SOBOTA ob 17.00: Rudar Velenje - Bonifika; NEDELJA ob 16.30: Mura 05 - Zagorje, Triglav Gorenjska - Bela krajina.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Pohorje - Stojnci, Kovinar Štore - Odranci, Roma - Šmartno 1928, Paloma - Dravinja, Malečnik - Trgovine Jager, MU Pentjur - Koroška Dravograd, Črenšovci - Veržej.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 17. KROGA - SOBOTA: Gerečja vas Unukšped - Oplotnica, Šoštanj - Železničar, Mons Claudius - Partizan Fram, Šentilj Jarenina
-	Holermuos Ormož, Simer šampion - AHA EMMI Bistrica, Peca - Zreče, Podvinci - GIC Gradnje Rogaška.
1. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Apače - Središče, Zgornja Pol-skava - Videm, Rogoznica - Dornava; NEDELJA ob 10.30: Skorba Saš
-	Hajdina; NEDELJA ob 16.00: Bukovci - Boč, Gorišnica - Cirkulane.
VETERANSKA LIGA - ZAHOD
PARI 10. KROGA - PETEK ob 16.30: Polskava - Boč, Zgornja Pol-skava - Prepolje, Pragersko - Podlehnik, Skorba - Lovrenc. TEKMA Hajdina - Apače je bila odigrana v četrtek.
VZHODNA SKUPINA
PARI 10. KROGA - PETEK ob 16.30: Gorišnica - Videm, Grajena
-	Dornava; NEDELJA ob 10.30: Podvinci - Tržec, Leskovec - Markovci.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
19. KROG: Svoboda - Aluminij (sobota ob 15.00)
1.	SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
19. KROG: Svoboda - Aluminij (sobota ob 13.00)
2.	SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA VZHOD
17. KROG: Šmartno 1928 - NŠ Poli Drava (nedelja ob 16.00)
2. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA VZHOD
17. KROG: Šmartno 1928 - NŠ Poli Drava (nedelja ob 14.00)
LIGA - U 14 VZHOD
17.KROG:	Dravograd - NŠ Poli Drava, Maribor - Aluminij
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
13.	KROG: Pomurje - ŽNK Ljudski vrt (nedelja ob 16.00)
DEKLETA U-17
8. KROG: Ljudski vrt - Velesovo (sobota ob 12.00)
ROKOMET
KONČNICA MOŠKEGA POKALA
POLFINLE: SOBOTA Cimos Koper - Trimo Trebnje, Celje Pivovarna Laško - Gold club.
1.A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 19. KROGA: Brežice - Mercator Tenzor Ptuj, Zagorje Istrabenz Gorenje - Kočevje Evrocasino, Velenje - Olimpija PLK, Izola - Krim Mercator, Škofja Loka KSI - Burja Škofije, Celjske mesnine - Celeia Žalec.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 18. KROGA: Klima Petek Maribor - Moškanjci Gorišnica, Krško
-	Krka, Ribnica Riko hiše - Radeče MIK Celje, Dol TKI Hrastnik - Mitol Sežana, Grosuplje - Istrabenz plini Izola.
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA (od 1. do 8. mesta)
PARI 3. KROGA: Drava Ptuj - Alples Železniki, Kranj - Sevnica, Grča Kočevje - Šmartno 99.
PRIJATELJSKA MEDDRŽAVNA TEKMA
Kadetska reprezentanca Slovenije (trener Sašo Prapotnik) se bo v soboto, 30. 3., ob 17. uri v Gorišnici pomerila z reprezentanco Hrvaške.
NAMIZNI TENIS
1.	SLOVENSKA MOŠKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA
18.	KROG: Tempo Velenje - Ptuj
KEGLJANJE
2.	SLOVENKA MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
18. KROG: Šoštanj - Drava (sobota ob 16.30)
2. SLOVENSKA ŽENSKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
14.	KROG: Impol - Drava (sobota ob 13.30)
Danilo Klajnšek
Foto: DK
Planinski kotiček
Ormoški planinci vabijo na izlet po črnogorskih planinah
Ormoški planinci se 26. aprila odpravljajo na večdnevni izlet, s katerega se bodo vrnili 30. aprila zvečer. Gre za lahek štiridnevni izlet, ki bo ob 35 udeležencih stal 245 evrov. Prijaviti se je potrebno do 15. aprila.
Prvi večer izleta zajema vožnjo preko Sarajeva, kjer bo ogled mestnih znamenitosti in naprej po dolini reke Drine do Nikšiča in do metropole črnogorskega planinskega turizma - Žabjaka. Drugi dan izleta se bodo planinci vzpeli na 2523 metre visok Bobotov kuk, za kar načrtujejo 6 do 8 ur hoje, saj bodo premagali 1150 metrov višinske razlike.
Tretji dan se takoj po zajtrku odpeljejo skozi Nikšič, Podgorico, Cetinje do Budve. Spotoma si bodo ogledali Cetinje in Njegoševo grobnico na Lovčenu. Načrtujejo tudi rafting po Tari.
Četrti dan je po zajtrku prost za kopanje, potem pa se pot čez Dubrovnik, Mostar in Jajce zaključi v Ormožu.
Iz Planinskega društva Maksa Meška Ormož sporočajo, da je za udeležbo potreben potni list, zdravstvena izkaznica, opozarjajo pa tudi na primerno obutev in pohodne palice. Prijave sprejema Marjan Kukovec na telefonski številki 04169874. Več o izletu lahko najdete na njihovi spletni strani www.pdrustvo-mmmormoz.si.
vki
Judo • 21. mednarodni pokal Ptuja
Šahovski kotiček
Dornavčani prvi v Slovenskogoriški šahovski ligi 2007/08
Preteklo soboto se je z zadnjim turnirjem v Juršincih končala letošnja Slovensko-goriška šahovska liga (SGŠL). Prvaki za sezono 2007/08 so postali šahisti ekipe Športnega društva Dornava, za katero so igrali Tomo Viher, Marjan Čeh, Marjan in Milan Šilak ter Peter Kokol.
Rezultati 4. turnirja v Juršincih: Občina Sv. Tomaž - ŠD Dornava 1:7, Občina Sv. Andraž - ŠD Juršinci 0:8, ŠD Dornava - ŠD Juršinci 3:5, Občina Sv. Tomaž - Občina Sv. Andraž 7:1, Občina Sv. Andraž - ŠD Dornava 1:7, ŠD Juršinci - Občina Sv. Tomaž 5:3.
Končni vrstni red: ŠD Dornava 71, ŠD Juršinci 61,5, Občina Sv. Tomaž 37, Občina Sv. Andraž 22,5 točke.
V posebni razvrstitvi posameznikov, ki so za svojo ekipo zbrali največ točk, je zmagal član zmagovite ekipe Tomo Viher.
Končni vrstni red posamezno: Tomo Viher (Do-
rnava) 22,5, Branko Matjašič (Juršinci) 19,5, Marjan Čeh (Dornava) 16,5, Peter Kokol (Dornava) 16,5, Anton Lajh (Juršinci) 16, Marjan Šilak (Dornava) 13,5, Jožef Rižnar (Juršinci) 13, Tinček Slodnjak (Juršinci) 13, Marjan Gavez (Andraž) 10, Jožef Štabuc (Tomaž) 10, Anton Bec (Tomaž) 9, Mirko Štuhec (Tomaž) 8, Vlado Druzovič (Andraž) 6, Anton Mandelj (Tomaž) 5, Mirko Novak (Tomaž) 5, Franc Čuček (Andraž) 4,5, Milan Šilak (Dornava) 2, Ivan Težak (Andraž) 2 točki.
Pokale, medalje in praktične nagrade je po končanem zadnjem turnirju na turistični kmetiji Amur najboljšim podelil predsednik športnega društva Juršinci g. Franci Ku-kovec.
Organizatorji tudi za prihodnje leto načrtujejo izvedbo SGŠL in vabijo k sodelovanju ljubiteljske šahiste s širšega območja Slovenskih goric!
Anton Lajh
Na Ptuju prvenstvo evropskih upov
Foto: M. Bartuša
Na sliki od leve: Milan Šilak, Marjan Čeh, Peter Kokol, Marjan Šilak in Tomo Viher.
V soboto in nedeljo, 29. in 30. 3., bo Judo klub Drava iz Ptuja organiziral mednarodno prvenstvo za Pokal
Ptuja v judu. To tekmovanje, ki letos praznuje že 21 let neprekinjenega organiziranja, se je lani preimenovalo v Prvenstvo evropskih upov, kar je velik uspeh organizatorjev tako s tekmovalnega kot organizacijskega vidika, saj je vsako leto več udeleženih držav. Udeležbo je potrdilo 8 evropskih držav in večina slovenskih klubov, tako da bomo lahko na blazinah spremljali kakovostne dvoboje mladih judoistov in judoistk.
»Jutri bo zame zelo pomemben nastop na blazinah. Treme pred domačo tekmo nimam, ravno nasprotno, vedno dobro nastopam doma. Jutri upam na finale ali vsaj 3. mesto. S tem letom sem prestopil med kadete in tekmujem z dve leti starejši-
Utrinek z lanskoletne prireditve
mi borci, zato je konkurenca zelo velika, a sem dobro pripravljen in verjamem vase, da lahko dosežem dober rezultat,« je napovedal Tilen Vidovič, ki bo med kadeti poskušal osvojiti točke za normo za kadetsko
EP.
Med dekleti v ptujskem taboru največ pričakujejo od Lee Murko, ki je tudi glavna favoritinja za zmago med mladinkami v kategoriji do 78 kg. »Pričakujem močno konkuren-
co, nevarne bodo predvsem Romunke, Poljakinje in Hrvatice. Pripravljena sem dovolj dobro in ciljam na zmago. Že čez dober mesec pa se začnejo evropski pokali, kjer je cilj doseči normo za letošnje EP na Poljskem, ki bo septembra, in za SP v Vietnamu oktobra meseca. Domača tekma je prva prava preizkušnja pred nadaljevanjem sezone. Po tekmovanju nas čakajo še tridnevne priprave, kjer bo poudarek na borbah.«
Borbe bodo potekale na štirih borilnih površinah in se pričnejo s predtekmovalni-mi dvoboji v soboto (kadeti in kadetinje) ob 10. uri in finalnimi dvoboji ob 15. uri ter v nedeljo (mladinci in mladinke) ob 10.30 in finalnimi borbami ob 14. uri. Vabljeni na mednarodni Pokal Ptuja v judu!
Sebi Kolednik
Nogomet • Ekipa Štajerske U-8
Štajerska četrta v Splitu
Mladi nogometaši z našega območja, zbrani v ekipo Štajerska, so se minuli teden udeležili mednarodnega turnirja v Splitu, v enem izmed hramov
nekdanjega jugoslovanskega nogometa. Kaj je ta nastop pomenil za mlade naraščajnike, ni potrebno posebej poudarjati.
Mladi nogometaši iz Štajer-
ske (v ekipi so bili nogometaši Aluminija, Ormoža in Železničarja) so bili povabljeni na turnir v Split, kjer so zelo dobro predstavljali slovenski
Pod vodstvom trenerjev Boštjana Kupčiča ter Alfonza Horvatiča (vodja odprave sta bila Marko Perger in Vito
Gorza) so za selekcijo Štajerske nastopili: Jure Perger, Rok Mohorko, Marsel Kovačec, Marko Pernat, Žan Medved, Vid Ovčar, Aljaž Gassenburger (vsi iz Aluminija), Vito Gorza, Adrijan Sač, Amadej Ribič in Jan Kotnik (vsi Železničar Maribor) ter Alojz Goršič in Tilen Kokot (NK Holermuos Ormož).
REZULTATI EKIPE ŠTAJERSKA V PREDTEKMOVANJU: Štajerska - FC Wienerlien 7:0, Štajerska - FC Admira Wacker 1:0, Štajerska - Ljubljana 2:1, Štajerska - Hajduk 2:1.
Tekma za 3. mesto: Štajerska - FC Admira Wacker 1:4.
Ekipa Štajerske U-8 s trenerjema na turnirju v Splitu
nogomet. Čeprav so zmagali v svoji skupini, se zaradi »čudnih« pravil turnirja niso uvrstili v finale, ampak so igrali le za 3. mesto. Po edinem porazu so na koncu osvojili 4. mesto. Mladim fantom iz Kidričevega, Maribora in Ormoža je potrebno za nastope samo čestitati, saj so si zaradi svoje tehnično dovršene in borbene igre v kratkem času pridobili simpatije številnih ljubiteljev nogometa v Splitu, ki so spremljali turnir.
Danilo Klajnšek
Šolski šport • Košarka - področno prvenstvo za ml. učence
Majšperčan v svojem elementu
Mladi košarkarji 5. in 6. razreda OŠ Majšperk so se s svojim športnim pedagogom, profesorjem Darkom Kafelom, na regijskem prvenstvu veselili prvega mesta. S tem so samo potrdili vse rezultate iz minulega obdobja. Za skupni uspeh lahko mladim športnikom, njihovim učiteljem in vodstvu šole samo čestitamo.
REZULTATI: OŠ Majšperk - OŠ Makole 38:24, OŠ Destrnik-Trnov-ska vas - OŠ Makole 25:30, OŠ Majšperk - OŠ Destrnik-Trnovska vas 42:15.
VRSTNI RED: 1. OŠ Majšperk, 2. OŠ Makole, 3. OŠ Destrnik-Trnovska vas.
Prvi dve ekipi sta se uvrstili v četrtfinale (med 32 ekip v Sloveniji).
Danilo Klajnšek
Ekipa OS Majšperk je zmagala na področnem prvenstvu OS.
Marjan Keiner • Fotoreportaža s Kube
Podobe iz preteklosti ...
Kolesarji Perutnine Ptuj se na začetku sezone že nekaj let zapovrstjo udeležujejo dirke po Kubi. Pisano deželo je skozi objektiv fotoaparata »v slike ujel« Marjan Kelner, ki spremlja ptujske kolesarje po vsem svetu.
Navijačice na cilju v Havani
Foto: Marjan Kelner
Foto: Marjan Keme1 Gospa na ulici Havane turistom požira s cigaro in tako zasluži kakšen dolar.
Brez besed
Nagradno turistično vprašanje	.
Kdaj bo MO Ptuj prisluhnila rekreacijskim zahtevam občanov in gostov?
Na Ptuju že nekaj časa potekajo priprave na srečanje najstarejših evropskih mest iz držav članic EU. Pobudo za srečanje županov najstarejših evropskih mest iz 27 držav Evrope je dalo Turistično društvo Ptuj, ki je pred dvema letoma tudi pričelo urejati cvetlične grede v Mestnem parku, a je začetni entuziazem pošel, saj mestna oblast ni prevzela pobude.
Ptujski župan je pobudo predstavil slovenski vladi ob njenem novembrskem obisku v Podravju, na zaključnem srečanju v Grand hotelu Primus. Predsednik vlade Janez Janša se je za pobudo zahvalil, upati je, da bo imelo srečanje tudi temu primerno pozornost glede na to, da ga Ptujčani želijo organizirati kot enega od dogodkov v okviru predsednikovanja Slovenije EU. MO Ptuj že nekaj časa sodeluje v
projektih za trajnostno oživljanje zgodovinskih mest oziroma zgodovinskih mestnih četrti v prostoru centralne in vzhodne Evrope. V okviru pobude Cadses se izvaja tudi projekt Histurban, ki se podobno kot še nekateri drugi ukvarja s problematiko srednjevelikih srednjeevropskih in vzhodnoevropskih mest. V začetku letošnjega leta so v Veroni sprejeli posebno listino o spodbujanju razvoja srednjeevropskih
Foto: Črtomir Goznik
Pred dvema letoma je še kazalo, da bo Mestni park na Ptuju le začel spreminjati podobo, a se to ni zgodilo. Začetnemu entuziazmu, ki so ga pokazali člani TD Ptuj ob 120-letnici, mestna oblast ni sledila.
Janez Jaklič • Nepal - dežela gora
mest na osnovi Izjave iz Lipnice. K pristopu so pozvali vsa podobna mesta, med njimi tudi Ptuj.
MO Ptuj bo v okviru srečanja predstavnikov najstarejših evropskih mest iz držav članic EU organizirala strokovni simpozij, ki bo potekal od 29. do 31. maja. V ospredju bo tema o sistemskem pridobivanju sredstev za posege v stara mestna jedra, s ciljem omogočiti kakovostno bivanje v njem.
Predsednica društva Zreli vedež Viktorija Dabič je pisala ptujskim mestnim svetnikom v zvezi s sprehajalnimi potmi in parki na Ptuju. Že šest let se na Ptuju zbirajo pohodniki ob polni luni, ki iščejo lepe, skrite kotičke naše narave v okolici mesta. Veliko jih je, težava pa je, kako priti do njih, če hočeš upoštevati prometne predpise. Ponavadi se zbirajo v Ljudskem vrtu, ki je bil nekoč eden najlepše urejenih prostorov za sprostitev meščanov, zdaj že dolgo ni več. Kaj se dogaja z zelenimi površinami v mestu, ki se širijo proti Mestnemu Vrhu, Ciril Metodov drevored in Gregorčičev drevored pa nosita samo še ime drevoreda. Na Ptuju ni kolesarskih poti, pločniki so polni avtomobilov, kot posmeh mestnim ambicijam pa se nekatere pohodniške in kolesarske poti končajo sredi trase, ko se dotaknejo občinske meje. Pri tem Viktorija Dabič še posebej opozarja na priključek z občino Hajdina streljaj od Term ob reki Dravi proti kartodromu.
. Obred je bil zaradi počasnosti kraljevega služabnika veličasten. Lepljenje nalepke, udarci številnih štampiljk, vpis podatkov v velikansko knjigo, ki je ležala na mizi pred uradnikom, in še in še. Pod nadstreškom ob prašni cesti, pravzaprav obmejnem uradu, sem postajal nestrpen. Preveval me je kisel občutek, da se ljudje pred menoj vrivajo. Prav tako pa sem malega škrata sumil, da prepogosto in prerad jemlje potne liste iz ženskih rok.
Noč se je že prevesila v drugo pol-
ovico, ko sem v postelji hotelčka takoj za mejo utonil v nemiren spanec.
Nepal ima pravokotno obliko. Po dolžini (od vzhoda proti zahodu) meri okoli osemsto kilometrov, po širini pa okoli sto petdeset do dvesto kilometrov. Na severu meji na Tibet, na vzhodu na indijski zvezni državi Sikkim in Zahodno Bengalijo, na jugu pa na indijski državi Bihar in Utar Pradeš. Tričetrt Nepala je goratega. Njegovo ozemlje se polagoma dviga iz gangeške ravnine na jugu do Velike Himalaje na severu.
Urejajo se nabrežine Drave, o drevesih pa ni duha ne sluha. Na Ptuju so že pred sto leti vedeli, da sta park in zelena površina nujna za dobro počutje meščanov, danes so zgleda na to vsi pozabili. Pot proti turniškemu parku, ki je vodila proti gradu, se je uklonila avtocesti, ob Studenčnici ni mogoče priti na Pobrežje, ker so vse poti uničene. Najlepši del mesta, ki bi bil še kako primeren za rekreacijo Ptujčanov in za goste Term, predstavlja prav povezava s potkami ob Studenčnici, kjer sta še mir in neokrnjena narava. Kaj je s potjo na Vičavi, ki je bila že urejena, a se podira? Kako priti varno do Hincejeve sekvoje in na Hincejev hrib? Vprašajev je še veliko, samo narisati zemljevid je gotovo premalo, ugotavlja Viktorija Da-bič, ki se tudi sprašuje, zakaj podobne
stvari drugje uspevajo, na Ptuju pa ne morejo. Zakaj se ni več mogoče popeljati po Dravi z manjšim plovilom. Prepričana je, da je o vsem tem nujno že enkrat spregovoriti na glas in izdelati dolgoročni načrt, in tudi predlaga, da je sprehajalnim potem, ki jih v rekreativne namene uporabljajo Ptujčani in gostje, potrebno posvetiti točko ene od prihodnjih sej mestnega sveta.
Nagrado za odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejela Petra Mlakar, Stanošina 8 b, Podlehnik. Danes sprašujemo, katerega leta je bil urejen Mestni park na Ptuju. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 4. aprila.
Država slikovitih mest
Pomemben kot pestič, obdan s številnimi prašniki in cvetnimi listi, se je počutil obmejni uradnik sredi gozda belih rok, ki so mu pod nos molile potne liste. Bleda luč petrolejke je tu pa tam osvetlila gubasti obraz nedoločljive starosti. Možakar je listal malo knjižico, nato pa srečnežu izdal vstopno vizo
Foto: Janez Jaklič
Pogled na strehe Katmanduja
Zaradi odmaknjenosti je gorska kraljevina ohranila neodvisnost in večino starih navad. Smotrno je izkoriščala dragoceni strateški položaj med najmogočnejšima azijskima državama Indijo in Kitajsko. V obdobju vladanja družine Rana med letoma 1846 in 1951 je bil Nepal zaprta in dobesedno neznana dežela. Obnovitev kraljeve oblasti leta 1951 pa ga je odprla tujim popotnikom.
Nepal je hindujska kraljevina s slikovitimi mesti in neštetimi starimi svetišči, dežela s presenetljivimi narodnostnimi in kulturnimi starožitnostmi. Poleg tega je ozemlje s čudovitimi pokrajinami, od subtropskih gozdov do najmogočnejših vrhov na svetu. V ne-palsko hribovje in visokogorje prihaja veliko obiskovalcev. Celo Velika Himalaja, kamor so se nekoč odpravljali le redki vrhunski alpinisti, je postala cilj neštetih planincev in plezalcev. Ljudi privlači narava, sprehod po stezah med prijetnimi vasmi v pravljičnem okolju ledenih gora, druge vlečejo samo vrhovi, strme stene, rekordi, tretji spet prihajajo po duhovne vrednote, k izvirom starih modrosti, ki jih varujejo hindujski puščavniki in budistični menihi.
Vstal sem dovolj zgodaj, da sem dobil sedež na avtobusu proti Katman-duju. Nekateri zaspanci so se morali zadovoljiti s prostorom na tleh in pokrovu motorja, gora prtljage pa se je
znašla na strehi kovinske škatle. Začelo se je. Avtobus je hropel in kašljal, ko se je plazil po ozki vijugasti cesti, ki je predrzno vsekana v bregove rečnih strug. Komaj smo prišli na vrh grebena, že smo se spustili po smrtonosnem toboganu v drugo še globljo dolino. Počasi, s hitrostjo dvajset do trideset kilometrov na uro, smo se zaletavali v nepalsko gorovje. Med redkimi daljšimi postanki sem branil svoj sedež pri vratih razmajanega vozila. Izkušnje so narekovale budnost. Noč je že davno prekrila razvejano pokrajino in iz temnih oblakov je začelo rositi, ko smo se pritresli v glavno mesto kraljestva.
Katmandujska dolina, središče ne-palskega sredogorja, je bila v zgodovini dežele vedno močno prisotna. Vse, kar se je pomembnega zgodilo, se je zgodilo v njej ali pa zaradi nje. Luč legende nam skozi tančice ogromnih časovnih razdalj, na mestu, kjer je danes prestolnica Katmandu, prikaže prelepo turkizno jezero. Sredi njega je rasel čudovit dragulj, prekrasen lotu-
Foto: Janez Jaklič
Nad Nepalom bedijo številna očesa z belih stup.
sov cvet, ki je oddajal strah zbujajočo modro svetlobo. Cvet in svetloba sta bila zunanji znamenji prisotnosti božanstva Adi Bude. K jezeru so prihajali puščavniki in svečeniki, ki so dneve preživljali v čaščenju in občudovanju božjega. Kljub temu da geološke najdbe potrjujejo, da je bila dolina nekoč pod vodo, jemlje moderna znanost legendo kot legendo.
V dolino, kjer je življenje veliko bolj prijetno kot v gorah in nižinah, so se skozi tisočletja naseljevali zanimivi in spretni ljudje, ki so prišli z vseh štirih koncev sveta. Najbližja znana zgodovina je prihod Kiratov v osmem ali sedmem stoletju pr. n. št., Yalambar pa je njihov prvi in najbolj opažen kralj. Pripisujejo mu srečanje z vladarjem nebes Indro, ki je v človeški podobi blodil po katmandujski dolini in se spraševal o smislu bojev med ljudmi in božanstvi, ki jih opisuje ep Mahabharata. Dolino so obiskovali tako bogovi kot ljudje. Za časa sedmega vladarja dinastije Kirati je prišel Buda s svojim najljubšim učencem Anando. Premišljeval je v mestu Patan in ustanovil svojo bratovščino. Sledil mu je kralj Ašoka, ki je postavil nekaj stup, hčerka pa se je omožila z lokalnim princem. Ni izključeno, da je v dolino zašla katera od zablodelih grških legij. V tretjem stoletju so Nepal zavzeli prišleki iz Indije. Prinesli so hindujsko vero in kastno socialno strukturo. Sklepajo, da je ljudstvo Kirati, ki se je pred sovražniki umaknilo v vzhodno hribovje, prednik ene izmed današnjih nepalskih etničnih skupin. Hindujska kultura je v novem okolju omogočila nesluten razvoj gradbeništva, kiparstva in slikarstva. Nastala je zlata doba nepalske umetnosti. O takratnih lepotah dežele nam pripovedujejo osupla poročila kitajskih popotnikov. Prišleki so se čudili velikosti in bogastvu kraljevske palače, ovenčane z rezbarijami, dragimi kamni in srebrom.
Nadaljevanje prihodnjič
Kuharski nasveti
Priloge in prikuhe
Hitri skutni štruklji
Sestavine (za 5 oseb): 50 dag skute
4 žlice pšeničnega zdroba 2 pesti ostre moke
1	jajce
2	žlici surovega masla ali kisle smetane
sol
prepražene drobtine
Potek priprave: Skuto pretlačimo, jo rahlo solimo in ji dodamo jajca, pše-nični zdrob in moko. Iz vseh sestavin na hitro zgnetemo testo in ga damo na hladno počivat vsaj za pol ure. Posebej na malo margarine spraži-mo drobtine. Testo razvalja-mo na manjši pravokotnik, ga premažemo z drobtinami ter trdo zvijemo. Kuhinjsko krpo potresemo z ostro moko, na krpo damo zavite štruklje in trdo zvijemo. Na koncu štrukelj povežemo z nitjo in damo kuhat v večjo količino vrele slane vode. Kuhamo 15 do 20 minut. Ponudimo kot samostojno jed skupaj s
solato ali kot prilogo zraven mesnih jedi. V kolikor testo nadevamo z rozinami, orehi, lešniki, dobimo sladke skut-ne štruklje, ki jih prelijemo z vaniljevo kremo, preden jih ponudimo.
Skutini cmoki s špinačo
Sestavine (za 5 oseb): 20 dag špinače 50 dag skute
10 dag naribanega parmezana 1 jajce 1 rumenjak 4 pesti ostre moke sol, muškatni oreh surovo maslo
Tačke in repki
Zastrupljen kužek
Kar nekaj bralcev se je obrnilo na nas z vprašanjem, kaj storiti in kako pravilno ukrepati, če posumimo, da se je naš kužek zastrupil. Prejšnja leta smo v tem letnem času beležili pravo epidemijo zastrupitev, letos je na srečo primerov bistveno manj.
Vsi vemo, da prosto ležečih strupov v naravi ne bi smelo biti. V naravo jih položijo zelo milo rečeno nevestni in brezobzirni ljudje, ki hočejo škoditi živalim in njihovim lastnikom. Strupe nastavijo na področja, kjer se kužki sprehajajo in le-ti jih v svoji razigranosti in razposajenosti zaužijejo. Lastnik najpogosteje ne opazi, da je kužek nekaj zaužil, težave pa se lahko začnejo zelo hitro po zaužitju strupa, lahko pa tudi dan ali dva
Potek priprave:
Špinačo očistimo, operemo in skuhamo v slanem kropu. Kuhano odcedimo, splakne-mo, fino sesekljamo in damo na cedilo, da se odcedi. Sipa-mo jo v večjo skledo, dodamo pretlačeno skuto, moko, par-mazan, jajce, rumenjak in začimbe. Dobro premešamo. Iz mase na pomokani deski oblikujemo podolgovat svaljek, ga enakomerno razrežemo in oblikujemo večje cmoke. Skuhamo jih v slanem kropu. Preden postrežemo, jih prelijemo s stopljenim maslom. Iz pripravljene mase lahko oblikujemo tudi žličnike in jih prav tako skuhamo v slani vodi.
Skutini žganci
Sestavine (za 5 oseb): 50 dag domače skute 1 jajce
3-4 pesti pšenične moke 1 žlica pšeničnega zdroba sol, zaseka ali drobtine
Potek priprave:
V skledo damo skuto in jo z vilicami dobro zdrobimo. Dodamo jajce, sol in polovico moke ter temeljito premešamo. Nato dodamo pšenični zdrob in ostalo moko. Ko dobimo gosto testo, s pomočjo
večje žlice zajemamo žlični-ke, ki jih damo kuhat v večjo količino slane vode. Med kuhanjem jih večkrat narahlo premešamo. Kuhane odcedi-mo, položimo na krožnik in prelijemo s prepraženo zase-ko ali drobtinami. Ponudimo kot prilogo ali samostojno jed.
Lečini zvitki
Sestavine (za 5 oseb):
1	zavitek zamrznjenega listnatega testa
2	čebuli
20 dag šunke 40 dag kuhane leče 20 dag živalske smetane sol, poper Potek priprave: Testo razvaljamo in premažemo z nadevom. Nadev pripravimo tako: sesekljamo čebulo in šunko, dodamo kuhano lečo in po potrebi solimo in popramo. Dodamo še 3 do 4 žlice smetane. Z nadevom premažemo testo, zavijemo in pečemo v pečici, ogreti na 220 do 250 stopinj Celzija. Tik preden je zavitek pečen, ga prelijemo s preostalo smetano in počakamo, da se smetana zapeče. Ponudimo skupaj s poljubno solato.
Vlado Pignar
kasneje.
Ker ni moj namen dajati idej potencialnim zastrupljevalcem, tudi ne bom kaj več napisal o najpogosteje uporabljenih strupih. Na splošno se uporabljata dve skupini strupov. Prvi so strupi, ki sodijo v skupino strupov za zatiranje miši in podgan in so nevarni zaradi tega, ker učinkujejo zelo pozno po zaužitju, lahko komaj drugi ali tretji dan. To lastnost imajo, ker podgane vedno pošljejo izvidnico k hrani, in če bi le-te poginile takoj, druge ne bi zaužile strupa. S takimi strupi pridejo naše živali lahko v stik tudi pri nestrokovno izvršeni deratizaciji, kadar so strupi za podgane nastavljeni nezaščiteni in na takih mestih, da jih lahko zaužijejo tudi druge živali. Zaradi pozno
začetega zdravljenja živali je ozdravitev zelo vprašljiva in pogosto zastrupljena žival umre.
Druga vrsta strupov so strupi, ki takoj po zaužitju delujejo na živčni sistem živali, povzročajo močne krče, bruhanje, drisko in smrt živali zaradi odpovedi notranjih organov in zadušitve. Tu so znaki zastrupitve lažje razpoznavni, saj se začnejo nenadoma, in to najpogosteje z močnim bruhanjem in drgetanjem živali.
Kadar koli posumimo, da je naša žival zaužila strup ali da močno bruha zaradi zaužitja nečesa, za kar nismo prepričani, kaj bi bilo, moramo nemudoma poiskati pomoč veterinarja. Preživetje živali je v primeru, da je res zaužila strup, odvisno od količine zaužitega strupa in od hitrosti in ukrepanja veterinarja, ki lahko s pravilnimi zdravili prepreči vsrkavanje strupa iz želodca in s protistrupom oslabi njegovo delovanje in s podporno terapijo v obliki infuzije, klizem, izpiranja želodca in ostale terapije okrepi organizem živali. Čim prej moramo k veterinarju, saj je pravočasno ukrepanje praviloma zelo učinkovito, kasneje, ko so že prizadeti notranji organi, je možnost preživetja bistveno manjša.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Najpogostejša napaka, ki jo naredijo lastniki zastrupljene živali, je, da kadar opazijo bruhanje in posumijo na zastrupitev, dajo živali piti mleko ali pa jo celo zalijejo z njim. S tem dobesedno pospešijo prehajanje strupa iz želodca v kri in zelo poslabšajo možnost preživetja. Edino, kar lahko uporabimo za zalitje živali v takem primeru, je medicinsko oglje, ki pa ga verjetno nimamo pri roki, ali pa kozarec slane vode, ki povzroči, da se žival močno izbruha (dve veliki žlici soli na dva dcl vode). Močno bruhanje takoj po za-užitju strupa je prognostično ugodno, saj s tem izpraznimo želodec in zmanjšamo količino strupa v organizmu. Tudi če je kužku po bruhanju trenutno odleglo, moramo k veterinarju, saj se je del strupa že vsrkal v organizem in bo nadaljeval svojo uničujočo pot po telesu.
Najboljša preventiva proti zastrupitvam je, da imamo kužka na sprehodu na povodcu, saj le tako lahko pravočasno opazimo, da je nekaj zaužil in mu v primeru težav tudi ustrezno pomagamo.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vzbrsteli vrtovi pod snežno odejo
"Svečnica zelena - velika noč snežena" vremenski pregovor, ki se je tudi letos udejanjil. Vreme in narava se včasih poigrata, tokrat sta svoji vremenski vlogi na prehodu iz zimskega v pomladni čas zamenjala mesec svečan in sušec, ko se je v marcu občutno ohladilo ob mnogih vremenskih spremembah od dežja, viharja, sneženja do nekaj toplih sončnih dni, ko je narava vzbrstela in ozelenela.
Vzbrsteli in odcveteli sadni cvetovi, ki jih varuje cvetna čaša, ne pozebejo še nekaj stopinj pod zmrziščem, občutljivi so odprti cvetovi in plodiči, ko z njih odpade ovojnica, ki pozebejo že na meji ledišča.
V SADNEM VRTU je večji del sadnih vrst vzbrstelo, marelice so odcvetele, breskvam in nektarinam se cvetni popki že odpirajo, brste jablan in hrušk pa že obdajajo zeleni lističi. Pri peškarjih, koščičarjih, lupinarjih ter grmovnicah jagodi-čevja je zimska rez zaključena, med cvetenjem ali po njem, ko preneha val spomladanskega mraza, pa opravimo rez bre-skovih dreves. Breskve obrodijo na enoletnih mladikah iz-raščenih iz dvoletnega lesa, podobno kot je to pri vinski trti, zato je tej podobna vzgojna ter rez na rodnost. Rodne šibe, dolžine okrog 50 cm ter za svinčnik debeline z enakomerno razporejenimi brsti, si vzgojimo iz kratkih čepov, narezanih ob deblu in ogrodnih vejah. Na povprečno razvitem mladem drevesu rodne breskve vzgojene v palmetni ali kotlasti obliki pustimo 20 do 40 enako medsebojno razporejenih mladik, ostale nedoraščene in pregoste ter šibe le s cvetnimi popki pa izrežemo.
Z začetkom vegetacije, ko sadno drevje prične brsteti, so že pogoji za pojav in razvoj sadnih bolezni in škodljivcev. Od vsega sadnega drevja so te pri jablanah in hruškah najštevilčnejše, saj jih je v naših naravnih razmerah poznanih nekaj sto. Med glivičnimi boleznimi največ škode povzročajo sadni škrlup, pepelasta plesen, gniloba in rak, od škodljivcev pa cvetožer, listne uši, sadni zavijač ter bolšice. Od sadnih bolezni posvečamo največjo skrb varstvu drevja pred sad-
nim škrlupom ali krastavostjo plodov, ki sadno drevo izčrpava ter uničuje od začetka do kraja vegetacije. Razvoj glive sadnega škrlupa budno spremljamo, ker je sadno drevo mogoče zavarovati pred okužbo pred pojavom. Zimski mešički prično zoreti že v zgodnji spomladi, zrele spore pa raznaša zračni tok, ki prično kaliti, če pristanejo na vlažnem listu. Pri povprečni dnevni temperaturi 8 stopinj Celzija v nekaj urah kalčki škrlupa prodrejo iz kapljice vode pod povrhnjico lista, odprtega brsta ali kasneje plodiča, s čimer so zeleni organi sadne rastline okuženi. Kalitev spor te pogubne sadne bolezni v zelene organe drevesa preprečimo, da jih pred dežjem poškropimo z enim od fungicidov. Več je dežja, dalj je omočeno listje, bolj se razvija škrlup. Sadni škrlup je bolezen deževnih obdobij, zato moramo v času začetne bujne vegetacije in naglega prirastka sadno drevje škropiti ob vremensko spremenljivem času vsakih 7 dni, v sušnih obdobjih pa vsakih 10 dni od začetka brstenja do zaključka vegetacije. Med pripravki so na voljo kontaktni fungicidi, ki delujejo na listu površinsko ter ob preventivnem nanosu preprečujejo kalitev spor, in globinski fungicidi, ki delujejo v listnem tkivu proti razvoju glive. Varstvu pred škrlupom narekuje pogostnost škropljenje, temu koledarju pa se pridružuje vso ostalo varstvo, ko ob možnih pojavih drugih sadnih bolezni škropivu dodajamo ustrezne fungicide, ob večjem pojavu sadnih škodljivcev pa ustrezne insekticide.
V OKRASNEM VRTU je čas za sajenje sadik okrasnih li-stopadnih drevnin in grmovnic z golimi koreninami še do brstenja. Ukoreninjanje in prijem vzbrstelih sadik je počasnejši, ob sajenju pa jim dobro zatlačimo korene ter jih redno zalivamo. Zadnje dni marca je potrebno vložiti korenike v nakalitev, ki se bodo v lončkih na svetlem mestu pri temperaturi 15 stopinj Celzija razvile v močne sadike za sajenje na prosto v maju, ko preneha nevarnost slane. V zelenjavnem vrtu pa ne hitimo s setvami vrtnin, dokler se zemlja ne ogreje in ustali spomladansko vreme.
Miran Glušič, ing. agr.
EmMedm 28* marca - 3, aprila
28-petek	29-sobota *	30-nedelja #	31 -ponedeljek éx*
1-torek	2 - sreda	3-četrtek 0	
Modrosti dežele vzhajajočega sonca
Ameriški način reševanja bank
Nekateri padci na borzi so posledica šibkega gospodarstva, drugi izvirajo iz težav z likvidnostjo na finančnih trgih. Nič novega ni v mnenju, ki ga delim z večino, da so sedanji padci na borzah v veliki meri posledica likvidnostnih težav bank. O tem je bilo do sedaj veliko napisanega. Vendar tečaji delnic so v preteklih dneh še naprej izgubljali vrednosti na borzah, ponekod bolj, drugje manj. Večina likvidnostnih težav za zdaj prihaja iz Amerike. Likvidnosti primanjkuje, vrstijo se prisilne dražbe hiš zaradi ne-odplačevanja kreditov in razumljivo, ljudje manj vlagajo na borzo. Bernanke, kot predsednik Zveznih rezerv, se je že odločil o tem, kako bo vodil denarno politiko v prihodnjih mesecih. Sledila bodo nadaljnja znižanja obrestnih mer. Pred nekaj leti je, enkrat v podobni gospodarski situaciji kot danes, izjavil, da je v času grozeče depresije gospodarstvu treba metati denar tudi iz helikopterjev.
Trenutna vodilna obrestna mera, po kateri FED posoja denar komercialnim bankam, znaša 3 %, kar je glede na dogajanja na finančnih trgih očitno previsoko. Banke se še vedno otepajo s pomanjkanjem prostega denarja. Najbolj se to odraža na dolgoročnih hipotekarnih kreditih, kjer banke zvišujejo obresti: deloma zaradi strahu pred novimi tveganji in predvsem zaradi pomanjkanja gotovine.
Tudi borzni trgi oziroma tečaji delnic zaradi tega čutijo posledice. Kakorkoli morda borza pričakuje čudežne učinke novih denarnih injekcij na finančnih trgih, teh najbrž ne bo takoj. Zahtevajo čas. Morda mesece ali celo več. Zniževanje obrestnih mer kot kaže še zdaleč ni pri koncu. Do konca leta analitiki pri banki HSBC ocenjujejo, da bo ključna obrestna mera ameriške centralne banke padla na vsega 1 %. Podobno kot leta 2004, ko je Greenspan na vsak način hotel oživiti gospodarstvo.
Do trenutka, ko nižje obresti še ne bodo pokazale učinkov, pa FED pripravlja tudi kratkoročne denarne intervencije. Od sedaj pa do konca marca bo v obtok prilil dodatnih 200 milijard dolarjev. Približno polovico tega denarja bo šlo v cirkulacijo v obliki posebnih kreditov bančnemu sektorju (imenovanih Term Auction Facilities), ki so zavarovani z vrednostnimi papirji bank. Dober znak za borznike je, da se zdijo Bernankeju vrednostni papirji pri sedanjih cenah zadosti dobra garancija. Drugi način plasiranja denarja pa bo predstavljal odkup vrednostnih papirjev s strani FED-a za določen čas, s tem da čez nekaj časa banke taiste papirje odkupijo nazaj. Ta operacija se v bančni terminologiji imenuje Repurchase Agreement.
Večina borznih vlagateljev bo rekla, da ne gre pravzaprav za nič pomembnega oziroma gre le za pretakanje denarja iz enega žepa v drugega in potem nazaj. In imajo prav. Samo kratkoročne intervencije ne bodo stabilizirale borze. Stabilizira jo lahko le gospodarska rast. Denar pa je kri gospodarstva in znižanje obresti je začetek dovajanja denarja najprej v banke, od tu pa v podjetja in med potrošnike, s čimer se bo okrepilo tudi ameriško gospodarstvo. S tem, kdaj se bo nova likvidnost začela poznati na delniških tečajih, pa je po mojem mnenju takole: takrat, ko na pozitiven razvoj na borzi ne bo nihče več računal. V tem trenutku od tega najbrž nismo preveč daleč.
Mitja Petrič
Duševno zdravje
PES - zvesta in inteligentna narava
Ljudje rojeni v letih: 1922, 1934, 1946, 1958, 1970, 1982, 1994, 2006, 2018
Leto, ki prinaša srečo kljub različnosti mnenj. Pokroviteljstvo tega znamenja prinaša harmonijo v oazo domačega ognjišča in neomajno zvestobo - kajti brez te ni pravice in tako se lahko razvijejo neka trenja. Toda vse se bo odvijalo po scenariju konec dober vse dobro. Sporna vprašanja se rešujejo s salomonskimi odločitvami in vendarle vlada tudi neka odločnost. Plemeniti duh tega znamenja zagotavlja svobodo in enakopravnost. Več poudarka je na resnici in da se nepravilnosti kaznujejo. Nekoliko primanjkuje sproščenosti in vlada vzdušje, da je povsod nadzor in da se tako ustvarja pojem zaskrbljenosti. Seveda se na drugi strani poraja vprašanje, če je res potrebno toliko nekih varovalnih ukrepov. Toda na koncu koncev je zvestoba tista pika na i, ki prinaša neko zaupanje.
Oseba rojena v letu psa: Pošten, odkrit in inteligenten človek, ki ima v sebi dar za pravičnost in trezno presojo. Nikoli se ne prenagli in tako tudi predobro ve, kaj mu je blizu in kdaj to ni tako. Imajo izrazit čut za reševanje problemov in ustvarjanje ravnovesja, zaradi tega mnogokrat prevzamejo velik delež in tako vnašajo tisti mir, ki ga nosijo globoko v sebi. Včasih se celo bolj zavzemajo za tuje potrebe kot svoje in so od nekdaj pripravljeni pomagati. Prijateljem so zvesti tako v dobrih kot slabih okoliščinah in nikoli ne prenehajo prijateljstva. V primeru, da se to zgodi, morajo biti razmere nevzdržne. Če se razjezijo. Se to zgodi upravičeno in kmalu se pomirijo. V sebi nosijo določeno modrost in spremlja jih tudi močna volja. Bojno sekiro znajo hitro in
učinkovito zakopati in v sebi nikoli ne kujejo sovraštva. V življenju se znajo opirati na svoje visoke ideale in slediti notranji modrosti, tako lahko naredijo veliko dobrega zase in za druge. Na splošno niso materialisti in zdi se, da radi naredijo veliko dobrega za druge. Spoštujejo odkrit pogovor in se na napakah učijo (če že ne javno, pa globoko v svojem srcu). Mladi psi so zelo ljubki, nekoliko starejši pa so bolj cinični in vedno jasno in glasno povejo svoje namene. Ampak nikoli se ne prenaglijo.
Ločevanje dobrega in slabega
V zibelko jim je bilo položeno, da v življenju znajo ločevati dobro in slabo. Sprostijo se lahko šele tedaj, ko uvidijo, da je okolica tega vredna. Gradijo na ljubečih odnosih, lastni priljubljenosti in spremlja jih določena mera samozavesti. Najbolj divji so šele tedaj, ko se počutijo ogroženi in navali jeze se nikoli ne odvijajo v javnosti, ampak v intimnosti doma. Seveda se znajo zaposliti, morda so nekoliko lenobni, toda v življenju kmalu spoznajo, da je delo tisto, ki jim daje neko motivacijo in jim pomaga na razpotjih življenja. Ure in ure lahko analizirajo in s tem ne prizanašajo ne sebi in ne drugim. So dobri in lojalni
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
svetovalci.
Če naredimo globljo analizo, pridemo do resnice, da se za vedrim in veselim značajem skriva oseba, ki je v lastnem bistvu zelo previdna in se nikoli ne prenagli, kajti možno je, da se že za naslednjih vogalom skriva nesreča ali sreča. Redko so zahrbtni in prepirljivi, moški so ponosni, če imajo lahko službeno vojaško uniformo, mnogi blestijo kot učitelji, sodniki, zdravniki ali misijonarji. Delajo vedno v dobrobit ljudi in tako je dobrota tudi poplačana.
Športni duh v krinki zadržanosti
Ženska rojena v tem znamenju je tihe in mirne narave, tako od nekdaj najde neko notranjo moč in tako je kos potrebam vsakdanjega življenja. So najlepše predstavnice zodiaka in slovijo po lastni ka-rizmatičnosti (Sophia Loren, Brigitte Bardot). Nenazadnje je resnica ta, da se v krinki zadržanosti skriva športni duh in na svoj videz dajo veliko. Osebe rojene v tem znamenju so redko brez denarja, kajti so na eni strani varčne in preudarne. Njihova prioriteta je tudi zmernost. Ljubezen je za
Tipi očetov
Boštjan iz okolice Markovcev bo kmalu postal očka in zanima ga, kakšne tipe očetov sploh poznamo.
Kot poznamo pri materah poznamo tudi pri očetih nekatere značilne tipe:
1. nemočen oče - je sicer nesposoben pomagati otroku pri njegovih problemih, vendar je zaradi njih zaskrbljen;
2.	trd oče - njegovo stališče je, da naj otroci raje delajo, kot da se igrajo in hoče, da otroci nekaj dosežejo, da so v življenju uspešni in njegova vzgoja je usmerjena izključno temu. Sam odloča o tem, kaj naj otrok počne in kaj naj opusti;
3.	diktatorski oče - vzgaja otroka kot vojaka ter zahteva in uveljavlja strogo disciplino, ubogljivost, red in natančnost. Nežnosti in igrivosti v njegovi vzgoji ni;
4.	muhast oče - otrokom pusti vso svobodo in jim vse dovoli, če je tisti hip takšne volje, toda čez čas je lahko popolnoma drugačen. Tako otrok nikoli ne ve, kaj sme in česa ne;
5.	ljubosumni oče - ti očetje so ljubosumni na svojega sina in pričnejo z njim tekmovati za ljubezen matere oz. žene. Taki očetje so do sina zelo sovražni;
6.	samovšečen oče - takšen oče želi, da bi ga v družini vsi občudovali, zato skuša vedno znova razvrednotiti ostale člane družine;
7.	neuspešen oče - takšen oče, ki v življenju ni uspel in sovraži vse okoli sebe, se umika v sebe in je nezaupljiv do vseh;
8.	tekmovalni oče - takšen skuša spodkopati v očeh hčerke avtoriteto in ugled matere in pritegniti hčerko na svojo stran. Posledica je ponavadi, da se hčerka ne more poenotiti in zgledovati po materi in prične zato odklanjati sebe kot žensko in svojo žensko vlogo.
Boštjan naj nikakor ne bo kateri izmed teh tipov očetov, kot smo jih danes našteli.
mag. Bojan Šinko
njih neka strastna narava, in ko se zaljubijo, v sebi zberejo ves pogum in tako ljubezen vdano delijo naprej. Najbolje se ujamejo s tigrom, mačko in konjem.
Če vas je štorklja obiskala v letu psa: v njegovi naravi se skriva sreča in uravno-vešenost. Tako je že od malih nog prijateljski in zna vnesti neko harmonijo. Odkrit, lojalen in zaupljiv je in zaradi tega ga imajo vsi radi. Tako se lahko zgodi, da je mnogokrat v središču pozornosti. Ukazovalnost jim je tuja in v primeru, da vidi, da je nekdo nepravičen, hitro naredi red
in tako pri sovrstnikih vzbuja neko spoštovanje. Seveda je znan po tem, da se hitro pomiri in tako nikoli ne rine v težave. Res pa je, da je lahko tudi vulkan in zaradi tega je z njim potrebno delati s trdo roko v žametni rokavici. Če mu starši in ljudje, ki ga vzgajajo, zaupajo, lahko dokaže, da zmore in da je sposoben. Dom in družino ceni kot prvi v vrednosti lestvici.
Prihodnjič: Divji prašič (merjasec) - široka in poštena poljana optimizma Tadej Šink, horarni astrolog Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si
Nova pravila v cestnem prometu
Višje kazni za prehitro vožnjo in vožnjo pod vplivom alkohola
V vladnih ter parlamentarnih krogih že nekaj časa teče polemika okrog zvišanja kazni v cestnem prometu, s čimer želi vlada ustaviti morijo na naših cestah. Ministrstvo za notranje zadeve trdi, da je povišanje kazni nujno zaradi vse večjega števila najhujših prometnih nesreč na slovenskih cestah. V ta namen je vlada potrdila predlog novele zakona o varnosti v cestnem prometu (ZVCP), za katero upajo, da bo vplivala na izboljšanje varnosti v cestnem prometu, hkrati pa se zavedajo, da višje kazni le za določen čas vplivajo na boljšo prometno varnost.
Ministrstvo zato predlaga dvig nekaterih kazni in kazenskih točk za vse tiste prekrške, ki so med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče v Sloveniji. Gre predvsem za vožnjo pod vplivom alkohola in drugih nevarnih substanc, vožnjo v nasprotni smeri na avtocestah, nepravilno prehitevanje, prekoračitev omejitve hitrosti v naselju, agresivno speljevanje in zaviranje itd. Novela zakona predvideva tudi dodatno možnost odvzema oziroma pridržanja voznika zaradi težjih prometnih prekrškov, ki so storjeni pod vplivom nedovoljenih substanc, predvsem alkohola. Če smo sedaj pri prekoračitvi omejitve hitrosti v naselju za več kot 30 km na uro plačali kazen 500 evrov globe in dobili pet kazenskih točk,
bo po novem za isti prekršek potrebno odšteti 1000 evrov in bogatejši bomo za devet kazenskih točk. Pri prekoračitvi hitrosti na avtocesti za več kot 40 km na uro je zdaj predvidena kazen 250 evrov in pet kazenskih točk, v bodoče pa bo kazen 300 evrov in devet kazenskih točk. Hkrati pa se z novelo znižujejo kazni prekrške, ki niso neposredno povezani s prometno varnostjo.
Novo vozniško dovoljenje
Ista novela zakona uvaja v slovenski pravni red evropsko direktivo o vozniških dovoljenjih, katera predvideva enotno obliko vozniškega dovoljenja v celotnem prostoru EU.
Vlada je zato začela postopke za spremembo vozniških dovoljenj, ki bodo po novem velike kot kreditne kartice. Novo vozniško dovoljenje naj bi imelo obliko polikarbonat-ne kartice, s čimer se bo po mnenju notranjega ministra bistveno povečala tudi varnost dokumenta. Kljub temu pa voznikom, ob uvedbi novega vozniškega dovoljenja, le tega ne bo potrebno takoj zamenjati. Večina jih bo ostala v veljavi tako kot je to določeno v vozniškem dovoljenju. Omenimo, da bo notranje ministrstvo v kratkem bogatejše še za deset hitrih policijskih vozil znamke Škoda z vgrajenimi mobilnimi radijskimi sistemi. Ta vozila naj bi bila namenjena sledenju in ustavljanju prehitrih vozil na slovenskih avtocestah.
Na Hrvaškem kmalu nič več 0,0
Po poročanju hrvaških medijev je v času pogajanj o oblikovanju nove hrvaške vlade prišlo do dogovora o razveljavitvi predpisa o nič promilih alkohola v krvi voznikov. Tako bi bil ukinjen predpis, ki sedaj voznikom zapoveduje povsem trezno vožnjo. Kljub vsemu pa še ni povsem znano, kakšna bo nova omejitev alkohola v krvi voznikov. Po neuradnih virih naj bi zagotovo obstoječi predpis še naprej veljal za vse mlade voznike. Predpis velja za nepriljubljenega že od njegovega sprejetja, prejšnja vlada pa je z njim v prvi vrsti želela zmanjšati število smrtnih žrtev na hrvaških cestah, kar pa ji niti
slučajno ni uspelo.
VAvstriji je z novim letom začelo veljati več sprememb prometnih predpisov, ki zraven vsega prinašajo tudi višje kazni za določene prekrške. Tako po novem podnevi ni več obvezna uporaba žarometov, je pa obvezna zimska oprema v času med 1. novembrom in 15. aprilom. Več boste po novem plačali tudi za telefoniranje za volanom brez ustrezne opreme, in sicer 50 evrov (prej 25 evrov). Po poročanju avstrijske tiskovne agencije pa v tem letu v Avstriji načrtujejo še nekatere druge spremembe prometnih predpisov, predvidoma decembra pa se bo povečala tudi cena vinjete za avstrijske avtoceste.
Mitja Petek
Nagradna akcija Štajerskega tednika in Radia Ptuj
Večerja z Manco Špik
Oddaja o slovenski zabavni glasbi na Radiu Ptuj, ki jo lahko spremljate vsak torek med 20. in 22. uro, vsakič postreže s številnimi zanimivostmi iz sveta glasbe, pogovori z znanimi glasbeniki ter lestvico slovenske zabavne glasbe - Desetico, ki jo po novem sestavljate tudi bralci časopisa Štajerski tednik in poslušalci Radia Ptuj.
Za tiste, ki se vključujete v oddajo in skupaj z nami sestavljate lestvico, pa vsakič pripravimo tudi kakšno presenečenje. V vsaki oddaji podarimo manjšo nagrado (zgoščenka, vstopnice ...), nagrada meseca pa je bila tokrat večerja z znano slovensko pevko, sicer zmagovalko 30. festivala Melodij morja in sonca Manco Špik. Nagrajenko meseca smo izžrebali med vsemi prispelimi kupončki, s katerimi lahko glasujete za izvajalce na Desetici, objavljeni pa so v vsaki petkovi številki Štajerskega tednika. Naša nagrajenka je bila tokrat 20-letna Jana Hrženjak iz Vi-čave, študentka na Fakulteti za upravo v Ljubljani. Mlada Ptujčanka ni skrivala zadovoljstva nad presenečenjem, ki smo ji ga pripravili sodelavci naše medijske hiše. Jano smo torej povabili na večerjo z Manco Špik, dogodek pa smo pripravili v prijetnem domačem ambientu piceri-
je in špagetarije Ancona na Rajšpovi ulici 15 a na Ptuju (zraven Qlandie). Radijsko reportažo smo že objavili v torkovi Oddaji o slovenski zabavni glasbi na Radiu Ptuj, pred vami pa je predstavitev dogodka v besedi in sliki.
V piceriji Ancona so nas posedli za veliko mizo, saj se nas je zbralo kar nekaj. Manco sta spremljala fant Primož in voznik, prisedla sta tudi lastnika picerije Mojca in Miro, ob naši nagrajenki Jani pa sva ptujsko zasedbo dopolnila še Mojca, ki sem dogodek organizirala, in Miha v vlogi fotografa. Manca in Jana sta se hitro ujeli in debata za mizo je stekla kot po maslu. Ker smo se srečali na postni petek pred veliko nočjo, smo iz jedilnika črtali mesne jedi in posegli po vegetarijanskih različicah. V piceriji in špage-tariji Ancona ponujajo 21 vrst pic, 15 vrst različnih omak za testenine, zelo okusne laza-nje in kanelone, pester izbor
solat iz solatnega bifeja in kuhinje. Ponujajo tudi piščanca in rebrca, vsak petek pa še sveže postrvi, pečene v krušni peči.
Med tednom pripravljajo malice, prijazno osebje pa se potrudi, da iz picerije odidete zadovoljni. Picerija in špagetarija Ancona ponuja tudi brezplačno dostavo vse hrane iz menija do šest kilometrov oddaljenosti od lokala. Lastnika Mojca Ceglar in Miro Korotaj prisegata na slogan: "Nismo najboljši, nismo najhitrejši, smo pa dobri - picerija in špagetarija Ancona!"
Da se v Anconi zares potrudijo za goste, smo se prepri-
Horton
Vsebina: Slonček Horton nekega dne z zrna praha slučajno zasliši glasove. Kmalu ugotovi, da na tem zrnu praha živijo ljudje. Ker jim tako majhnim, kot so, grozi uničenje, se odloči, da jih bo zaščitil za vsako ceno. Zrno praha nosi naokoli, se pogovarja z njegovimi prebivalci in jih varuje pred vsem hudim. Toda Hortonove gozdne soživali se ne strinjajo z njegovo teorijo, da obstajajo bitja, ki so tako majhna, da so nevidna za oči. Za vsako ceno ga skušajo spraviti k pameti in mu iz glave izbiti te čudne ideje. Toda Horton se ne da kar tako in kmalu se znajde na
Horton Hears a Who!
Igrajo: Jim Carrey, Steve Carell, Carol Burnett Režija: Jimmy Hayward in Steve Martino Scenarij: Ken Daurio in Cinco Paul po knjigi Dr. Seussa
Žanr: družinska risanka
Dolžina: 88 minut Leto: 2008 Država: ZDA
čali tudi sami. Manca Špik je iz menija izbrala šobsko solato z manj čebule, naša nagrajenka Jana pa je naročila pico z morskimi sadeži.
Tudi ostali smo se po večini odločili za kakšno solato ali vegetarijansko pico ter seveda odlične polnjene kruhke, ki jih ponujajo edini na Ptuju. Že pred večerjo je bil pogovor okrog naše mize precej živ, še boljše vzdušje pa je bilo čutiti, ko so bili že-lodčki prijetno polni.
Manca nam je povedala, da trenutno največ svojega časa posveča promociji zadnje skladbe z naslovom Še vedno nekaj čutim, s katero se je predstavila na letošnji
begu pred jastrebi ... Usoda mikroskopskega sveta je na nitki.
Dr. Seuss, ki v ZDA velja za klasičnega pravljičarja, nekako tako kot v Evropi Andersen ali brata Grimm, je pri nas dokaj neznan avtor. Šele zadnjih deset let, kot posledica amerikanizacije naše kulture, postaja bolj znan, predvsem zaradi filmskih predelav njegovih klasik. Kdo se, recimo, ne spomni Grincha, ki je pred osmimi leti od same zlobe ukradel božič? Pa Mačka s klobukom? In še bi lahko naštevali. Risanka Horton je tako še ena v seriji ekranizacij, tokrat kot risanka. Mimogrede, v kinih ne boste slišali Jima Carreyja ali Steva Carella, kajti tokrat se predvaja samo in zgolj in le različica sinhronizirana v slovenščino. Original bo potrebno 'pridobiti' po kakšnih drugih kanalih, kajti nekajmesečno čakanje na DVD je namreč v teh časih, ko se poudarja instantna zadovoljitev od preobilice vsiljenih vsebin na vsakem koraku, ta-korekoč absurdno.
Za računalniške risanke nove ere je značilno, da imajo praviloma več plasti. Najbolj izpostavljena je seveda otroška, medtem ko naj bi starši
Emi. Omenjena skladba naj bi čez mesec dni dobila tudi novo "zunanjo" podobo - nekoliko drugačen aranžma. V poletnem času pa lahko na glasbenih policah pričakujemo Mančino naslednjo skladbo, za katero bo posnela tudi videospot. Priljubljena pevka veliko dela namenja pripravam na dobrodelni koncert, ki ga sama tudi organizira. Na koncertu se predstavijo znana imena s sveta slovenske zabavne glasbe, izkupiček pa Špikova nameni otrokom iz socialno šibkih družin na območju Gorenjske. Po lanskem uspehu na portoroškem festivalu MMS se je Manca odločila, da je bila EMA edini letošnji festival, na katerem je sodelovala. "Iztekel se je razpis za Slovensko popevko. Sama se nisem prijavila, sem pa pomagala pevki Iris. Skupaj smo posneli spremljevalne vokale in upam, da bo skladba sprejeta na festival," pojasnjuje Manca in pove, da si z veseljem vzame čas za svoje poslušalce, kot je to storila tudi za nagrajenko naše medijske hiše Radio-Tednik Ptuj. "Vesela sem, da sem spoznala Jano. Je zelo prijetna in simpatična punca.
v kinih bolj ali manj le zehali. A na srečo Horton ne spada v to kategorijo. Resda je plat za odrasle precej meglena in skrita, a je vseeno prisotna. Hortonove dogodivščine so po otroško nanizane kot serija skečev, ob katerih bodo petletniki izjemno, izjemno uživali, medtem ko za starše ne bo težav, če v kinu zakinkajo za pol ure - zgodba namreč na sredini enostavno obstoji.
Odrasla plat risanke se precej globoko skriva v zastavljeni premisi: po eni strani je Horton analogija radovednega znanstvenika, ki ruši ustaljena toga dogmatična pravila (zato je preganjan s strani jastrebov in je kot Bruno malodane skur-jen na grmadi), po drugi strani pa se morajo mikroskopski
Upam, da je še kdo, ki bi me želel spoznati. Zato pišite - ni problema," je dodala Manca. Srečanja z Manco Špik je bila nadvse vesela tudi Jana: "Zelo rada spoznavam nove ljudi in ravno s tem namenom sem se odločila izpolniti kupon-ček. Spoznati Manco mi je bilo v veliko veselje. Preden pa sem jo spoznala, sem bila rahlo nervozna in hkrati zelo navdušena. Med pogovorom sem postala sproščena tako kot Manca, ki je zelo prijazna, razgledana ter odprta. Srečanje z njo je v meni pustilo topel občutek in se ga bom vedno rada spominjala."
Ker pa bomo našo nagradno akcijo nadaljevali in vsak mesec izžrebali nekoga, ki ga bomo povabili na večerjo z zvezdo, vas vabimo, da sodelujete. Pošiljajte kupone, glasujte za izvajalce na De-setici in predlagajte, komu naj na lestvici še namenimo prostor. Vsem tistim, ki želite z našo nagradno akcijo spoznati katerega izmed slovenskih glasbenih ustvarjalcev, pa nagrajenka Jana sporoča: "Pošljite čim več kupončkov! Vredno je!"
Mojca Zemljarič
prebivalci zrna prahu (= Zemlja) soočiti in sprijazniti s dejstvom, da obstaja bog, ki ima njihovo usodo v svojih rokah. In ne le to: ta bog je prav tako poln napak kot oni sami. Takšna antropomorfizacija boga je seveda popolnoma zgrešena, a ljudje pač nismo v stanju dojeti stvari, ki nam niso vsaj malo podobne. Kadar raziskujemo, ne iščemo novih stvari, temveč le ogledala, v katerih se lahko prepoznamo - enostavno zato, ker drugih nismo v stanju niti prepoznati, kaj šele razumeti. Žal se risanka Horton v to ne poglobi preveč ter se zadovolji s klasično premiso o bogu, ki je narejen po 'človeški' podobi, ki se obnaša kot razvajen egocentrik. Sic.
Matej Ferce

ANCONA
pizzeria in š pa g et erija
Rajšpova ulica 15a 2250 Ptuj (za nakupovalnim centrom Qlandija) Telefon: 02 788 80 72 Mobitel: 031 300 909
NISMO NAJBOLJŠI, NISMO NAJHITREJŠI, SMO PA DOBRI
^ E T; r D1 O
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. TABU: PESEK IN DOTIK SllRHkA: SOLINAR 8.ROK KOSMAČ: PREPUSTI SE 7. REBEKA DREMELJ: VRAG NAJ VZAME 6. ZORAN PREDIN, GLOBOKA GRLA: NOVA METLA 5. NUŠA DERENDA: DANES VRAČAM SE 4. ALYA: A VEŠ 3. NEISHA: OGENJ POD NOGAMI 2. LANGA: ZA SVOBODO DIVJEGA SRCA 1. VLADO KRESLIN: CESTA
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Filmski kotiček
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
VODILNI POLITIK
Štajerski TEDNIK
GUMICA ZA BRISANJE, RADIRKA
MUSLIMANSKI POSTNI MESEC
NEDOSEGLJIV VZOR
ORGAN DIHANJA
MODEL FORDA
ZNAČILNOST SOČNEGA
LUKA V ITALIJI, TRST
SOBNI GRELNIK
NIGERIJSKI TEKAČ (CHIDI)
UČITELJ (STARINSKO)
PARNI ORGAN VIDA
GRŠKI PESNIK
PEVKA JANKOVIČ
VODNA RASTLINA
IZPITJE NA DUŠEK
MESTO V
ITALIJI
TLA POD VODO
MESTO V IRANU
NAŠ DRAMATIK (ALOJZIJ)
HRVAŠKI POLITIK JOSIPOVIC
NAŠ SKLADATELJ SAVIN
IT. TOVARNA MOTOCIKLOV
AM. TV NANIZANKA
PAPEŽEVA PALAČA V
RIMU
ČEVLJARSKA ANEFTRA
STAROGRŠKI LIRSKI PESNIK
SLEPAR NA DEBELO
DRAŽILNO NASLADILO
RANA OD UDARCA
ALENKA
PINTERIČ
MIROSLAV BLAŽEVIC
UJEDA (BRKATI)
ZASTOPNIK DRUŠTVA
LJUBIMEC BOGINJE AFRODITE
ITALIJANSKA FILOZOFKA (ELISABETTA)
CVETKA
HOJNIK
MESTO V
ITALIJI
ZEVSOV SIN
IT. SLIKAR
PIANIST
NAŠA
IGRALKA RINA
HENRIK CIGLIČ
BAKTERIJA V OBLIKI KROGLICE
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: skirl, tlaka, Rijad, anari, Fing, Ong, Anastacia, skavtstvo, listavec, Alouette, kepe, Ikanci, Elke, in, Idikel, oefarka, ska, mek, Ljadov, Bi, natan, Ir, amonit, teju, Rant, slikanje, macafizlji, teran, AX, ete, Odalen. Ugankarski slovarček: AERMACCHI = italijanska tovarna motociklov v mestu Varese; CALARI = italijanska filozofinja (Elisabetta, 1963 - ); CHINI = italijanski slikar in grafik (Galileo, 1873 - 1956); IMOH = nigerijski tekač, srebro na OI 1992 (Chidi, 1963 - ); ORTE = mesto v jugozahodni Italiji ob reki Neri; REŠT = iransko mesto ob Kaspijskem morju; SINDIK = pravni zastopnik društva; TiRTAJOS = grški pesnik, filozof in biolog, tudi Tirtej.
Zanimivosti
Rowlingova: Po ločitvi sem razmišljala o samomoru
London, 25. marca (STA) - Britanska pisateljica, ki je ustvarila lik Harry Potterja, 42-letna Joanne K. Rowling je v pogovoru za britanski časnik Sunday Times razkrila, da je po ločitvi razmišljala o samomoru. Kot je povedala, je zapadla v depresijo in se počutila tako "zanič", da je poiskala zdravniško pomoč, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
"Okoliščine, v katerih sem bila, ko sem bila sredi dvajsetih let, so bile zelo bedne in resnično sem bila na dnu," je povedala Rowlingova in dodala, da je samo zaradi hčerke poiskala zdravniško pomoč. "Hčerka je bila edino, zaradi česar sem zdržala,
ker sem menila, da ne more odraščati z mano v takšnem stanju".
Rowlingova je kasneje zaslovela s knjigami o Harryju Potterju in zaradi njih postala ena od najbogatejših žensk na svetu. Po ločitvi od portugalskega novinarja Jorgeja Arantesa je v začetku 90. letih minulega stoletja živela ko samohranilka v revščini v škotskem Edinburghu, danes pa je njeno premoženje vredno več kot 650 milijonov evrov.
Poljski upokojenec s fračo v boj proti parkirani pločevini
Varšava, 25. marca (STA) - Starejši Poljak se je znašel za zapahi, ker se je s fračo spravil na avtomobile, parkirane pred blokom, v katerem živi. Na tak način je 79-letnik v letu dni poškodoval več kot 10 avtomobilov,
je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Moški iz mesta Kalisz v osrednji Poljski je v svoj zagovor povedal, da se je za tovrstno početje odločil, ker sta ga tako zelo motila hrup in smrad prihajajočih in odhajajočih avtomobilov.
Ujeli so ga s pomočjo skrite kamere, ki so jo namestili njegovi sostanovalci, na njej pa so posnetki, kako se s fračo "znaša" nad audijem 80 in fia-tom punto. Policija je med preiskavo v njegovem stanovanju našla dve frači in vrečo kamenja.
Kate Moss: Od super modela do voznice taksija
London, 25. marca (STA) - Britanska manekenka Kate Moss si je nedavno kupila znamenit črn london-
ski taksi. 34-letnica se je nato takoj usedla za volan svoje nove pridobitve in naokoli prevažala svoje prijatelje, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Po pisanju britanskega časnika Mail on Sunday naj bi Kate v 45.000 evrov vrednem avtomobilu prijatelje popeljala od nekega puba v severnem delu Londona do svojega doma.
Manekenka ni edina zvezda, ki si je privoščila nakup te londonsko znamenitost. Tudi igralec in ameriški politik Arnold Schwarzenegger si je leta 2003 kupil londonski taksi in si ga dal pripeljati v Kalifornijo. Ameriškega režiserja Stanleya Kubricka naj bi večkrat videli za volanom tega črnega avtomobila.
Po pričevanjih prodajalcev taksijev naj bi slavne osebnosti pri tovrstnih taksijih najbolj privlačila možnost zasebnosti. Nekateri si želijo pravo pisarno na kolesih, ki naj bi nudila več zasebnosti kot rolls royce s šoferjem.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04I3mhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 29. marec:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 In 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 In 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekanje z Barbaro Cen-čič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). NEDELJA, 30. marec: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OB-
VESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nah-berger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Goldi). PONEDELJEK, 31. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa.
16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Goldi). TOREK, 01. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 V živo. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kum Trbovlje). SREDA, 02. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00,
7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Karolina Putarek in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje). ČETRTEK, 03. april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čveka-rije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko).
13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val). PETEK, 04. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napo-vednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val).
Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Dinamičen teden bo v svojem bistvu začinjen z zdravo mero besed In besednega Izražanja. Vsekakor strmite po tem, da bo vse po vaše in da boste vi pravzaprav tisti, ki imate glavno besedo. Zanimivo je, da se vam bo oaza sreče nasmehnila. Podali boste neko pobudo.
BIK
Nekoliko bolj se boste zaprli vase In v sebi doživeli določeno preobrazbo. Sprostila In z energijo vas bo napolnila narava in spoznali boste, da če se poslušate, vam je mnogo lažje. Zapisujte tiste občutke, ki so vam blizu in odkrili boste, da se sreča skriva na strani pogumnih.
DVOJČKA
, Prijateljev namig bo poskrbel za J neko novo spoznanje. Istočasno ^	bo tudi možno, da se vam bodo
odprle nove poti in spoznanja. Na delovnem mestu boste pridobili nek nov projekt in potrebno bo narediti določen urnik. V ospredju bodo prijatelji, družba in glasne zabave.
RAK
Spoznali boste, da je končno prava priložnost, da si vzamete v roke škarje In platno. Seveda se bodo določene stvari odvijale drugače, kot bi pričakovali in vendarle, kdor čaka dočaka. Vaza pisanega cvetja vas bo napolnila z upanjem in čas je, da stopite korak ali dva naprej.
LEV
Vsekakor se boste dobro znašli v izobraževalnih vodah. Zdelo se bo, da nasvete preprosto stresate iz rokava in s tem koristite ljudem okoli sebe. Notranja modrost in odločnost vam bosta pomagali. Nekaj časa namenite tudi raziskovanju lastne osebnosti.
DEVICA
Notranje boste razdvojeni in boste tehtali med številčnimi možnostmi. Korak za korakom boste dosegli, kar si želite. Pridobili boste določene obveznosti. Opravite jih vestno in odgovorno. Ne smete pozabiti nase in na srčnega izvoljenca, ki vas bo podpiral.
TEHTNICA
Notranja modrost vam bo podarila določeno novo spoznanje. Čeprav določene stvari že veste, se boste morali odločiti in končno vzeti škarje in platno v svoje roke. V vašo bližino bodo prihajali ljudje, ki bodo zrcalo vaše osebnosti. Na delovnem mestu bo delavno in ambiciozno.
ŠKORPIJON
Reka življenja prinaša v začrtani vsakdan mnogo ljubezni in radosti. V sebi boste našli tudi določeno moč in predvsem mnogo dinamike. Ustvarjalna energija vam bo dala krila in pridobili boste obilo ugodnih rezultatov. Želja po drugačnem razmišljanju bo delala čudeže.
STRELEC
Negovali boste svojega notranjega otroka in se podali v nekoliko bolj kreativne In umetniške dejavnosti. Spomini bodo segli v čas vašega otroštva, a zgolj kratkotrajno, kajti mudilo se vam bo naprej. Trenutki sreče in dobra volja bodo dejavniki, ki bodo božali vašo dušo.
KOZOROG
Lotili se boste spomladanskega čiščenja in prvi aprilski dnevi bodo primerni, da zadeve spravite na svoje mesto. Zavihali si boste rokave. V ljubezni bo zapihal svež vetrič. Usoda gre po svoji poti in sami boste tisti, ki si lahko naredite dneve lepe. Srečen dan: ponedeljek.
VODNAR
Napredovali boste v komunikaciji in nakazano je, da vam bo v tem tednu jezik tekel kot namazan. Seveda je nujno, da niste pretirano naivni ali popustljivi, kajti srednja pot šteje. Objektivna in trezna presoja vam bo v pomoč, na delovnem mestu ohranite trezno glavo.
RIBI
Dobrota vam bo v pomoč in tudi sami veste, da se dobro z dobrim vrača. Notranja Intuicija In svet duhovnosti vam bosta pričarala mir in harmonijo. Vsekakor pridobite veliko motivacije in zdrave samozavesti in tako boste našli tudi voljo za naprej. Vzeli si boste čas za prijatelje.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
ERBIJ
SEMENJ
2
NAŠ PEVEC
Ptuj • Viktorinov večer
Slovenske božje poti
V petek, 28. marca, bo v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju ob 19. uri Viktorinov večer. V naši sredi bo avtor letos izdane monografije Slovenske božje poti in glavni urednik tednika Družina Franci Petrič.
Monografija Slovenske božje poti je nastajala več let in predstavlja velik zaklad zapisov o 205 božjepotnih cerkvah po Sloveniji. Franci Petrič je poznan romar že iz otroških let. Kot pravi, je začel načrtno spoznavati slovenske božje poti potem, ko je postal tajnik pokojnega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Skupaj sta obiskovala cerkve in spoznavala čut za lepo in umetnost ljudi na slovenskem v preteklih stoletjih.
Franci Petrič je pred desetimi
leti že izdal zbirko petih knjig Duša le pojdi z mano. Prav tako je o slovenskih cerkvah veliko pisal v tedniku Družina. V novi monografiji je božjepotne cerkve opisal iz zgodovinskega in umetnostnega vidika. V uvodu je napisal obširno razpravo o zgodovini in pojavu romanja, kakršne po mnenju poznavalci Slovenci še nismo imeli. Definicija romanja je po mnenju avtorja "potovanje posameznika ali skupine vernikov na določen kraj k določenemu svetišču, pri katerem si obeta božjo pomoč". Vabljeni torej v petek zvečer
na predstavitev monografije Slovenske božje poti, da bomo skupaj v besedi in sliki romali k zakladom slovenske cerkvene umetnosti. Novo monografijo bo moč tudi kupiti. V uvodnem glasbenem utrinku bo zaigrala mlada violinistka Hana Feguš iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. Poleg Avtorja Francija Pet-riča - viteza Božjega groba jeruzalemskega - bo sodeloval tudi fotograf Marjan Smerke, ki bo prikazal fotografije Slovenskih božjih poti.
Peter Pribožič
Ptuj • Društvo Optimisti ocenilo svoje delo
Prostovoljstvo kot izbira
Pri ocenjevanju dela v preteklem letu smo člani društva Optimisti Ptuj ugotavljali, da smo v zadovoljstvo naših uporabnikov izvajali tri zastavljene programe. Vsi so namenjeni višji kakovosti življenja udeležencev, zmanjševanju osamljenosti starejših in njihove izključenosti iz okolja.
Vsak teden se je sestalo 17 skupin starih za samopomoč na različnih lokacijah v mestu Ptuj in bližji okolici. To pomeni najmanj 160 starejših ljudi, ki vsak teden pridejo v skupino, kjer se počutijo sprejete in varne in jim to pomeni človeško bližino, ki jo vsi tako zelo potrebujemo, toliko bolj pa starejši, ki so mnogokrat osamljeni. V prostorih Četr-tne skupnosti Ljudski vrt so se odvijale dejavnosti po urniku za več kot 1700 udeležencev. Prostovoljci v društvu so skozi celo leto obiskovali starejše od 70 let na njihovih domovih, jim tudi organizirali različne pomoči, če so jih potrebovali. Tako je bila za 14 starejših organizirana pomoč na domu, za 12 pomoč patro-nažne službe, RK in Karitasa; desetim starejšim so prosto-
voljci pomagali na sprehodih in pri obiskih zdravnika, so zagotavljali družbo in jim brali. Tako so opravili skupaj 629 obiskov starejših od 70 let na njihovih domovih.
Ko tako ocenjujemo delo v društvu, nas vse zgornje številke napeljejo na razmišljanje o pomembnosti in vrednosti tega, kar počnemo. Bistvo prostovoljstva je, da prejemata oba, prostovoljec in uporabnik. Uporabnik prejme brezplačno uslugo, ki jo potrebuje. Prostovoljec, ki uslugo nudi, doživlja zadovoljstvo ob tem, ko pomaga sočloveku, ko se zaveda, da opravlja koristno delo, ki po eni strani zadovoljuje potrebe drugega človeka, po drugi strani pa ga tudi osrečuje. Vse to prispeva k višji kakovosti življenja obeh, k boljšemu po-
čutju in tudi boljšemu zdravju starejših. Torej prostovoljstvo pomeni tudi družbeno koristno delo. Zato pričakujemo ustrezno podporo prostovoljnemu delu tudi s strani lokalnih oblasti, saj pomembno prispevamo k višji kakovosti življenja občanov. Če bi preračunali, koliko pomeni 3200 ur opravljenega prostovoljnega dela v našem društvu in k temu prišteli še tisoče prostovoljnih ur v drugih društvih, bi prišli do ugotovitve, da podpora nevladnih organizacij, ki opravljajo prostovoljstvo med ljudmi, pomeni nove možnosti za zadovoljevanje različnih potreb po pomoči med različnimi skupinami prebivalstva in pomembno dopolnjuje dejavnost vladnih ustanov.
Anka Ostrman
Ptuj • OŠ dr. Ljudevita Pivka
Prišla je tetka Pomlad
Tetka Zima se je poslovila in oživela je tetka Pomlad. Narava se prebuja.
Sonce topleje sije. Zacveteli so zvončki, trobentice, vijolice, te-loh in žafran. Na drevesih poganjajo listi. Zacvetele so marelice, prve breskve in slive. Na drevju so že čebele pričele nabirati cvetni prah. Dnevi se daljšajo, noči pa krajšajo. V šoli smo pri tehničnem pouku naredili tet-
ko Pomlad. S pomočjo učitelja Marjana smo iz lesa in kovine izdelali ogrodje. Tega smo oblekli v obleko iz žaklovine. Glava je iz lesa, na glavi ima klobuk iz vrbja, lase pa iz bršljana. Tetka Pomlad ima v naročju pomladno cvetje s katerim je lepo okrašena. Za tet-ko Pomlad bomo skrbeli tako, da
bomo redno zalivali rože. Na naš izdelek smo zelo ponosni. Upamo, da bo naša tetka Pomlad res pripeljala POMLAD. Želimo si, da vam naša tetka Pomlad ustavi korak in vam s svojim življenjem ogreje srce.
Učenci OVI4B
OŠ dr. Ljudevita Pivka
Komunalno podjetje Ptuj d. d. Puhova ulica 10, SI 2250 Ptuj Telefon: 02/ 787 51 11 Telefax: 02/ 771 36 11
POROČILO 0 PITNI VODI NA VODOOSKRBNEM SISTEMU PTUJ ZA LETO 2007
1 . Podatki o sistemu oskrbe z vodo :
Sistem za oskrbo s pitno vodo	744-Ptuj
Oskrbovalno območje	782-Crpališče Skorba
Upravljavec	Komunalno podjetje Ptuj, d.d.
Število uporabnikov	75.000
Povprečna dnevna količina vode	9.660 m3
Dezinfekcija	NE
Druga priprava vode	NE
Vodo oskrbni sistem Ptuj se oskrbuje s pitno vodo iz centralnega črpališča v Skorbi pri Ptuju. Na območju črpališča Skorba se nahaja 7 plitvih vodnjakov skupne izdatnosti 350 l/s in pet globinskih vodnjakov skupne izdatnosti okoli 60 l/s. Dodatno pomagajo k izboljšanju kvalitete vode in hidravličnih razmer na omrežju še dislocirani globinski vodnjaki v Novi vasi pri Ptuju, Lancovi vasi, Desencih in Podvincih in Gerečji vasi. Izdatnost dislociranih vodnjakov znaša prav tako okoli 60 l/s. Režimi delovanja vodnjakov so nastavljeni tako, da globinski vodnjaki in dva plitva vodnjaka delujejo stalno, ostali plitvi vodnjaki pa se vključujejo v omrežje glede na trenutne potrebe po vodi. Dolžina vodovodnega omrežja se približuje 1000 km, na omrežju je 100 vodovodnih objektov . Iz ptujskega vodo oskrbnega sistema se v celoti oskrbujejo porabniki vode v 17 občinah, v šestih občinah pa delno. Letna količina obračunane vode je znašala 3.525.842 m3 oz. povprečno 9.660 m3 na dan.
2. Podatki o preskušanju vzorcev pitne vode v okviru notranjega nadzora
Skladnost parametrov pitne vode na vodo oskrbnem sistemu Ptuj smo v skladu z načrtom notranjega nadzora spremljali z rednim jemanjem in preskušanjem vzorcev pitne vode v črpališču, v vodohranih in pri končnih porabnikih na omrežju. Izvajali smo dodaten monitoring pesticidov in nitratov na omrežju. Neprekinjen nadzor nad kvaliteto pitne vode smo izvajamo v črpališču Skorba z biološkim indikatorjem z mladicami postrvi. Odvzem in preskušanja vzorcev v okviru rednega nadzora je izvajal Zavod za zdravstveno varstvo Maribor na osnovi sklenjene pogodbe.
Mikrobiološka preskušanja
Število vzorcev		St. neskladnih vzorcev	St. vzorcev z E.coli	St. vzorcev z enterokoki
Črpališče	154	1	1	-
Vodohrani	281	32	2	-
Omrežie	448	36	1	-
Skupaj	883	69	4	-
V neskladnih vzorcih je prevladovala prisotnost koliformnih bakterij(46 vzorcev), koliformne b.+ Ecoli (4 vzorci), Pseudomionas aeroginosa (5 vzorcev) in povišano skupno število mikroorganizmov - postana voda (14 vzorcev). V 14 primerih je za neskladne izvide vzrok v hišni vodovodni inštalaciji pri uporabnikih, ostali neskladni izvidi pa so bili v glavnem posledica defektov na omrežju. Vse primere smo takoj po prejemu neskladnih izvidov sanirali z izpiranjem oz. dezinfekcijo in preverili z ponovnim preskušanjem vzorcev.
Kemijska preskušanja
Kemijska preskušanja vključujejo preskušanja iz rednega nadzora (ZZV Maribor), monitoring pesticidov na omrežju (ZZV Maribor) in monitoring nitratov na omrežju (Laboratorij Komunalnega podjetja Ptuj- akreditiran pri Slovenski akreditaciji pod zap. št. LP-056).
Redni nadzor - ZZV Maribor
Stev	lo vzorcev		St. nesk	adnih vzorcev	Neskladni po prilogi 1 del B
	Redni	občasni	Redni	Občasni	Parameter
Črpališče	41	12	-	4	4xatrazin/desetil atrazin (0,11/0,11 |jg/l)
Vodohrani	126	-	-	-	-
Omrežie	168	-	-	-	-
Skupaj	347		4		
Monitoring pesticidov - ZZV Maribor.
Skladno s sanacijskim programom smo spremljali gibanje atrazina in desetil atrazina na omrežju. Odvzetih je bilo šest serij vzorcev na koncih vseh večjih cevovodov. Rezultati so prikazani v tabeli - vrednosti so izražene v pg/l vode .
Odvzemno mesto	??.n? ?nn7		11.04?007		30.05	?007	09.0!	7007	04.10 ?007		03.1?.?007	
	Atrazin	Desetil atrazin	Atrazin	Desetil atrazin	Atrazin	Desetil atra7¡n	Atrazin	Desetil atra7¡n	Atrazin	Desetil atra7¡n	Atrazin	Desetil atra7¡n
Ptiii-HIThar	0.06	0.05	0.05	0.05	0.06	0.06	0 06	0 06	0.06	0.06	0 06	0 06
Starše	0.08	0.06	0.09	0.08	0.08	0.07	0 08	0 07	0.09	0.07	0 08	0 07
7latnlinie	0.08	0.08	0.09	0.09	0.09	0.09	010	010	0.10	0.10	011	01
Saviniskn	0.05	0.05	0.08	0.07	0.06	0.05	0 09	0 08	0.06	0.06	0 06	0 05
7etale	<0.03	<0.03	<0.05	<0.05	<0.03	<0.03	<0 03	<0 03	<0 03	<0 03	<0 03	<0 05
nirkulane	0.09	0.08	0.08	0.08	0.08	0.08	01	01	01	0 09	011	011
Rnrišnina	<0.05	<0.05	0.06	0.07	0.07	0.06	<0 05	0 05	0 05	0 05	0 05	<0 05
7annrni	<0.05	<0.05	0.06	0.06	0.06	0.06	0 05	0 05	0 05	0 05	0 06	0 05
Herkveniak	<0.03	<0.03	<0.05	<0.03	<0.03	<0.03	<0 03	<0 03	<0 03	<0 03	<0 03	<0 03
	MOB	005	006	005	006	006	0Q6	0Q5	0Q6	0Q6	0Q6	0.06
Razen dveh vzorcev (Zlatoličje in Cirkulane z dne 03.12.2007) so bile vrednosti pesticidov na omrežju skladne s pravilnikom o pitni vodi. Za izmerjene občasno presežene vrednosti posameznih pesticidov imamo od ZZV Maribor pridobljeno strokovno mnenje, na osnovi katerega izjavljamo, da pitna voda na VOS Ptuj z temi vrednostmi pesticidov ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi in da prehrambena industrija ni ogrožena.
Preskušanja nitratov na omrežju - laboratorij Komunalnega podjetja Ptuj
Število vzorcev	Št. neskladnih vzorcev	Vrednosti pri skladnih vzorcih - število vzorcev			
		<20 mg/l	20-30 mg/l	30-40 mg/l	40-45 mg/l
102	-	34	36	29	3
Vrednosti nitratov na omrežju so bile skladne s pravilnikom o pitni vodi.
Vzorci z vsebnostmi nitratov pod 30 mg/l so z delov omrežja, kjer se nahajajo dislocirani globinski vodnjaki oz. se čuti vpliv le-teh. Na področjih, kjer so vrednosti nitratov nad 30 mg/l je potrebno zagotoviti dodatne količine globinske vode.
3. Podatki o preskušanju vzorcev pitne vode v okviru državnega monitoringa
V okviru državnega monitoringa pitne vode je bilo odvzetih 65 vzorcev vode . Neskladnih je bilo 9 vzorcev, vsi zaradi mikrobioloških parametrov. Odvzemnih mestje bilo 12.
MIKROBIOLOŠKA PRE				SKUSANJA	
Število vzorcev		Stev. neskladnih vzorcev		Število vzorcev z E. Coli	
Redna	Občasna	Redna	Občasna	Redna	Občasna
59	6	9	-	-	-
V 4 primerih je bila ugotovljena prisotnost koliformnih bakterij, v 5 primerih pa povišano skupno število mikroorganizmov (postana voda). Vzrok za postano vodo je premajhen pretok v hišnem omrežju uporabnikov. Neskladnosti zaradi kemijskih parametrov ni bilo ugotovljenih.
KEM			JSKAPRESKUÍ	ANJA
Število vzorcev		Stev. neskla	dnih vzorcev	Neskladni do priloai 1. del B
Redna	Občasna	Redna	Občasna	Parameter *
59	6	-	-	-
4. Zaključek
Število neskladnih mikrobioloških izvidov se je v primerjavi z letom 2006 precej povečalo. Omeniti velja, da je del povečanja zasluga vzorcev, v katerih je bila ugotovljena prisotnost 1 koliformne bakterije ( 20 vzorcev). Od sredine novembra 2006 je na ZZV v uporabi nova metoda določanja mikroorganizmov - membranska filtracija (ISO 9308-1), kjer se pri analizi uporabi večja količina vzorca. Število neskladnih izvidov iztega razloga ni direktno primerljivo s številom iz leta 2006. Kemijsko stanje pitne vode je bilo primerno. Zaradi dobrega mikrobiološke kvalitete vode na vodnih virih le-te ni potrebno klorirati. Ptuj, 21.03.2008
Odgovorna oseba za	Direktor:
zagotavljanje skladnosti parametrov:	Jože Cvetko, univ. dipl. inž.
Ivan Dobnik, univ. dipl. inž.
Majšperk • Pred tretjim mednarodnim glasbenim sejmom
Bogatejše vsebine in zabavni program
Dober mesec dni pred pričetkom tretjega mednarodnega glasbenega sejma je glavni organizator Albin Brencl na tiskovni konferenci poudaril, da gre za obogateno izpeljanko prvega tovrstnega glasbenega sejma, ki so ga razširili tako po številu mednarodnih razstavljavcev ljudskih glasbil in glasbene opreme kot s pestrejšim programom vzporednih dejavnosti, bogatejšo gostinsko ponudbo in zabaviščnim parkom.
Med razstavljavci, ki so potrdili svojo udeležbo na 3. mednarodnem glasbenem sejmu - ta se bo, kot je dejal Albin Brencl, direktor firme Albin Promotion - dogajal v Majšperku od 8. do vključno 10. maja letos, bodo zagotovo: skupina Beyerdinamic, ki bo predstavila novo serijo mikrofonov, studijske opreme ter konferenčno prevajalne sisteme; firma Mona-cor bo predstavila glasbeno tehniko za ozvočenje javnih ustanov; firma Celestion kitarske in bas zvočnike ter profesionalne PA-zvočnike; KV Audio studio pa avto akustiko, alpine, genesis, ground zero, sinus lic. Sodelovali bodo tudi proizvajalci harmonik Kotnik harmonike, Lanzinger in Fismen harmonika center Marjana Hercoga, ki bodo predstavili tudi nekaj novosti na tem področju. Novosti prinašajo tudi Glasbila Korošec, ki bodo predstavila slovenska ljudska glasbila nekoč in danes, glasbila po svetu pa bodo pred-
stavili tudi predstavniki podjetij LM Trade in Hartman,
medtem ko bo RTV Slovenija na ogled predstavila svoje reportažno vozilo.
Generalni pokrovitelj 3. mednarodnega glasbenega sejma je Deželna banka Slovenije, pri organizaciji sejma pa sodelujejo tudi občina Majšperk, ki bo po besedah županje dr. Darinke Fakin za promocijo svoje občine posodila prireditveni šotor. Medijski pokrovitelj sejma je naša družba Radio-Tednik Ptuj, za bogato gostinsko ponudbo bo skrbelo ptujsko podjetje Gastro, s sejemsko opremo bo sodeloval tudi Interexpo, velik zabaviščni park pa bo postavil Josef Stessl iz sosednje Avstrije, ki je obljubil, da bo postavil tudi 60 m veliko panoramsko razgledno kolo (podobno kot na Dunaju Rie-senradt). Povedali so tudi, da je duhovni pokrovitelj sejma poslanec Branko Marinič, pri izvedbi pa bosta sodelovala tudi domače PGD iz Maj-šperka ter sodelavci lokalne
V natečaju za naj rock skupino je zapisano, da lahko svojo rock skupino ali band s krajšo predstavitvijo skupine, kontaktno osebo ter CD-jem z demo posnetkom prijavite do 1. aprila. Strokovna komisija bo ocenila vse posnetke ter izbrala pet najboljših skupin, ki se bodo 9. maja pomerile med seboj na 3. glasbenem sejmu v Majšperku. S pomočjo strokovne komisije glasbenikov bodo izbrali naj rock skupino, ki bo prejela praktične nagrade v vrednosti 700 evrov, za 2. in 3. mesto pa pripravljajo primerne tolažilne nagrade. Prijave pošljite na naslov: Albin Promotion, d. o. o., Breg 2322, Majšperk, spri-pisom: Rock skupina; za vsa dodatna vprašanja pa lahkopokličete na telefon 02/794 4115.
CID vabi!
TA VIKEND
Petek, 28. marca, ob 19. uri : Potopis: Grenlandija. Damjan Končnik je pred kratkim napisal knjigo z naslovom GRENLANDIJA -SVET zAsE. Na treh potovanjih je odkrival ta veliki otok in njegovo okolico, med drugim tudi na legendarni raziskovalni ladji EXPLORER, ki je potonila novembra 2007 in na kateri je bil najbrž edini od Slovencev prisoten kot povabljenec. NASLEDNJI TEDEN
3. festival kitare v soorganizaciji s Klubom ptujskih študentov. Spored festivala
Sreda, 2. 4., ob 19. uri v CID Ptuj: koncert kitaristov srednjih glasbenih šol v Ljubljani, Mariboru in Celju Četrtek, 3. 4., ob 19. uri v CID Ptuj: Boris Šinigoj - koncert za vihuelo, renesančno kitaro in lutnjo
Petek, 4. 4., ob 19. uri v CID Ptuj: koncert študentov kitare z glasbenih akademij v Ljubljani, Zagrebu in Gradcu Petek, 4. 4., ob 21. uri v Kavarni pod odrom pri Mestnem gledališču Ptuj: večer z mladim italijanskim kitaristom Andreom Vale-rijem
Sobota, 5. 4., ob 19. uri v slavnostni dvorani ptujskega gradu: koncert vrhunskega kubanskega kitarskega virtuoza Marca Tamaya Sobota, 5. 4., ob 21. uri v Kavarni ptujskih študentov na Slovenskem trgu: kitarski večer z Igorjem Bezgetom DNEVNI CENTER
Namizni tenis, pikado, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje - vsak dan »po pouku«. TEČAJI IN DELAVNICE
Žongliranje, glinarjenje, tečaj risanja, tečaj bobnanja, nadaljevalni tečaj krojenja in šivanja
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, ob petkih od 9. do 23. ure, ob sobotah od 19. do 23. ure, za prireditve, seminarje, delavnice, tečaje, srečanja, zabave .... pa po urniku uporabe prostorov in po dogovoru izven teh terminov. vsak delovni dan od 9. do 18. ure, zunaj tega časa pa po dogovoru. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
Foto: M. Ozmec
Vsebino letošnjega glasbenega sejma so v Majšperku predstavili (z leve) Aleksandra Dobič, Albin Brencl, Luka Huzjan in Marjan Skok.
SIP TV.
Proizvajalci glasbil, glasbene opreme in ozvočenj bodo svoje izdelke predstavljali v dvorani Albin Promotion - TVI Majšperk ter v bližnjem velikem sejemskem šotoru. Ob njem bodo postavili šotor za domače obrtnike in turistična društva, ki bo odprt med 10. in 20. uro, v njem pa bodo lahko obrtniki in društva predstavljali svoje izdelke, njihovo izdelavo, lahko jih boste tudi preizkusili ali degustirali, turistična društva pa bodo lahko predstavljala svoje prireditve in bogato turistično zakladnico širšega območja Štajerske in Slovenije.
Svečanost ob odprtju sejma bo v četrtek, 8.
maja, ob 11. uri, ko bosta zbrane razstavljavce, goste in domačine nagovorila županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin in poslanec državnega zbora Branko Marinič, sodeloval pa bo tudi pihalni orkester Talum iz Kidričevega. V zabavnem šotoru bo že prvi večer ob 20. uri javna radijska oddaja v živo - Četrtkov večer s 1. programom Radia Slovenija.
Drugi dan, v petek, 9. maja, bo sejmišče odprto od 10. do 19. ure, šotor za domače obrtnike pa od 10. do 20. ure. Čez dan bo v Majšperku potekal velik moto piknik, na katerem pričakujejo več sto motoristov iz vse Slovenije, seveda bo začinjen z rock glasbo, ob 19. uri pa bodo iz-
bor za naj rock skupino, pivo party s hostesami, nato pa še nastop skupin Rukola in Drugo dugme.
Tudi tretji dan, v soboto,
10.	maja, bo sejmišče odprto od 10. do 19. ure, šotor za domače obrtnike pa od
11.	do 20. ure, čez dan pa se bo odvijal tudi bogat zabav-noglasbeni program v stilu slovenske narodno-zabavne glasbe. Po 14.30 bodo nastopili harmonikar Viktor Kotnik, glasbena delavnica Amadeus, harmonikarji Primoža Zvira, glasbenik Marko Kardinar ter tamburaški orkester DPD Svoboda Majšperk pod vodstvom Draga Kleina. Zvečer od 20. do 22. ure pa bo potekala naša in vaša Or-fejčkova gostilna z Lukom in
Pepijem ter številnimi glasbenimi gosti.
Vsekakor bo 3. glasbeni sejem v Majšperku nova priložnost za zanimivo poslovno, družabno in zabavno srečanje - tako glasbenikov in glasbenih skupin kot drugih, ki jim je glasba pri srcu - saj bo po besedah Aleksandre Do-bič možno vse razstavljene instrumente, avdio opremo, studijsko opremo, akustiko in avtoakustiko tudi preizkusiti, v večini primerov pa tudi kupiti. Organizatorji vabijo k sodelovanju vse druge, ki bi svoje znanje in sposobnosti radi predstavili na glasbenem odru, lahko razstavite tudi svoje izdelke ali predmete, kakšen nov inštrument ali igranje nanj, lahko se prijavite tudi na natečaj za naj rock skupino, dobrodošli so tudi tisti, ki bi radi pripravili kakšno okroglo mizo ali pogovor z glasbeno ali sorodno tematiko. Kot je povedal Gorazd Marčič, predsednik sindikata glasbenikov Slovenije, bo v četrtek, 8. maja, po vsej verjetnosti tudi skupščina zveze sindikata glasbenikov Slovenije, pripravljajo pa tudi zanimivo izobraževalno delavnico, zato vabijo k obisku in ogledu sejma tudi učence osnovnih in srednjih šol.
M. Ozmec
Ljutomer • Koncert trobentarja Boštjana Lašiča
Odličen nastop mladega Ljutomerčana
Na letošnjem, že 37. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije, ki je bilo od 10. do 16. marca, je ljutomerski trobentar Boštjan Lašič dosegel velik uspeh. Kot študent trobente 3. letnika Akademije za glasbo je v tekmovanju najvišje kategorije osvojil prvo nagrado, za kar mu je pripadla zlata plaketa.
Po uspešnem izločilnem prvem krogu sta se v končnico uvrstila le dva najuspešnejša trobentarja. Petčlanska mednarodna komisija mu je za njegov nastop prisodila izjemno visokih 95,70 točk,
kar je pomenilo prepričljivo osvojitev najvišjega naslova.
Boštjan Lašič je glasbeno pot pričel v nižji Glasbeni šoli Slavka Osterca Ljutomer, kjer ga je poučeval oče. Nadaljeval je na umetniški gimnaziji
Trobentar Boštjan Lašič
v Mariboru pri prof. Matjažu Dobrovniku, sedaj pa študira v Ljubljani pri prof. Antonu Grčarju. Je dobitnik številnih nagrad in mednarodnih priznanj. Na mednarodnem srečanju trobentarjev v Novem Sadu leta 2002 in 2003 je bil najuspešnejši, z osvojeno zlato plaketo. Pred šestimi leti je na 31. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije prejel srebrno plaketo. Za dosežene uspehe na glasbenem področju je v šolskem letu 2002/2003 dobil priznanje župana
mestne občine Maribor.
Boštjan je svoje znanje izpopolnjeval pri znanih glasbenikih (Richard Steuart, Reinhold Friedrich ...), sodeluje pa s simfoničnimi in pihalnimi orkestri po Sloveniji ter igra v glasbenih skupinah različnih zvrsti.
Njegova želja je uspešno končati študij in se izpopolnjevati na podiplomskem študiju, potem pa svoje bogato znanje in izkušnje prenašati na mlajši glasbeni rod.
NŠ
Foto: NS
Krvodajalci	^
18. februar - Irena Kukovec, Strmec 20/a; Aleksander Dogša, Libanja 27; Vlasta Mlinaric, Potrčeva cesta 50, Ptuj; Franc Stojnšek, Nadole 12; Ivan Skok, Žetale 49; Valerija Kovačec, Dolič 31; Milan Stater, Kicar 56; Bri-gita Stojnšek, Nadole 12; Ivan Bede-nik, Žetale 56; Petra Plajnšek, Kočice 7/a; Špela Mlinar, Paradiž 78; Jernej Šenica, Spuhlja 107/a; Natalija Ro-došek, Podlože 60/b; Greta Galun, Nadole 11; Jožica Cigula, Spuhlja 96; Izidor Štajnberger, Žetale 94; Roman Sok, Moškanjci 124; Matjaž Horvat, Kvedrova 3, Ptuj; Boris Bajec, Dolič 43/a; Marjeta Butolen, Žetale 80; Majda Pulko, Žetale 93; Jerneja Bombek, Trubarjeva 19, Ptuj; Janez Pislak, Slape 20; Peter Vidovič, Bel-šakova ul. 45, Ptuj. 21. februar - Janja Spevan, Jurovci 18/b; Andreja Čuš, Sakušak 51; Ra-domir Horvat, Kvedrova ulica 3, Ptuj; Anton Brinjevec, Velika Nedelja 5/a; Robert Perko, Krčevina pri Vurbergu; Irena Laura, Formin 47/a; Klaudija Bela, Spuhlja 92; Mirko Vršič, Drbe-tinci 16; Andrej Matjašič, Krčevina pri Vurbergu; Matjaž Šrol, Bodislavci 26; Janez Zavec, Zg. Leskovec 9/b; Dragica Gajšek, Vintarovci 73/a; Bojan Hojnik, Slavšina 25; Marica Flajs, Pobrežje 88/a; Lidija Cigula, Dornava 96; Franc Vaupotič, Popovci 15; Stanko Hriberšek, Stojnci 137/c; Robert Savec, Hudalesova 8, Maribor; Janko Pihler, Moškanjci 27; Gregor Smolej, Majšperk 59; Janez Požar, Lancova vas 60; Tina Radolič, Soviče 7. 25. februar - Ivan Voršič, Ptujska cesta 2/a, Ormož; Marija Levanič, Mihovcei 75; Anton Peršuh, Trnovec 4/a; Stanko Bedenik, Doklece 7/a; Andrej Polanič, Dornavska c. 13, Ptuj; Stanko Lenart, Nova vas 72; Radovan Mesarič, Slape 17; Vinko Matjašič, Gabrnik 22; Denis Modric, Kicar 10/a; Romana Habjanič, Pivko-va 13, Ptuj; Vladimir Kos, Grdina 12/ a; Silva Cafuta, Ptujska Gora 110/b; Franci Kovačec, Žamenci 5/a; David Šenkiš, Žabjak 15; Branko Spolenak, Mejna c. 2, Ptuj; Branko Lenart, Maistrova 24, Ptuj; Srečko Cajnko, Flege-ričeva 3, Ptuj; Janko Zamuda, Tibolci 55; Jurček Lamot, Trnovec 1; Vojko Šohar, Zgornja Hajdina 202; Roman Fras, Trnovska vas 30; Martin Horvat, Dornavska c. 15, Ptuj; Dragan Rado-lič, Soviče 7/a; Anja Bela, Spuhlja 92; Evgen Muhič, Gorišnica 46; Damjan Modric, Peršonova 25/a, Ptuj. 28. februar - Miran Mohorko, Dobrava 9, Ormož; Stanko Potočnik, Stanovno 17; Ivan Anušek, Kog 75; Dejan Lukman, Šalovci 46; Marjan Anderlič, Trgovišče 25/b; Edvard Jur-gec, Lancova vas 68; Marjan Klinc, Kratka ulica 5, Skoke; Branko Lo-renčič, Dragovič 36/b; Ivan Šegula, Juršinci 48; Damir Sajič, Gregorčičev drevored, Ptuj; Franc Lendero, Apače 297/a; Andrej Rožman, Sovjak 93; Branko Mohorko, Apače 284; Franc Grlica, Podvinci 83/c; Aleksander Bezjak, Ločič 27; Natalija Frajnkovič, Severova 4, Ptuj; Roman Železnik, Nadole 4; Branko Selinšek, Majšperk 38; Anton Zelenik, Vintarovci 36; Marijan Pernek, Zg. Hajdina 104/d; Stanislav Čuš, Žamenci 12/a; Viktor Zamuda, Spolenakova 23, Ptuj; Mitja Safošnik, Zgornje Jablane 6; Alojz Janžekovič, Strelci 5; Damijan Cebek, Draženci 14/b; Alojz Fric, De-strnik 58; Martina Florjanič, Strelci 9; David Vrečko, Čermožiše 29; Andreja Glažar, Podlehnik 22/a; Suzana Čuš, Žamenci 12; Tomi Lendero, Apače 297; Mirko Fruk, Apače 221; Franc Ljubša, Potrčeva cesta 50/a, Ptuj; Jože Lončarič, Zgornja Hajdina 203/b; Vlado Mohorko, Kungota 11; Bogdan Gajser, Mezgovci 40; Jožef Galun, Stogovci 14; Maja Žižek, Na gradu 5, Ptuj; Vladimir Fras, Hlaponci 25/a.
3. marec - Roman Karo, Gorišnica 1/b; Irena Potočnik, Kupčinji Vrh 23; Roman Skuber, Popovci 20; Jože Žnidarko, Stoperce 32; Janez Golob, Kupčinji Vrh 2; Angela Ducman, Grdina 18; Franc Krajnc, Dornava 13/ a; Cvetko Plavčak, Kupčinji Vrh 28; Alojz Lubej, Zg. Sveča 16/a; Darinka Jernejšek, Stoperce 52; Simona Majerič, Selska 6, Ptuj; Zvonko Me-ško, Placar 72; Majda Golob, Kicar 140/c; Silvester Bedenik, Kupčinji Vrh 3; Rafael Hronek, Stoperce 22; Antonija Kidrič, Grdina 7; Marko Flor-janič, Strelci 9; Srečko Štumberger, Gradišča 129; Ivan Stojnšek, Kupči-nji Vrh 33; Majda Kidrič, Grdina 25; Janez Čeh, Biš 14; Borislav Habjanič, Stoperce 78; Ivan Leskovar, Zgornja Sveča 9; Franc Leskovar, Zg. Sveča 19; Adolf Kopše, Stoperce 82; Rad-ko Stojnšek, Kupčinji Vrh 33; Marija Jakolič, Rabelčja vas 38; Dragica Kidrič, Grdina 25/c.
6. marec - Albin Belšak, Koračice 22; Ivan Lukman, Obrež 117; Tadej
Lukman, Obrež 117; Sabina Sauer, Kicar 124; Mirko Moran, Kraigherjeva 26, Ptuj; Kristina Belčič, Puhova ulica 12, Ptuj; Slavko Perko, Juršinci 76; Jasmin Alic, Formin 38; Boštjan Bedenik, Doklece 7/a; Dragan Ko-kot, Svetinje 7; Janko Peteršič, Dornava 76/a; Dušan Krajnc, Strejaci 14; Vinko Križanec, Sestrže 6; Janez Ploj, Dornava 79/a; Zvonka Zadra-vec, Zlatoličje 113; Andrejka Plohl, Mestni trg 3, Ptuj; Marjan Horvat, Krčevina pri Ptuju 72; Edvard Lubec, Biš 43; Srečko Toplak, Vičanci 98; Ivo Baklan, Orešje 198; Peter Rajšp, Ihova 57; Nevenka Maruh, Puhova ul. 12, Ptuj; Simon Laura, Gorišnica 139/c; Ivan Sledič, Stoperce 23; Marjana Dolšak, Stoperce 52; Alojz Gojčič, Starše 43; Andrej Doberšek, Dornava 141/a; Andrej Malovič, Placar 57/a; Jožef Kokot, Mezgovci 61/b; Branko Rojko, Grajenščak 28; Ernest Dobrajc, Kungota 56; Marjana Peteršič, Dornava 76/a; Dušan Kokol, Lasigovci 10/a; Špela Dolšak, Stoperce 52; Kristina Vidovič, Mezgovci 51/a; Jožica Kukovec, Placar 7/a; Boštjan Majerič, Destrnik 1/a.
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
PEUGEOT 406 2.0 HDI MITSUBISHI OUTLANDER 2,4 4X4 MERCEDES C 220 CDI FORD M0NDE01.8 CITBOEN XSARA PICASS01,8 FIAT PANDA 1,2 4X4 CUMBING RENAULT SCENIC 1.9 DCI ALFA ROME01561,8 TS VW GOLF IV SDI FIAT STILOJTD DYNAMIC SHARAN 1,9 TDI RENAULT CLIC 1,23V FIAT BARCHETTA 1,8 LTD RENAULT ESPACE 2.2 DCI 5V FIAT PUNT01,3 MULTIJET DAEWOO NUBIRA WAGON 2,0
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva
Letnik Cena.
5.590 13.990 .990 1.490 6.490 2006 10.590 2004 9.990 2004 8.990
/.SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. S. MODRA TEMNO MODRA TEMNO RJAVA TEMNO MODRA ČRNA
TEMNO ZELENA
2002 2002 2002 2000 2003 2003
6.690 11.290 4.590 5.490 11.590 5.190 2.690
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
Stanovanjski krediti z odplačilno dobo do 30 let
Pri najemu stanovanjskega hipotekarnega kredita v evrih ali švicarskih frankih vam poleg možnosti odplačila do 30 let ponujamo ugodno obrestno mero in 50-odstotni popust pri stroških odobritve. Če se odločite za kredit v evrih, ga lahko najamete v višini do 90 odstotkov vrednosti zastavljene nepremičnine*. Pri novogradnji ali prenovi pa nudimo možnost do 100-odstotnega izplačila kredita v gotovini.
* Ponudba velja za kredite v evrih, ki so zavarovani s hipoteko in namenjeni nakupu nepremičnin. Banka si pridržuje pravico, da po lastni presoji lahko tudi odkloni odobritev kredita v višini 90 odstotkov vrednosti zastavljenih nepremičnin oz. odobri ustrezno nižji znesek kredita glede na tržno vrednost nepremičnin, njihovo likvidnost in lokacijo v skladu z bančno interno oceno.
WWW.UNICREDITBANK.SI
& UniCredit Bank
www.toyota.si
uRBani stil
Toyota Yaris R'n'B S posebno bogato opremo po posebno ugodni ceni!
TODAY TOMORROW TOYOTA
AH FURMAN, Rogaška 12, Ptuj, (02) 788 54 77
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 19. 3. 2008, opr. št. st 28/2007, v stečajnem postopku nad dolžnikom BAR PRI ŠTEFANU, Štefan Mesaroš, s. p. - v stečaju. Ljutomerska 21, 2270 Ormož
objavlja
3. PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
• 1/2 stanovanjske hiše z bifejem skupne uporabne površine 275,73 m2 s pripadajočim dvoriščem v izmeri 483 m2 na Ljutomerski cesti 21, Ormož, vpisano pri vi. št. 597, k. o. Ormož, št. parcele 400/26, po najnižji prodajni ceni 22.200,00 EUR. Interesenti morajo ponudbe poslati v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Štefan Mesaroš, s. p. - v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10% od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, odprt pri Banki Koper, d. d., št. 101000044122870. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v sedmih dneh po odpiranju ponudb. Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.
Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izboru, kupnino pa plačati v treh mesecih in jo zavarovati z brezpogojno bančno garancijo prvovrstne banke, plačljivo na prvi poziv, v mesecu dni od podpisa pogodbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine.
Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Objavljene cene ne vsebujejo nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca.
Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, In upokojence, do 50 % obremenitve,
stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMER0 UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.

ROBERT HERCOG, s.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-508
Izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi in kleparski izdelki
Možnost plačila na 5 obrokov brez obresti
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena '
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuâ s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA*	OPR.	BARVA
BMW 318 i COMPACT	1998	5.170,00	KUMA	RDEČA
CITROEN C5 2,0 HDI EXCLUSIV UMUZ.	2005	11.980,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
FIAT STIL01,9 JTD MULHWAGON DYNAMIC	2004	7.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
FORD GMAX 1,8 TD Cl TRENDLINE	2005	11.980,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
FORD GALAXY 1,9 TDI 1998 SLO		5.950,00	KUMA	SREBRN
OPEL ASTRA 2,0 QTI UMUZ.	2000	5.970,00	KUMA	KOV. ZELENA
OPEL VECTRA KAR . 1,9 CD Tl EXCUT1VE	2005	13.500,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 307 1,6 HDI UMUZ.	2006	11.290,00	KUMA	KOV. SREBRN
R MEGANE 1,9 DCI GRANDT. LUXE DYNAM.	2004	9.450,00	AVT. KLIMA	ČRNA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI GRANDTOUR	2003	8.900,00	AVT. KLIMA	SREBRN
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI CARMINAT UMUZ. 2005		11.350,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VW GOLF IV 1,4 i UMUZ.	1999	5.590,00	AVT. KLIMA	SREBRN
VW GOLF V 1,9 TDI UMUZ.	2004	11.400,00	KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAV.	2002	8.880,00	AVT. KLIMA	BELA
VW PASSAT 1,9 TDI UMUZ.	2006	19.970,00	AVT. KLIMA	ČRN
Na zalogi preko 40 vozil.
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61 GSM 041 631 571.
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovreto-va pot 42, Ptuj.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medrib-nik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
PRODAJA TER MONTAŽA GUM IN ALU-PLATIŠČ. VULKANIZER-STVO Ivan Kolarič, s. p., Bukovci 121 c, 2281 Markovci, tel. 788 8170, PE PTUJ, Rajšpova 14, tel. 771 15 65.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
Hjvst^
KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 7 5 5 74 21.
IZPOSOJEVALNICA NEJA - izposoja oblek za krst, obhajila, birmo, poroko, valeto. Silvester Šešerko, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja. Telefon 031 258 704.
KNAUF (stene in stropi) PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO. Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
ORGANIZIRAMO 20-urni kon-verzacijski tečaj angleščine. Število mest je omejeno. Prijave sprejemamo do 2. 4. 2008. Nadia Elhefian Galun, s. p., Turistične storitve in jezikovni servis, Stogovci 42, 2323 Ptujska Gora, tel. 041 547 116.
KMETIJSTVO
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
PRODAMO belo vino. Cena 1 EUR/l. Količine nad 20 l. Tel: 041 853 236, kličite po 16. uri.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, in kletke lahko dobite, Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01.
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
PRODAM odojke 30 kg. Tel. 740 80 42.
PRODAMO slamo v okroglih balah, narezano na 4 cm. Tel. 041 742 346.
PRODAM 8 mesecev brejo telico, si-mentalko. Tel. 755 87 91.
PRODAM teličko simentalko, staro 3 mesece. Tel. 041 368 431.
PRODAM dve breji kravi iz ekološke reje in cisterno za gnojevko, 4000 l, pocinkano. Tel. 041 485 174.
PRODAM trosilec hlevskega gnoja Sip orjak z lesenimi stranicami, dro-bilec zrnja Sip 80 E - klepec. Tel. 031 382 803.
PRODAM SUHA bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Tel. 041 312 621.
SEMENSKI KROMPIR sante-bio in desire ter pujske prodam. Tel. 02 790 72 21.
PRODAM svinje domače reje od 100 do 140 kg ali menjam za drva. Tel. 041 368 437.
KOKOŠI, rjave, lepo operjene v dobri nesnosti po 1 €/kos prodajamo na kmetiji Meglič v Skorbi 23.
PRODAM odojke. Tel. 755 31 21.
PRODAM suhe bučnice. Tel. 041 509 482.
PRODAM kostanjevo kalano kolje za vinograd, raznih dimenzij. Telefon 07 0824 445.
PRODAM ali menjam brejo telico za nebrejo kravo ali telico. Telefon 041 941 878.
NEPREMIČNINE
PRODAM zidan vikend - dvojček - na Kogu pri Ormožu, tel. 041 672 449.
PRODAMO takoj vseljivo hišo na Rogaški cesti 44 v Ptuju. Telefon 051 368 790, 041 327 034.
INS A
nepremičnine
EUROPARK Maribor
t«l.: 02/33 05 000, 041/61 71 69, 040/66 33 00
I PRODAMO dvostanovanj. hišo, Destemlk, i I. gr. 1965, v Izmeri 235 m2, etažnost: P+E, j v celoti adaptirana leta 2003, zemljišče \ obsega 3024 m2, vpisana v ZK, ID:1340 \ PRIPOROČAMO! CENA: 179.900 eur ■."1M1UJ1I.-
KUPIM traktor IMT, Ursus ali Zetor. Tel. 041 679 937.
Picerija Špajza - Breg pri Maj-šperku - zaposli natakarja ali natakarico za nedoločen čas in študenta ali študentko za pomoč pri strežbi. Informacije na telefon 02 795 00 55
OGRAJE ROGINA PTUJ iščemo sodelavce: 1. več monterjev ograj - gradbenik ali gradbeni delavec, lahko priučen 2. kovinarja za proizvodnjo in samostojno montažo ograj Pogoji: izpit B-kat., želja za sodelovanje v urejenem kolektivu, s stimulativnim OD, zaposlitev za nedoločen čas s preizkusom. Pokličite 02 778 87 51 ali se oglasite: RAJŠPOVA ULICA 15, 2250 PTUJ od 7. do 15. ure.
KREDITI do 30 LET ■ Prireditvenik
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nlije od 400 EUR
-	poplačamo vam stare kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, MIlana Prapotnk «.p, Plvkova ulica 1 BI», 2250 PTUJ
IŠČEMO dekle za strežbo v lokalu 03 PUB, Cirkovce, za občasno pomoč, dobro plačilo. Telefon 041 42 01 99.
O
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@willlams.si www.wllllams.sl
RAZNO
DOM-STANOVANJE
ODDAM 1,5-sobno stanovanje v najem na Ptuju. Tel. 031 648 255.
V NAJEM oddamo enoinpolsobno stanovanje, delno opremljeno, v Ptuju. Informacije na telefon 031 320 616.
MOTORNA VOZILA
RENAULT CLIO 1,2, avgust 98, 5 vrat, bele barve, druga lastnica, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 485 754.
DELO
RESTAVRACIJA v Gradcu išče kuharja in kuhinjsko pomočnico. Zaposlitev za nedoločen čas z možnostjo stanovanja. Telefon 0043 664 320 02 34.
ČE ŽELITE delati in biti za svoje delo dobro nagrajeni, vam Slovenske novice in Delo nudita delo zastopnika naročniškega oddelka na terenu (tudi mlajši upokojenci). Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh, DELO, d. d., Strossmayerjeva 26/a, 2000 Maribor, (naročnine).
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
PRODAM kamp prikolico za tri osebe, registrirano, s tretjo tablico. Tel. 041 784 134.
POCENI PRODAM dekliško in fantovsko birmansko obleko. Tel. 794 46 91.
PODARIM jogi, ohranjen. Informacije na telefon 041 915 368.
www.tednik.si
B VINSKI IN HIPOTEKARNI |
mn
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
KIA cee'd:_____
in 7-letna garancija
5. zvezdic za .varnost
AKTAL d.o.o. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31
©GSSBD m WIMS? m [FW© □BO MJQD [?K@[FD[y®W
JERENKO AVTO HI&A d.O.O., PtU| Zagrebika c. 53, Tel.: 02/ 788 53 08
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
VW POLO 1.21LASTN.	2004 7.350 KLIMA 5 VRAT	KOV. SREBRNA
VWPASAT1.8	1999 4.990 AVT KLIMA	BELA
VW POLO 1.2	2002 6.890 KLIMA	KOV. SREBRNA
VWSHARAN1.9TDI	2004 14300 KLIMA	KOV. SIVA
VW POLO 1.0.	2001 4990 KLIMA 5 VRAT	KOV. SREBRNA
VW POLO 1.2	2002 6.990 KLIMA 5 VRAT	KOV. SREBRNA
VW GOLF 1.9 TDI	2000 7.990 KLIMA 5 VRAT	KOV. MODRA
AUDI A41.9 TDI KARAVAN 2004 13.990 KLIMA	KOV. SREBRNA PEUGEOT 2061.4 2003 6.900 AVT. KLIMA 5 VRAT KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.4	2004 6.850 AVT. KLIMA	KOV. RDEČA
CITROEN PICASSO 2.0 HDI 2000 6.490 KLIMA 5 VRAT	KOV. MODRA
AUDI A31.9 TDI	2000 8.990 KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT KANG001.5 DCI SED. 2004 7.900 KLIMA	BELA
RENAULT TVINGO 1.2	2004 5.800 KLIMA SERV0.ABS	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 3071.6 HDI	2005 9.750 KLIMA	BELA
RENAULT TRAEIC 1.9 DCI 2006 16.900 KLIMA, 9 SEDEŽEV	BELA
AUDI A6 3.0 TDI,QUATTRO 2004 24900 KLIMA, AVTOMAT.	KOV. SIVA
BMW 320 D KARAVAN	2005 22.500 KLIMA NOVI MOD.	KOV. ČRNA
BMW 5201AVTOMATIK	2004 23.990 VSA OPREMA	KOV. SREBRNA
VWBEETLE1.9TDI	2001 9.500 KLIMA	KOV. ČRNA
FIATPUNT01.3D	2004 5.990 KLIMA	BELA
AUDI A31.9 TDI	2000 8.600 KLIMA	KOV MODRA
CHRYSLER PTCRUISER 2.2 CRD 2003 10.600 KLIMA	KOV. ČRNA
MITSUBISHI PAJERO 3.2 DID 2003 18.990 KLIMA USNJE	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1.2	2004 6.600 KLIMA 5 VRAT	BELA
VWT0URAN1.9TDI	2004 13.900 KLIMA	KOV. ČRNA
VWPASAT2.0TDI	2005 16.900 KLIMA KARAVAN	KOV. SIVA
AUDIA41.8fcg' M	1998 5.490 KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN JUMPER 2.2 HDI 2007 18.500 POVIŠAN PODALJ.	BELA
AUDI A41.9 TDI LIMUZINA 2004 14800 KLIMA	KOV. SREBRNA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
Petek, 28. marec
8.30 11.00
11.00
19.00
19.00
19.00
19.00 19.30
19.30
20.00
Ormož, Dom kulture, 1. del Območne revije otroških gledaliških skupin Ptuj, Mestni trg, tradicionalna akcija Zelenih Slovenije, delitev sadik lipe, smreke, hrasta, javorja ...
Cirkulane, dvorana, območna revija otroških folklornih skupin Sedem korakov
Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer, v vaši sredini bo avtor letos izdane monografije Slovenske božje poti in glavni urednik tednika Družina Franci Petrič
Ptuj, CID, potopis, Grenlandija, z vami bo Damjan Končnik, ki je napisal knjigo Grenlandija - Svet zase
Žetale, prosvetna dvorana, komedija Zakonski vrtiljak v izvedbi gledališke skupine KP Staneta Petroviča Hajdina Dobrava, vaški dom, občni zbor KD Dobrava
Ptuj, klub Gemina XIII. v Grand Hotelu Primus, modna revija poročnih oblek in IV. tekmovalni krog za natečaj starorimske poroke Ptuj, Glasbena šola Karola Pahorja, 4. koncert učiteljev, posvečen 130-letnici organiziranega glasbenega šolstva na Ptuju, vstop je prost Ptuj, Mestno gledališče, Gronholmova metoda, za abonma Tespis, Orfej in izven
Ptuj, CID, klubski prostori, koncerti, potopisi, namenjen druženju mladih, poslušanju glasbe, zabavi, prostor je namenjen vsem mladim, mladinskim skupinam in organizacijam in njihovemu druženju Ptuj, Termalni park Term, vadba v vodi za dojenčke in malčke, telefon 051 220 984
Sobota, 29. marec
7.00 Ormož, odhod izpred gradu Ormož, pohod na Triglav, organizira PD
Maksa Meška Ormož, telefon 041 698 741 8.30 Podlehnik, zbiranje pred krajevno dvorano, 8. čistilna akcija, organizira TD Podlehnik
8.30 Ormož, Dom kulture, 2. del Območne revije otroških gledaliških skupin
9.00 Kidričevo, po posameznih naseljih, akcija čiščenja okolja
9.00 do 11.30 Kidričevo, pred trgovino Mercator, brezplačna delitev sadik
dreves (lipa, javor, hrast...) 10.00 Cvetkovci, gostišče pri Marti, Zbor članov Združenja borcev za vrednote NOB Ormož
11.00 Zavrč, pred gasilskim domom, velikonočni pohod po občini Zavrč 15.00 Ptuj, Glasbena šola Karola Pahorja, 5. matineja za otroke in odrasle,
Pozavna je zabavna - rog ni strog, vstop je prost 17.00 Ptuj, CID, tečaj žongliranja
18.00 Rogoznica, dvorana doma Slovenskogoriške čete, kulturna prireditev 18.00 Ormož, Dom kulture, multimedijska predstavitev popotovanja Benke
Pulko z naslovom Življenje ene pocestnice 19.00 Svetinje, cerkev vseh Svetnikov, koncert z gosti ob materinskem dnevu 19.00 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom, prireditev ob dnevu staršev z
razglasitvijo žene leta 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Gronholmova metoda, za izven 20.00 Ptuj, Viteška dvorana gradu, 5. koncert iz cikla Festine Komornega
orkestra Festine, dirigentka Živa Ploj Peršuh -	Podvinci, gasilski dom, kulturna prireditev ob materinskem dnevu
Nedelja, 30. marec
10.00
14.00 17.00
18.00 19.00
19.00
Maribor, kinodvorana Planeta Tuš, predvajanje dokumentarnega filma Fenomen Bruna Groninga - po sledeh "čudodelnega izcelitelja" Ljutomer, hipodrom, kasaške dirke
Podlehnik, dvorana, veseloigra Klopčič v izvedbi dramske sekcije KD Podlehnik
Kidričevo, cerkev sv. Družine, koncert Komornega zbora Musica Sela, dvorana, veseloigra v treh dejanjih Babja kmetija v izvedbi KD Franceta Prešerna Videm
Ptuj, župnijska cerkev sv. Jurija, 7. koncert iz cikla Glasbeni večeri, Orgelski večer, Nina Štalekar - orgle
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Humoristična oddaja - Parada humorja 2008, 1. del, nastopajo priznani humoristi in glasbene skupine. Gost oddaje: Draš Katalenič - Dudek.
Kino Ptuj
28.	marec, ob 19.00 10.000 pr. n. št. - prazgodo-
vinski spektakel. Ob 21.00 Sweeney Todd: Hudičev brivec - grozljivka, mjuzikl.
29.	in 30. marec, ob 17.30 Čebelji film (sinhronizira-
no) - animirana komedija. Ob 19.00 10.000 pr. n. št. - prazgodovinski spektakel. Ob 21.00 Sweeney Todd: Hudičev brivec - grozljivka, mjuzikl.
Bojan Amuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICEI
Prodaja vo;
Znamka Letnik			Oprema	Barva
RENAULT MEGANE SCENIC 1,6 E RN	1996	2.800,00	SERVO	BELA
PEUGEOT 4061,8 ST	1997	2.790,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
PEUGEOT 106 XN	1998	2.170,00	2XAIRBAG	KOV. SREBRNA
AUDI A6 2,5 TDI	1997	7.900,00	AVT. KLIMA	KOV. SV. MODRA
VOLKSWAGEN LUP01,4 MPI	2000	4.200,00	PRVA REG. 2001	ZELENA
RENAULT MEGANE 1,616V GRANDTOUR	2003	8.400,00	AVI. KLIMA	KOV. SIVA
MAZDA 6 2,0 CD	2003	10.390,00	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
FORD MONDEO 2,016V LIMUZ.	2001	6.700,00	SER. KNJIGA	KOV. SREBRNA
FIAT BRAV01,616V SX	1998	2.600,00	PRVA REG. 1999	BELA
OPEL ASTRA 1,4 SWING	1995	1.900,00	2XAIRBAG	KOV. B. RDEČA
RENAULT CLI01,216V EXTREME	2004	6.700,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 206 BREAK1,4	2003	6.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,41 BREAK	2003	6.850,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
ROVER 416 SI	1996	2.290,00	REDNO. SERV.	RDEČA
MERCEDES BENZA150	2006	14.250,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
BMW 3181	1997	4.190,00	AVT. DEU. KNJIGA	KOV. MODRA
PEUGEOT 406 2,0 HDI LIMUZ.	2001	6.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
RENAULT VEL SATIS 2,2 DCI EXPRESSION	2003	12.500,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRN
OPEL MERIVA 1,4	2004	8.150,00	PRVI LAST.	VIJOLA
RENAULT MEGANE 1,416 DYNAMIC LUX	2003	7.500,00	EL. PAN. STREHA	KOV. SREBRN
FIAT PUNTO 55 S 3V	1995	1.630,00	RADIO	BEU
ŠKODA OCM 1,61 LIMUZ.	1999	4.120,00	PRVI LAST.	RDEČA
ŠKODA OCTAVIA 1,61 LIMUZ.	1999	4.560,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRN
•	Splošno gradbeništvo
•	Fasaderstvo
•	Kompletna obnova kopalnic in stanovanj
JH Objekttehnik d.o.o.
Žamenci 5B, 2252 Dornava, GSM: 031/26 73 77, email: ¡h-obiekttehnik@gmx.com
TV
Ts^-j'^si ShwmmâlM |K®sîasffli pnggjrajiH®®
SPORED ODDAJ
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
08.00 - Občina Markovci - CIZRA BAL
10.00 - Kuhajmo skupaj - 17. kuharska oddaja
11.00 - Imamo se fajn - otroška oddaja Gorišnica
12.00 - VIDEO TOP 10 - Od d. 68
13.00 - SUPER Hm - Odd. 50
14.00 - LESTVICA SIP TV - Odd. 25
17.00 - Kuhajmo skupaj - 18. kuharska oddaja
18.00 - Pri Gašperju - odd. 110
19.00 - SGL Slovenska glasbena lestvica - odd. 157
20.00 - Občina Markovci - Kronika
08.00 - Imamo se fajn - otroška oddaja Gorišnica 09.00 - Občina Haldlna - Košlcenbal 10.00 - Kuhajmo skupaj - 18. kuharska oddaja 11.00 - Veselo na Jožefovo - 1. del
13.00 - Občina Dornava - Praznovanje ob materinskem dnevu 15.00 - Občina Gorišnica - Velika noč 17.00 - Občina Destrnik - Materinski dan
Ponedeljek, 31. marec
08.00 - Paslon
17.00 - Pri Gašperju - odd. 110
18.00 - Veselo na Jožefovo - 1. del
19.00 - Kuhajmo skupaj ~ 18- kuharska oddaja
20.00 - Občina Markovci - Kronika
Od 1. aprila vam
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °ICH3
www.radio-tednik.si
PODARJA VIKEND VOŽNJO Z AVTOMOBILOM.
Več v Štajerski budilki. TO NI ŠALA!
iV^ «
www.radio-tednik.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA™	OPREMA	BARVA
ALFA ROME01471,9 JTDM	2006	14.990	KLIMA	RDEČA
AUDI A31,9 IDI	2004	14.290	DVOJNA KUMA	KOV. SREBRNA
AUDI A4 AVANT 1.9 TDIS LINE	2002	11.890	DVOJNA KUMA	KOV. SV. SIVA
AUDI A6 2,01	2005	24.990	AVT. KLIMA	KOV. SV. MODRA
GMW SERIJA 3 COUPE 3101	2000	9.900	KLIMA	KOV. SREBRNA
GMW SERIJA 5 TOURING: 525 D	2004	21.990	DVOJNA KUMA	ČRNA
BMW SERUA 5 TOURING: 525 0 NÄVI	2005	23.900	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
CRYSLfR PT CRUISER 2.2 CRD NÄVI	2004	11.990	KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN C31.4 HOI EXLUSIVE	2006	9.990	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
FIAT PUNTO GRANDE 1,2	2006	8.490	KLIMA	KOV. SV. MODRA
FORD ESCORT 1,41	1999	2.295	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
MERCEDES RAZ. E-KARAV. 270 CDI	2003	17.990	DVOJNA KUMA	ČRNA
OPEL ZAFIRA 2.0 0T1 COMFORT	2002	7.790	KLIMA	KOV. B. RDEČA
SEATTOLEDO 1,9TD1110 KM	2003	7.990	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
VWSHARAN 1.9TD1110 KM FAMILY	1999/2000	6.990	AVT. KLIMA	RDEČA
petovtebvto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Vrtiljak

dogodkov
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
CITROEN C41.6HDIVTR PACK	2005	10.490	144.480	KOV. MODRA
CITROEN C31.4HDI SX	2004	7.900	66.231	ZELENA
MEGANE 1.5DCI/100 EXPRESSION 1D0KM	2004	8.950	192.138	MODRA
MEGANE 1.9DDI EXPRESSION	2004	8.990	/	ČRNA
MEGANE GRANDI 1.5DCI/105 EXPRESS	2005	9.800	/	ČRNA
LAGUNA GRANDT. 1.9DCI EXPRESSION	2005	11.880	100.181	TEM. SIV
ESPACE 3.DDCI AVTDMATIK PRIVILEGE	2005	19.200	139.869	R0R.RDEČ
VW GOLF 1.4 EDITION	2001	6.450	121.000	SRERRNA
CITROEN PICASSO 2.DHDI (več vozil)	2003	6.150	on 90.000	BELI
VW TRANSPORTER 2.5 TDI	1998	5.500	245.000	BELA
CITROEN C31.4HDI SX	2004	7.900	66.231	ZELENA
RE CLI01.2/126VDYNA. (VEČ VOZIL)	2007	8.590	0-17.302	VEČ VOZIL
SCENIC 1.6/16V AIR	2002	6.750	104.000	SREBRNA
FORD FIESTA 1.3 CONFORTE	2003	4.950	57000	SREBRNA
Trgovski Center Supermest* Ptuj
Ormoška 30, 2250 Ptuj
Vsak petek v marcu, ob 16.30 uri
Karaoke za otroke
Oblečem si oblekico, našminkam si obraz, pogledam v ogledalo se, kjer se svetim jaz ... Kdo bo zvezda dneva? Na glasbeno ustvarjalni delavnici bomo s pomočjo pevke Katje premagali tremo in kot prave zvezde na koncertu prepevali priljubljene otroške pesmice in popevke. Dokler se ne bomo opogumili za nastop bomo pa še malo opazovali dogajanje in si zraven izdelali čudovito čebelico na cvetoči roži ...
mm
O	r r t- . : "
WWW PUMIÍ IVB
JCwWoom
sKJft&tcn
ffi 1LATAMA CELJE

VINTERSPORT
zopp's coffee *
Jr FASHION
HI£A9£DARIL
Odpiralni čas centra: od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 20.00 ure
nj-trJ/tllst. Q nn #Jn 1 Q flrt um
www.radio-tednik.si
Po sklepu stečajnega senata Okrožnega sodišča na Ptuju pod Opr. št. St. 1/2007 z dne 19. 2. 2008 SLATINŠEK TOMISLAV, s. p., -Urarstvo Slatinšek, v stečaju, Ulica Heroja Lacka 6, Ptuj,
objavlja
tretjo prodajo premoženja zgoraj imenovanega stečajnega dolžnika z javno dražbo.
Predmet prodaje je naslednje premoženje stečajnega dolžnika:
1.	Nepremično premoženje:
1/2 stanovanje hiše v izmeri 153 m2 ter dvorišča v izmeri 895 m2, pripisana v zemljiški knjigi pri z. k. vl. 241, parcelna številka 50/1, k. o. Grajena (objekt je zaseden) za ceno: 49.600,00 EUR
Ponujena cena znaša 80% cene, katero je določil zapriseženi sodni cenilec.
2.	Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno.
3.	Pogoji javne dražbe:
a.)	na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, razen oseb, ki jim nakup prepoveduje 153. člen ZPPSL-a,
b.)	na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, katerih predstavnik mora imeti veljavno pooblastilo za licitacijo in sklep o registraciji pravne osebe v RS in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS.
c.)	polog varščine - 10 odstotkov od izklicne cene na transakciji račun stečajnega dolžnika, št. 0451-5000-1381-691 pri NKB MARIBOR, d. d.
d.)	na dražbi lahko sodelujejo:
tiste pravne in fizične osebe, ki na dan javne dražbe predložijo potrjen virmanski nalog ali potrjeno položnico od strani pristojnega organa o vplačilu varščine,
e.)	zahtevna dokazila pod točko b, c in d se predložijo na kraju javne dražbe pred pričetkom slednje,
f.)	izklicna cena se bo na javni dražbi povečevala za pet odstotkov izklicne cene,
g.)	dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, bomo varščino vrnili (brez obresti) v treh dneh po končani dražbi.
4.	Sklenitev pogodbe: izbrani kupec mora skleniti pogodbo v osmih dneh po dražbi.
5.	Plačilo kupnine: kupec plača kupnino v roku petnajstih dni od sklenitve pogodbe na TR stečajnega dolžnika, če kupec v postavljenem roku ne sklene pogodbe se mu varščina ne vrne, če pa kupec v postavljenem roku ne plača kupnine, se pogodba razveljavi, varščina pa se mu ne vrne.
6.	Prometni davek in stroški prepisa lastništva:
prometni davek, DDV in stroške prepisa lastništva plača kupec.
7.	Prevzem premoženja: naslednji dan po plačilu kupnine.
8.	Čas javne dražbe:
a)	čas javne dražbe - 15. 4. 2008 ob 8.30 uri,
b)	kraj javne dražbe - Okrožno sodišče na Ptuju, soba št. 26/II
9.	Ogled premoženja in dokumentacije: vsak delovni dan po poprejšnjem dogovoru s stečajnim upraviteljem (tel. 02 251 69 58).
Smo uspešno podjetje z vizijo in pozitivnim pogledom v prihodnost. Če želite sodelovati v našem teamu kot novi sodelavec
SERVISER AVTOMATIKE, ELEKTRONIKE
(servisiranje garažnih vrat, ograj pri naših strankah, izkušnje so zaželene, vsaj nekaj let), nam pošljite prošnjo. VRATKO, D. O. O. DUPLEŠKA 10, 2000 MARIBOR 02/480 01 41
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 19. 3. 2008, opr. št. st. 56/2007, v stečajnem postopku nad dolžnikom SLIKOPLESKARSTVO IN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, Ivan Nedog, s. p. - v stečaju, Kicar 77, 2250 Ptuj
objavlja
PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
• 1/2 stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja skupne uporabne površine 194,81 m2 s pripadajočim zemljiščem (pot, dvorišče, stavbišče) v izmeri 601 m2 na naslovu Kicar 77, Ptuj, vpisano pri vl. št. 570, k. o. Kicar, št. parcel 270/6 in 270/3, po
najnižji prodajni ceni 36.000,00 EUR.
Interesenti morajo ponudbe poslati v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Ivan Nedog, s. p. - v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10 % od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, odprt pri NLB, d. d. Ptuj, št. 02150-0256915163. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v sedmih dneh po odpiranju ponudb.
Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.
Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izboru, kupnino pa plačati v treh mesecih in jo zavarovati z brezpogojno bančno garancijo prvovrstne banke, plačljivo na prvi poziv, v mesecu dni od podpisa pogodbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine.
Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Objavljene cene ne vsebujejo nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
Svet zavoda Osnovne šole Juršinci Juršinci 19, 2256 Juršinci
Razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA / RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Uradni list RS, št. 16/2007 - uradno prečiščeno besedilo). Kandidati/-tke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Predvideni začetek dela je 1. 9. 2008.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (potrdila o izobrazbi, potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, program vodenja zavoda), o dosedanjih delovnih izkušnjah in s kratkim življenjepisom pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda Osnovne šole Juršinci, Juršinci 19, 2256 Juršinci, s pripisom »Za razpis ravnatelja/-ice«.
Kandidati/-tke bodo prejeli pisno obvestilo o izboru v zakonitem roku.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Zorica Kurilj, dr.dent.med V Platani na Ptuju
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg Trajanom 1, Ptuj (ob Mariboraki culi),tel.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
pilHililiMJiMiEllfiB C 02/22 80110
tazlagova 24, Maribor I
Skozi življenje boriti si se znala, a v sončnem dopoldnevu za vedno si zaspala.
ZAHVALA
Ob izgubi drage sestre, babice in prababice
Neže Kristovič
IZ SPUHLJE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pevcem, g. župniku za opravljen obred, pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj, godcu Tišine, ge. Veri za molitev ter delavcem Doma upokojencev Ptuj.
Hvala za izrečeno pisno in ustno sožalje, za cvetje, sveče in za sv. maše.
Žalujoči: brat, vnukinja z družino in pravnukinji
Molimo za vse,
ki morajo živeti,
s praznim mestom ob sebi,
za očetom, ki smo ga izgubili,
za prijateljem, ki je zapustil njihov krog,
za nekom, ki manjka.
(H. O.)
SPOMIN
Danes, 28. marca 2008, mineva leto žalosti, odkar se je poslovil od nas naš dragi
Milan Korošec
IZ ZAMUŠANOV 37 A
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob grobu in prižigate svečke.
Z bolečino v duši: tvoji najdražji
Let je pet minilo, odkar se je srce tvoje ustavilo. Tvoje dobre nam vrline nate vračajo spomine.
SPOMIN
Minilo je pet let, kar nas je prerano zapustil
Karl Kelc
SP. VELOVLEK 40
Hvala samo vsem tistim, ki mu prinesete rože in prižgete svečo.
Tvoji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in praočeta
Rudolfa Bukoviča
7. 4. 1915 - 11. 3. 2008
IZ DOLENE 26
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem. Hvala tudi kirurškemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj, gospodu doktorju Jazbecu in medicinskemu osebju.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za maše ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala tudi podjetju Merkur.
Zahvala velja tudi gospodu župniku za opravljen obred in mašo, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve, pevcem, godbeniku za odigrano žalostinko ter govorniku za poslovilne besede.
Hvala vsem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z nami.
Žalujoči: njegovi najdražji
Cirkulane • Zapuščena cesta na Brezovec
Črna kronika

Ali bo cesta popolnoma propadla?!
"Že dobrega pol leta se poskušamo pogovoriti z našim županom Janezom Jurgcem, tudi s predsednikom vaškega odbora Brankom Finžgarjem, da je potrebno cesto iz Dolan do Brezovca nekoliko urediti, predvsem počistiti in zavarovati plazo-vita obrežja, s katerih se na cestišče vsipava zemlja, ter zaščititi in popraviti vdrtino zaradi plazu. A sem osebno vedno naletel na čisto gluha ušesa in zgolj odgovor, da ni denarja," je svojo pripoved začel mlad Brezovčan Roman Kokol.
Jeza in razočaranje Bre-zovčanov sta po več mesecih sodu potrpljenja izbila dno, zato je Kokol težavo predstavil javnosti:
"Ko smo se odločili za novo občino, nam je bilo rečeno in obljubljeno, da bo življenje boljše, kot je bilo pod prejšnjo občino. Ampak za nas tukaj to ne velja! V času prejšnje občine Gorišnica je bila naša cesta redno vzdrževana, redno se je čistila zemlja, ki je padala nanjo. Prav tako nikoli ni bilo vprašanje, ali bo splužena in posipana ali ne. Letos, ko je prejšnji teden zapadel sneg, pri nas ga je bilo gotovo med 10 in 15 centimetri, pa od pluženja ni bilo nič, čeprav so bile druge ceste v občini splužene! Kar zadeva posipavanje, pa je bilo prej to narejeno s strani občine, zdaj pa so nam na vsakih 100 metrov pustili kupe peska, da si cesto posipavamo sami. Poleg tega bi bilo dobro nasuti tudi bankine, saj se bo sicer asfalt ob robovih začel lomiti in cesta se bo udrla. Ne vem, kje in kako je zdaj v novi občini bolje, ampak za nas v Bre-zovcu gotovo zdaj ni bolje, kot je bilo prej! Za vsako našo
prošnjo glede omenjene ceste sem vedno dobil odgovor, da ni denarja," razburjeno opisuje zadnje dogodke Roman Kokol.
S haloškimi cestami je sicer vedno križ, treba pa je priznati, da je cesta v Brezovec vsaj zaenkrat v še kar dobri "kondiciji", saj razpokanin asfalta in velikih vdrtin ni videti. Zato je toliko bolj razumeti ogorčenje in razočaranje domačinov, zakaj se ne nameni nekaj denarja za osnovno in nujno vzdrževanje, saj bo ob takem ignorantskem odnosu cesta propadala in se uničevala vedno bolj, kar posledično seveda pomeni, da bo čez nekaj let za njeno ureditev potrebno nemalo evrov.
"Namesto denarja, ki ga je občina dala za postavitev dveh prometnih znakov za zoženje ceste, bi raje očistila asfalt, poglobila mulde, očistila prepuste in zagotovila od-vodnjavanje, ki ga zdaj sploh ni. To bi jo stalo manj denarja kot postavitev dveh znakov, pa še nadaljnje propadanje vozišča bi preprečili!"
Na dvokilometrskem odseku ceste, ki se vzpenja od Dolan proti Brezovcu, so res
Plazovita udrtina, ki grozi, da bo spodjedla cestišče, je zaenkrat sanirana le z nekaj železnimi traver-zami, kar pa gotovo ni rešitev.
Mladi Brezovčan Roman Kokol je razočaran nad novo občino; pravi, da je v Brezovcu zdaj slabše, kot je bilo prej, saj ni poskrbljeno niti za osnovno vzdrževanje ceste, tako da postaja vse nevarnejša za voznike.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes popoldne bodo padavine ponehale, na zahodu se bo delno zjasnilo. Na Primorskem bo še pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, na Primorskem okoli 7, najvišje dnevne od 3 do 10, na Primorskem do okoli 15 stopinj C.
V soboto bo delno jasno, popoldne bodo nastale posamezne plohe, v nedeljo pa bo povečini sončno.
na nekaj predelih na cestišču kupi lapornate zemlje, ki jo voda spira s hribovitega useka. Ti zamašujejo tudi jarke za odvodnjavanje in mulde, ob dežju pa se cestišče spremeni v pravo drsališče, kjer je vožnja veliko bolj stvar sreče kot spretnosti.
Nujno bo potrebno sanirati nevarno udrtino zaradi plazu
Poleg zemlje, ki počasi zasipava cesto, se Brezovčani hudujejo še nad udorom, ki je lahko smrtno nevaren za voznike. Očitno zaradi plazo-vitega predela se je del ceste namreč udrl v dolino: "Še za to, da smo ta del ceste zavarovali z železnimi traverzami, ki sicer nič ne rešujejo, ampak bolj opozarjajo, da manjka del ceste, je trajalo mesec dni težkih pogovorov. Če se bo kdo slučajno zapeljal na ta del ceste, mu ni rešitve! Zgr-mel bo v prepad. Vsak dan se vozim po tej cesti v službo in domov; v tako slabem stanju, kot je zdaj, ni bila še nikoli! V prejšnji občini je bila res lepo in redno vzdrževana, pa ni bilo potrebno tako veliko dela za to, zdaj pa se že leto in pol nihče ne briga zanjo. Groza me je pomisliti, da se zaradi neurejenih in zelo nevarnih odsekov, od te plazovite udrtine do zasutja cestišča z zemljo, kaj zgodi mojemu dekletu in enoinpolletni hčeri! Ne vem, kaj bi naredil v tem primeru! In, navsezadnje, če se komurkoli kaj zgodi zaradi takih stvari, kdo bo odgovarjal? Ali je res potrebno, da se nekdo smrtno ponesreči zaradi zdaj res nevarne ceste, kot se je to zgodilo v Podleh-niku, da se bo potem kaj premaknilo?!"
Roman Kokol s sokrajani je prepričan, da občina za ure-
ditev perečih zadev ne potrebuje velikanskih sredstev: "Gre samo za to, da se s ceste redno očisti naplažena zemlja, poskrbi za odvodnjavanje, kar je stvar dela s strojem v enem dopoldnevu. Nujno pa bo čimprej treba utrditi in rešiti del ceste, ki se je udrla, in menimo, da tudi to ni takšen strošek, da ga občina zato, da zagotovi minimalno varnost našim občanom, ki to cesto redno uporabljajo, ne bi zmogla!"
Kokol še pravi, da je vse to potrebno narediti čimprej, preden bo prepozno in bo cesta preveč uničena, oziroma preden se bo zaradi nev-zdrževanega vozišča zgodila huda nesreča.
Župan zanika vse kritike
Kaj se dogaja s cesto na Brezovec in zakaj ni deležna vzdrževanja, smo povprašali tudi župana Janeza Jurgca, ki je vse trditve gladko zavrnil:
"Najprej moram povedati, da smo to cesto popolnoma očistili v lanskem letu, poskrbeli za odvodnjavanje in mulde. Letos pa se temeljitega čiščenja še nismo lotili iz preprostega razloga, ki sem ga tudi jasno razložil: trenutno se asfaltirata dva krajša odse-
ka cest, do katerih tovornjaki material dovažajo po omenjeni sporni cesti. Asfaltiranje bo predvidoma končano zdaj aprila in takoj po zaključku del bomo cesto na Brezovec spet temeljito očistili in uredili, kot je treba! V tem trenutku bi bilo to nesmiselno, saj bi bila v nekaj dneh zaradi prevozov težjih tovorov povsem enaka kot zdaj. To bi bilo metanje denarja vstran, toliko ga pa občina nima. Upam in verjamem, da so občani toliko strpni in razumejo, da bo cesta v celoti urejena takoj po končanju del, kot je bilo povedano. Kar se tiče pluženja letos marca, lahko povem samo to, da občina ni izdala nobenega naročila nikomur, saj je toplo vreme sneg 'pobralo' v nekaj urah. Če se je kdo kje lotil pluženja 'na svojo roko', tega mi ne moremo preprečiti in tega tudi občina ne bo plačala!"
SM
'VRAT
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/4800141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Roman Zemljane s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05
TOPLOTNE ČRPALKE TERMOTEHNIKA
-	ogrevanje objektov in sanitarne vode
-	zmanjšanje stroškov do 70% ELEKTROINSTALACIJE
-	strelovodi
-	domofoni, videofoni, videonadzorni sistemi
-	meritve elektroinstalacij
KLIMATSKE NAPRAVE PANASONIC
ste bili POŠKODOVANI
^raYNAVai V PROMETNI —*	NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 ^gSSSSi 080 1 3 1 4
Foto: SM
Foto: SM
V	ovinku z avtomobilom s ceste
V Pobrežju pri Ptuju se je 23. marca malo po polnoči zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 20-letna voznica osebnega avtomobila je vozila po lokalni cesti iz smeri Tržca proti Ptuju. Na delu vozišča, ki poteka iz desnega ovinka po klancu navzdol v ravnino (na koncu nekdanje gramozne jame), je izgubila nadzor nad vozilom, vozilo je zaneslo na njivo, kjer se je prevrnilo in ter obstalo na strehi. Med obračanjem so iz vozila padli trije potniki in bili pri tem lahko telesno poškodovani, voznica pa je ostala v vozilu, bila je hudo telesno poškodovana. Iz vozila so jo rešili gasilci, vsi poškodovani pa so bili z reševalnimi vozili odpeljani v ptujsko bolnišnico. Pri postopku z voznico so policisti ugotovili tudi prisotnost alkohola v izdihanem zraku.
Med prevračanjem padel iz vozila
23-letni voznik osebnega avtomobila Renault clio je vozil iz smeri Maribora proti Slovenski Bistrici.
V	levem nepreglednem ovinku je zapeljal na desno bankino, od tam po blagem nasipu navzdol, kjer se je vozilo začelo obračati, obstalo je na desnem boku. Med obračanjem je voznik padel iz vozila in se hudo telesno poškodoval. Njegov 32-letni sopotnik je ostal v vozilu in je bil lahko telesno poškodovan. Oba sta bila z reševalnim vozilom odpeljana v mariborsko bolnišnico. Pri vozniku in sopotniku so policisti ugotovili prisotnost alkohola v izdihanem zraku.
Zasegli mamila
Ormoški policisti so 21. marca v poznih popoldanskih urah pridržali 23-letnega domačina. Ustavili in kontrolirali so ga v cestnem prometu, pri postopku z njim pa so mu zasegli tri zavitke aluminijaste folije, v katerih so bili skupaj trije grami heroina, pri sebi je imel tudi pripomočke za uživanje mamil. Pri osumljenem so policisti opravili hišno preiskavo, v njej pa so našli in zasegli okoli 5 gramov heroina in druge pripomočke (injekcijske igle, vrečke za pakiranje, folije ipd), za katere obstaja sum, da so bili pridobljeni ali uporabljeni pri kaznivih dejanjih neupravičene proizvodnje ali prometa z mamili. Osumljenega bodo kazensko ovadili na ptujsko tožilstvo.
Kraja nabožnih predmetov
Policisti iz Slovenske Bistrice obravnavajo pet kaznivih dejanj tatvin sakralnih predmetov iz kapelic oziroma razpel s križev. Vsa dejanja so bile izvršena med 21. in 23. marcem. Tako je bil z lesenega razpela v Zgornji Bistrici ukraden lesen kipa dolžine med 30 in 40 cm, vrednega okoli 400 evrov; z lesenega razpela v naselju Ljubično je bil ukraden kip višine 130 cm in širine 100 cm, pobarvan v barvo kože, krona je narejena iz bodeče žice. Starost kipa je okorg 100 let, vrednost je ocenjena na 400 evrov. z lesenega razpela izven naselja Dobrova pri Prihovi je neznanec ukradel lesen kip, velik 90 cm, sive barve, vreden okoli 1500 evrov. Z lesenega križa ob cesti izven naselja Prihova je neznanec ukradel razpelo velikosti okrog 120 cm; škoda znaša okrog 2.000 evrov. Iz kapelice v Prihovi je neznanec ukradel kip Marije, velikosti okrog 80 cm, vreden okrog 1.000 evrov. Policisti pozivajo vse, ki bi karkoli vedeli o odtujenih predmetih, da to sporočijo na PP Slovenska Bistrica.
Vlom
Med 25. in 26. marcem je neznanec vlomil v počitniško hišo na Janškem Vrhu pri Majšperku in iz nje odtujil pištolo, puško za omamljanje živali, naboje, vrtalni stroj in daljnogled. Lastnika je oškodoval za okoli 2500 evrov.